N ajpom em bnejše pog lav je v zborn iku so »tipološke m etode v našem raz­ iskovanju«. N apisal ga je S. Šuvar ob sodelovanju Z. M linarja in V. Puljiza. Izh a ja jo č iz socioloških »idealnih tipov« n a eni in d e jan sk ih razm er na d rugi s tran i so se a v to rji odločili za dva bazična tipa : trad ic iona lna in tra n sfo r­ m irana vas, v en d a r pod predpostavko , da m ed tem a ekstrem nim a prim erom a o b sta ja v rs ta prehodnih oblik. E nota raz isk o v an ja n a j bi bila vas ozirom a skup ina vašk ih naselij, k i tv o rijo hom ogeno ru ra ln o cono. A naliz ira li n a j bi po p rogram u ca. 270 naselij, izb ran ih n a osnovi slučajnega in sistem atičnega izbora. Izb ran i in d ik a to rji n a j bi p rik aza li ekološke fa k to r je (relief, zem ­ ljišče, funkcije , dejavnostno s tru k tu ro itd.), proizvodne in po trošne značil­ nosti (vaško zem ljišče, la stn iške odnose, dohodke itd.), dem ografske značil­ nosti, d ru žb en o -stru k tu rn e in k u ltu rn e značilnosti (d ružinska s tru k tu ra , so­ sedstvo, u v a ja n je m odern ih in stituc ij, vlogo m asovnih kom unikacij, zd rav ­ stvo itd.) in stališča vaščanov (glede zem lje, d ružine, o trok, žene, inovacij itd.). M etodologijo dop o ln ju je seznam lite ra tu re , id e jn a skica o ru ra lnem atlasu Jugoslav ije , p reg led m ožnosti za uporabo rezu lta tov zad n jih popisov p reb iva lstva in seznam instrum entov za te rensko raziskovanje. K ljub tem u, da ta raziskovaln i program še ni b il v praksi preizkušen in je b il doslej le teoretsko u tem eljen , je n jegov pom en precejšen , saj je prvi prim er, kako z m odernim i socio lošk im i m etodam i ob ravnavati naše pod eže­ lje . G eografom je to lik o b ližji, ker so se z večin o teh problem ov, sicer z n e ­ ko lik o drugačnega vid ika, že doslej v e lik o u k varja li. Č e pa upoštevam o strem ljen ja m iinchenske socia lnogeografske šo le a li nekaterih francoskih družbenih geografov (Sorre, G eorge, L eL annou), pa še te skrom ne razlike izg in ejo in se znajdem o pred spoznanjem , da ni m ed enim in drugim p ri­ stopom , ne v predm etu, ne v m etodah, b istven ih razlik . To pa nas zavezu je k obojestransk i izm en jav i m nenj in k bolj prem išljen i delitv i dela. Stipe Šuvar, Izmedju zaseoka i megalopolisa, B iblio teka sociologije sela. Zagreb, 1973, str. 1—240. K njiga Stipe Šuvar ja, znanega h rvatskega socio loga in pu blicista ter urednika časopisa Socio log ija sela , je pravzaprav zbornik člankov na tem o va s—m esto. N ek ateri od teh člank ov so nastali že pred časom , vendar je pre­ težn i del iz zadnjih treh let. R azvrščeni so tako, da p od ajajo ko lik or to liko zaokroženo podobo socio lošk ih spoznanj in pogledov o organ izaciji in raz­ vojn ih tendencah vasi in m est. G lede na takšno zasnovo naj bi im el zbornik tudi značaj učben ika, k i ga o tej tem atik i še n i na ju goslovanskem tržišču. Č lanki so razvrščen i v tri skupine. V prvi »vas in sprem em be v vaškem živ ljen ju « obravnava avtor osnovne determ inante vašk ega načina ž iv ljen ja , ugotav lja razvojne značiln osti na jugoslovan sk em p od eželju , z lasti v p ov o j­ nem razdobju, ter se lo teva n ekaterih socio lošk ih problem ov, k ot so relig ija , v loga osnovne šole, ku lturne sprem em be na vasi, eksodus vašk e m ladine in v loga p rostega časa na p od eželju . V drugem delu »odnosi m ed vasjo in m e­ stom« so zbrani č lank i s tem atiko, k i Šuvar ja očiv idno že dolgo p riv laču je in vznem irja . Č eprav so m orda še nek o lik o b olj pu b licistično napisani kot tisti v prvi skupini, jih bo vsak raziskovalec te tako rekoč vedno aktualne tem e z užitkom prebral, saj Šuvar z m očjo dobrega p oznavalca problem atike in sp retnega p isca naniza vrsto dilem , k i vzn em irja jo sodobni svet in še zlasti našo h itro se sprem injajočo družbo. S ilovitost, k i izžareva iz tega p i­ sanja, je razvidna že iz naslovov: d ihotom ija v a s—m esto, nek ateri aspekti k on flik tn ih odnosov vas—m esto, a li urbanizacija , socia lna d iferen ciacija in socialna segregacija . K tem i m esto—vas se avtor ponovno vrača tudi v tretji skupin i člankov, le da to pot bolj z v id ik a odnosa m esta do p od eželja . V vseh teh razm išljan jih Šuvar dosledno zavrača pretirano urbanizacijo, nastopa zoper razrast velikih m est, opozarja na zaostalost naše vasi in razm išlja, kako iztrgati zaostalo agrarno p od eže lje iz n erazv itosti in bede. Zastopa sta lišče, da je iz socio lo ­ šk ih v id ik ov n aju strezn ejša rešitev tako im enovana rurbana ured itev pokra­ jine, v kateri bo ustvarjeno ravnotežje med urbanim in ruralnim načinom ž iv ljen ja in bo o k o lje zaščiteno ter s tem dosežena v isok a hum ana stopnja v družbeni organ izaciji. S pojm om rurbani prostor Šuvar označuje ruralno- urbani kontinuum , to je pokrajino, k jer ni socia ln ih nasprotij m ed m esti in podeželjem , k jer so v se družbene p rostorske organ izacije u rejen e v hu­ m anem sožitju in so iz ločen e socia lne slabosti ve lem esta , pa tudi vaško za ­ ostalo in konzervativn o ok o lje . Šuvar ostro obsoja prostorsko socialno d ife ­ renciacijo , k i se m arsik je pri nas p o ja v lja kot rezu ltat h itrega in pogosto ne- plan iranega razvoja. Izhod v teh d ilem ah v id i v socio log iji prostorskega p la ­ n iranja, k i mu pom eni n a jv išjo stopnjo načrtovanja, saj zd ružuje gospo­ darsko, prostorsko in socia lno kom ponento v enoten razvojn i načrt. Š uvarjevo p isan je je polno m isli in hkrati kritično. D obro pozna tu je dosežke, vendar se v g lavnem opira na rezu ltate zahodnih socio lošk ih šol. Razm erom a m alo navaja izsled k e drugih strok, čeprav so se n ek atere s tem i problem i že v e lik o u k varja le (npr. geografija , zgodovina in etn o log ija). Iz pisanja je m arsik je razvidno, da razm ejitve m ed socio log ijo in drugim i druž­ benim i vedam i še d a leč niso jasne. V erjetno jih bodo še le bodoče izk u šn je razm ejile in utrdile. Prav tu, pri em piričn ih dosežkih , pa je n a jš ib k ejš i del Šu varjeve k n jige . Vse p reveč se občuti, da im a ju goslovan sk a socio log ija še prem alo konkretn ili p roučitev in se zato pogosto zateka v teoretična raz­ g lab ljan ja a li v pub licistično obravnavanje, čeprav s tem pom islekom nočem tega v id ik a razvrednotiti. Igor V rišer Iz poljske geografske književnosti Jerzy Kostrowicki, Zarys geografii rolnictwa, P anstw ow e w ydaw nictw o naukow e, W arszaw a 1973. Strani 632. A vtorja k n jig e našim geografom nedvom no n i treba p red stavljati, saj ga dobro poznam o n e sam o kot en ega od najp om em bnejših sodobnih p o ljsk ih geografov, tem več še posebej kot vod iln ega p o ljsk ega agrarnega geografa ter kot g lavn ega pobudnika m ednarodnega sod elovan ja in k oord in acije na področju te geografsk e panoge. D a je v te j m ednarodni pobudi precejšen delež odpadel tudi na n jegovo sod elovan je z agrarnim i geografi iz Jugosla­ v ije in še p osebej iz S loven ije , v e vsakdo, k i j e v zadnjem poldrugem d eset­ le tju k o ličk a j p az ljivo preb iral strani »G eografskega vestn ika«. Vemo tudi. da je v loga prof. K ostrow ickega v tem m ednarodnem sodelovan ju , k i je n u j­ no vod ilo tudi k m edsebojnem u m etodološkem u op lajanju , doseg la svoj v išek v zadnjih letih , ko K ostrow icki vod i eno od n a jak tivn ejš ih kom isij M edna­ rodne geografske u n ije , kom isijo za tip o log ijo k m etijstva . In ker je kot vsak a tip o log ija tudi agrarna tip o log ija lahko uspešna le ob široko k om p lek s­ nih, k sin tezi strem ečih pogled ih , je jasno, da vzam em o novo k n jigo prof. K ostrow ickega v roke s posebnim zan im anjem in z občutkom , da gre za več kot za v isok ošo lsk i priročnik , za k akršnega se k n jig a proglaša v uvodu, tem ­ več za široko sin tetično delo, op irajoče se na bogato sin tezo avtorjevega lastnega razisk ovalnega dela, pa tudi na zelo široko razgledanost po rezu l­ tatih d ela agrarnih geografov vseh dežel in vseh sm eri. Podpisan i poročevalec poroča o k n jig i še s posebno zavzetostjo , k e r je km alu za n jo dobil v roke pub likac ijo z naslovom »G eografija rolnictw a, p ro b lem aty k a i k ie ru n k i badan«, izdano pod red ak c ijo J. K ostrow ickega v se rij i »Przegl^d zagran icznej l i te ra tu ry geograficznej« In š titu ta za geografijo P o ljske ak ad em ije znanosti (zeszyt I., W arszaw a 1973, s tran i 200). V te j p u b li­ k ac iji so o b ja v lje n i p o ljsk i p revodi n ek a te rih p rispevkov inozem skih geogra­ fov o načelih in sm ereh ag ra rn e geografije , m ed n jim i razen p rispevkov H. F. G rego rja , N. J. Nitza, A. N. R akitn ikow a, An. D uckham a—G. B. M asefielda in D. G rigga tu d i p revod poročevalčevega p rispevka , o b jav ljen eg a v »M ünchner S tudien zu r Sozial- und W irtschaftsgeographie« ob p rilik i šestdesetletn ice prof. H a r tk e ja (1967) (poljski naslov p revoda je : »O kom pleksow ^ geografie