Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V. t/. — sekcije sta, dravsko banovino v Ljubljani
H__v	OTTjLJ-ir» »v	Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Franiiikantka ulica 6/1. Rokopieov ne vračamo. Nefrankiranih pisem na sprejemam». Imhaja vsak ietriek. Naroinina letmm
Mesečna prilO^ja » MrTOSVeia« = 60 M x« m«.^ «0 S«. Č/oni	y. U. U. plačajo lisi • a««.«™. O,/«.- po mika in d.t°v°r=, domek p»«»«, fo*. ML rai. / 7./JJ. rw</<M 3111
Delo in položaj sekcije JUU
za dravsko banovino v poslovnem letu 1937./1938.
Poročila tajnika za banovlnsko skupščino
VSEBINA:
Zopet je minulo leto našega skupnega dela in prizadevanja za ureditev stanovskih, šolskih in splošno prosvetnih zadev. Naše delo je bilo obširno, temeljito in težko in zavedamo se, da uspehi ne odgovarjajo delu. Upali smo, da bo med letom rešenih več perečih vprašanj, za katerih rešitev je organizacija delala z vsemi sredstvi. Ker pa moramo računati z občimi prilikami v državi, ki se v ne-mali meri odražajo tudi v organizaciji, uspehi ne odgovarjajo našim težnjam. Kar pa smo dosegli moramo pripisati temu, da se je delo v organizaciji poživelo radi enotnosti gledanja organiziranega učiteljstva na stanovske probleme. To gledanje pa sloni na strogo nepristranski stanovski smeri, ki ustvarja najtrdnejše temelje za bodočnost.
Predno pridem k podrobnostim, moram na kratko opisati
razmere v učiteljski organizaciji.
Že na glavni skupščini v Skoplju so bili odločno odstranjeni vsi poskusi, zanesti v organizacijo tuje vplive. Vendar so se po glavni skupščini pojavile težnje, razcepiti vrste organizačnim ciljem in smernicam zvestih pristašev. Posebno izvršni odbor se je moral v najtežjih prilikah boriti za ohranitev stanovske linije v udruženju. Najtežje borbe so bile v beograjski sekciji. Poskušali so z vsemi sredstvi razbiti trdne vrste stanovsko-zavednih članov in zanesti posebno v centralo udruženja vpliv beograjskih tovarišev. Na večih občnih zborih sreskih društev Beograda je prišlo do bojnega glasovanja in je končni štadij ta, da je prevladala treznejša struja, ki upošteva pravila JUU ter načelne sklepe glavnega odbora. Razmere se obračajo na boljše ter se urejujejo po navodilih in smernicah glavnega odbora.
Težke so razmere v moravski banovini, kjer je nastal zastoj v delu sekcije zaradi tega, ker so bili iz moravske banovine premeščeni vsi člani upravnega in nadzornega odbora sekcije, izvzemši podpredsednika, ki vodi sedaj vse posle. Vendar je upati, da bo na letošnji banovinski skupščini zmagalo stanovsko zavedno članstvo, ki si bo tudi sedaj izvolilo novo upravo, ki bo vodila sekcijo po smernicah začrtanih v naši deklaraciji.
V dunavski banovini so bile razmere zelo težke. Na predlog nadzornega odbora je bila sklicana izredna skupščina, na kateri je bila izvoljena nova uprava. Stara uprava je vložila proti temu pritožbo na državni svet. To pritožbo je bivši predsednik sekcije umaknil in odstopil kot predsednik. Po posredovanju glavnega in izvršnega odbora se pa razmere tudi v tej sekciji obračajo na bolje in je pričakovati, da se bodo z redno sekcijsko skupščino razmere do kraja uredile. V ostalih predelih države je situacija v udruženju prav dobra in se je v primeri z lanskim posl. letom še izboljšala, ker se čuti večja povezanost tako med posameznimi sekcijami kakor med centralo in sekcijami.
Radi pomanjkanja denarnih sredstev je imel glavni odbor le eno sejo 9., 10. in 11. maja. Na tej seji je obširno razpravljal o situaciji v udruženju s posebnim ozirom na stanje v moravski, dunavski in beograjski sekciji. Podal je navodila za nadaljnje delo. Nadalje je razpravljal o gmotnem vprašanju učiteljstva ter šolskih in prosvetnih zadevah. Ob priliki seje glavnega odbora so bili zastopniki sekcij sprejeti pri g. ministru prosvete in so mu iznesli želje in zahteve učiteljstva. Seja je pokazala kompaktnost učiteljstva vse države in enotno gledanje na pereča vprašanja. Člani glavnega odbora so se solidalizirali z delom izvršnega odbora ter podprli s tem njegova stremljenja.
Upravni odbor udruženja je imel dve seji, na katerih je razpravljal o važnih organizač-nih vprašanjih. Dal je navodila za bodoče delo in prejel informacije za obvestilo članstva. — Tretja seja je sklicana za 30.Junij. O delu te seje danes še ne morem poročati.
Glavna skupščina.
Sekcija se je dobro zavedala, da je za ohranitev stanovske linije v organizaciji in odklonitev škodljivih vplivov izven organizacije nujno potrebna polnoštevilna udeležba delegatov iz dravske banovine na glavni skupščini v Skoplju. Sekcija je žrtvovala tudi materialno, da so mogla biti sreska društva pol-
noštevilno udeležena. Dolžni smo bili to storiti, saj je bila ravno dravska sekcija prva, ki je postavila organizacijo na čisto stanovsko linijo z deklaracijo v Celju. Sreska društva so se odlično odzvala pozivu in tako je tudi na glavni skupščini v Skoplju, ki je v razvoju naše organizacije ena najvažnejših, zmagala stanovska linija. Pričakovali smo, da zmaga v Skoplju ne bo ostala brez posledic
Demisija predsednika Ivana Dimnika.
23. julija 1937. je poslal tov. Ivan Dimnik upravnemu odboru sekcije za dravsko banovino pismo, v katerem sporoča, da podaja demisijo na predsedniško mesto dravske sekcije. Upravni odbor je njegove razloge upošteval in po predhodnem pismenem zaslišanju članov upravnega odbora na seji dne 28. avgusta 1937. njegovo demisijo sprejel. Upravni odbor se je rekonstruiral tako, da je prevzel mesto predsednika tov. Kumelj in mesto tajnika tov. Supančič.
Razmere v naši sekciji.
V vsem poslovnem letu ni bilo opažati poizkusov, da bi se uveljavljali nestanovski vplivi. Iz tega moramo sklepati, da se naše članstvo odlično zaveda moči, dokler vztraja na stanovski liniji in je pripravljeno vsestransko žrtvovati. Razmerje med sekcijo in sreskimi društvi je bilo prav dobro. Sreska društva so vedno in povsod uvidevala položaj in delo banovinske centrale ter po svojih močeh in možnostih to delo tudi podpirala. V bodočem letu bi bilo želeti le, da pošiljajo sreska društva pogosteje in točne informacije o zadevah, ki se pojavljajo v posameznih sreskih društvih. Nadalje pa tudi, da rešujejo v svojem delokrogu vse one zadeve, ki jih vodstvo sekcije ne more reševati radi nepoznavanja lokalnih razmer.
Učiteljski politični klubi.
Večkrat čitamo v časopisih o zborovanjih klubov JRZ. IHilini m ttinjo i'muci: i m,
Naše stališče do teh klubov je isto, kakor je bilo leta 1933. Poudarjali smo ga v večih člankih v »Učit. tovarišu«.
Predsedniški zbori.
Da seznanimo vse učiteljstvo s položajem v organizaciji in da dobimo smernice za nadaljnje delo, sta bila sklicana dva predsedniška zbora, in sicer 14. novembra 1937. v Gglju in 29. maja v Ljubljani. Predsedniški zboKv Celju se je bavil predvsem z akcijo za zvišanje prejemkov, z aktiviziranjem članstva, realizacijo sklepov banovinske skupščine, s personalno prosvetno politiko, z napredovanji, z nastavitvijo brezposelnih učiteljskih abiturientov in drugimi organizačnimi zadevami. Predsedniški zbor v Ljubljani pa je v prvi vrsti obravnaval Učiteljsko tiskarno in njeno razmerje do organizacije, proračun za bodoče poslovno leto in tekoče zadeve. Tudi predsedniški zbori so pokazali enotnost gledanja slov. učiteljstva in dali nove spodbude vodstvu sekcije za nadaljnje delo.
Upravni in nadzorni odbor
sta imela skupno šest sej, na katerih sta obravnavala predloge sreskih društev in tekoče zadeve. V upravnem in nadzornem odboru je vladalo vse leto popolno soglasje in težnja koristiti učiteljstvu z nadaljnimi akcijami v javnosti in v organizaciji.
Sprejem pri gospodu ministru prosvete.
20. novembra popoldne je sprejel g. minister prosvete ob priliki poseta v Ljubljani vodstvo sekcije JUU. Predsednik sekcije je obrazložil g. ministru naše glavne zahteve in težnje. Posebej je opozoril na kontraktualne učitelje, učiteljice ženskih ročnih del, na korekture premestitev in na namestitve novincev. Gospod minister je obljubil svojo pomoč in zatrdil, da je v dobrih stikih z našo centralo.
Ožje vodstvo sekcije
je imelo več posvetovanj, na katerih je razpravljalo o sklepih banovinske skupščine, upravnega in nadzornega odbora in predsedniških zborov, o predlogih in dopisih sreskih
društev. K ožjemu vodstvu so bili pritegnjeni tudi vsi sodelavci sekcije. Le na ta način je bilo mogoče koristno reševati zadeve, ki so prihajale na sekcijo.
Poslovanje sekcije.
Tekom poslovnega leta je došlo na sekcijo 2287 dopisov. V tej številki niso vštete vse vloge, ki so bile pod isto številko poslane na razna oblastva in osebnosti. Razposlanih je bilo 73 okrožnic, s katerimi smo obveščali sreska društva ter člane upravnega in nadzornega odbora o tekočih zadevah. Več okrožnic je obsegalo tudi prošnje za dostavo podatkov. Ugotoviti moram, da prihajajo odgovori na okrožnice zelo neredno in nekatera društva sploh ne odgovarjajo. Res je, da so temu krive tudi krajevne razmere, ker nista predsednik in tajnik sreskega društva v istem kraju, marveč sta oddaljena po več kilometrov. Predsednik sekcije se je udeležil na prošnjo sreskih društev 4 velikih zborovanj, na katerih je podal situacijsko poročilo. Tajnik sekcije je podal situacijsko poročilo na velikem zborovanju v Ljubljani.
Intervencije pri kr. banski upravi.
Člani vodstva sekcije so posetili g. načelnika banske uprave in g. banovinskega šol. nadzornika. Iznesli so organizačna načelna stališča do posameznih vprašanj glede šolstva, učiteljstva in personalne prosv. politike. Med letom so poedini funkcionarji po potrebi posetili poleg prej navedenih tudi g. inšpektorja banske uprave zaradi intervencij v posameznih konkretnih primerih. Poleg tega je poslala sekcija g. načelniku obširno pismeno predstavko za ureditev tekočih zadev in za odpravo napak, ki so se pojavljale pri personalni prosvetni politiki v prejšnjih letih. Vse leto je bil med sekcijo in prosvetno upravo vzdrževan oseben kontakt.
Sreska učiteljska društva.
V letošnjem poslovnem letu je imela sekcija 34 sreskih društev. Včlanjenih je bilo 3199 učiteljic in učiteljev. Med letom je pristopilo 47 članov, izstopilo pa 109 članov. Število članstva je v primeru z lanskim letom padlo za 62. Sekcija ima tudi enega podpornega člana, enega ustanovnika ter pet častnih članov. Iz razpredelnice 2. je razvidno, da so imela sreska društva 144 zborovanj, na katerih je bilo 158 predavanj. Povprečni obisk zborovanj je znašal 60'9 %. Največji obisk izkazuje sresko društvo Celje, najmanjšega pa sresko društvo Brežice.
I.	>
>m	Sresko	Članov	Članov	+	
a a N	učiteljsko društvo	1936./37.	1937./38.		
1.		102	91	_	11
2.		208	206	—	2
3.	Črnomelj-Metlika .	86	75		11
4.	Dravograd . . .	89	93	1	—
5.	Gornji grad . . .	45	46	4 1	—
6.	Kamnik ....	130	129		1
7.	Kočevje.....	119	111	—	8
8.		66	64	—	2
9.		48	46	—	2
10.		92	100	—	—
11.		126	128	8	—
12.		136	135	2	1
13.	Lendava ....	78	66	—	12
14.		121	114	—	7
15.	Ljubljana-mesto	252	244	—	8
16.	Ljubljana-vzh. del .	86	84	—	2
17.	Ljubljana-zah. del .	105	101	—	4
18.	Ljutomer ....	127	124	—	3
19.	Logatec ....	97	97	~—	—
20.	Maribor-mesto . .	80	78	—	2
21.	Maribor-desni breg	98	102	4	—
22.	Maribor-levi breg .	91	84	—	7
23.	Murska Sobota . .	99	114	15	—
24.	Novo mesto . . .	96	100	4	—
25.		59	54	—	5
26.	Ptuj......	152	145	—	7
27.	Radovljica ....	108	97	—	11
28.	Slovenj Gradec . .	46	44	—	2
29.	Slovenska Bistrica .	55	57	2	—
30.	Sv. Lenart ....	59	58	—	1
31.	Škof ja Loka . . .	61	61	—	—
32.	Šmarje - Rogatec	66	70	4	—
33.	Šoštanj.....	47	48	1	—
34.	Žužemberk . . .	31	33	2	—
Skupaj . . .		3261	3199	47	109
Delo in položaj sekcije JUU za dravsko banovino v poslovnem letu 1937./38.
Vidov dan.
Da se res popolnoma ne pozabi.
Metodična razstava na Poskusni ljudski šoli v Ljubljani.
Tečaj za učiteljstvo kmečko - nadaljevalnih šol.
Šola rudarskega otroka v Trbovljah praznuje svoj stoti rojstni dan.
Razpis prostih učiteljskih mest.
t Grudnik Franc.
LISTEK: Ladič.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna.
II.
ko a ti	Sresko učiteljsko društvo	Število članov	Zbor. udelež. v *	Število zborovanj	Število predavanj
i.		91	38-5	4	i
2.	Celje......	206	77-4	6	8
3.	Črnomelj - Metlika .	75	*		
4.	Dravograd....	93	59-7	5	5
5.	Gornji grad . . .	46	61-1	5	5
6.		129	71	5	6
7.		111	41-2	5	4
8.		64	67-2	5	6
9.		46	*		
10.		100	54-6	6	6
11.		128	38	5	4
12.	Laško ....	135	43-4	4	4
13.	Lendava ....	66	50	5	5
14.	Litija......	114	53-8	5	5
15.	Ljubljana-mesto	244	54	5	6
16.	Ljubljana-vzh. del .	84	*		
17.	Ljubljana-zah. del .	101	76-5	7	6
18.	Ljutomer ....	124	*		
19.	Logatec.....	97	56	4	5
20.	Maribor-mesto . .	78	*		
21.	Maribor-desni breg	102	63-5	8	8
22.	Maribor-levi breg .	84	72	5	7
23.	Murska Sobota . .	114	76-7	6	11
24.	Novo mesto . . .	100	60	5	5
25.		54	52-8	5	6
26.	Ptuj......	145	54	7	7
27.	Radovljica ....	97	♦		
28.	Slovenj Gradec . .	44	69	4	5
29.	Slovenska Bistrica .	57	77-6	6	6
30.	Sv. Lenart ....	58	60-6	4	6
31.	Škofja Loka . . .	61	57	5	7
32.	Šmarje-Rogatec	70	74-7	4	3
33.	Šoštanj.....	48	72-2	5	5
34.	Žužemberk . . .	33	69-5	4	6
Skupaj . . .		3199	60-9	144	158
* Ni poslalo podatkov.
Neorganizirano učiteljstvo.
Podatke o neorganiziranem učiteljstvu je poslalo samo eno sresko društvo. V banovini je 4205 učnih oseb. Med temi 16 kontraktual-cev, 44 dnevničarjev, 44 je dodeljenih kr. banski upravi, 155 drugim ustanovam, 59 učiteljic ročnih del, 26 državnih veroučiteljev in 34 strokovnih učiteljev. Izven naših vrst je torej 1006 učiteljev in učiteljic. Sekcija in sreska društva so se med letom trudila, da zainteresirajo za pristop neorganizirane tovariše in tovarišice. V ta namen so bila razposlana na neorganizirane tudi osebna vabila. Računati pa moramo, da so v gornjem številu vštete tudi redovnice.
Finančni zakon.
Kakor vsako leto je tudi letos sekcija sestavila po predlogih in željah učiteljstva one zahteve, ki naj bi se uzakonile v finančnem zakonu za 1938./39. Naša prva in najvažnejša zahteva je bila uzakonitev
stalnosti
učiteljstva ljudskih šol v službi in na službenem mestu. Svojo zahtevo smo utemeljevali s potrebo, da je učiteljevo delo sistematsko zgrajeno na večletnem načrtu, da mora imeti učiteljstvo za svoje delo potreben mir in da mu je zajamčena popolna sigurnost. Radi tega, ker ni uzakonjena stalnost, nastaja ogromna škoda leto za letom in je zato nujno potrebno, da se čim preje uzakoni.
Avtomatično napredovanje.
Ravno v zadnjih letih je postala zadeva napredovanj najtežja. Pri napredovanjih se niso upoštevala zakonska določila. Vse to se je pojavljalo radi tega, ker ni bila uzakonjena določba o avtomatičnem napredovanju. Zato je sekcija ponovno v predlogih za fin. zakon 1938./1939. poudarila zahtevo po avtomatičnem napredovanju, ker le na ta način bi bilo učiteljstvo izenačeno. Ravno tako smo predlagali, naj odpadejo ovire in posebne določbe glede napredovanja v V. skupino.
Akontacije na pokojnine.
Tovariši, ki so bili upokojeni, so morali čakati daljšo dobo na izplačilo prejemkov. Pred tem so jim bili ustavljeni prejemki aktivnega drž. uradništva. Radi tega je večina uslužbencev zapadla v najhujše pomanjkanje in to ravno takrat, ko bi bili po napornem delu ravno najbolj potrebni skrbne nege in zdravljenja. Sekcija je stavila predlog, ki je podrobno obrazložen, naj bi se učiteljem, ki so upokojeni, izplačevala akontacija na pokojnino v razmerju s službenimi leti in v odstotkih od osebne in položajne doklade ter ostalih prejemkov.
§ 58. fin. zakona za leto 1932./1933. naj se ukine.
Po tem členu je bil ukinjen § 116. zakona o drž. uradnikih točka 3., ki je določal, da se računa čas, prebit v službi države v svojstvu pogodbenega uradnika za pokojnino, če je bil prestop iz pogodbenega stanja v državno službo neposreden. Z ukinitvijo tega člena so bili prizadeti vsi pogodbeni učitelji, ki so morali čakati več let na državno službo. Odredba § 30. odst. 1. fin. zakona za leto 1933./1934. naj se ukine. S tem paragrafom so bili spremenjeni §§ 51., 84. in 113. zakona o narodnih šolah. § 51. zakona o narodnih šolah stremi za boljšo kvaliteto pouka in je normiral šte-vilp učencev na 40. § 84. je določal, naj prejema stanarino vse učiteljstvo brez izjeme. Ta paragraf je bil važen posebno za poročene učiteljice, ker so z njegovimi določbami popolnoma izenačene z neporočenimi. § 113. zakona o narodnih šolah je bil povsem utemeljen, ker mora šolski upravitelj skrbeti za vodstvo šole in izvrševati; obsežne pisarniške posle. Novo delo pa more vršiti po uredbi o vzdrževanju ljudskih šol z dne 9. sept. 1936. Zato bi bilo prat in pravilno, da se učitelji ha šolah z večimi oddelki oproščeni poučevanja.
§ 33. fin. zakona za 1937./1938. naj se dostavi določba, da prejemajo sreski in bah-ski šolski nadzorniki iz vrst ljudskošolskega učiteljstva stanarino iz banovihskega proračuna.
Banski šolski nadzorniki.
Stavili smo pfedlog, da se § 120. zakona o ljudskih šolah doda odstavek, da se smejo postavljati za banske šolske nadzornike sreski šolski nadzorniki z najmanj 5 letno nadzornjško službo in učitelji šol z najmanj 20 leti drž. službe, ako imajo nadzorniški izpit in so se odlikovali s svojim delom v šoli in izven nje.
Celibat učiteljic.
Odstavek 8. § 33. fin. zakona za leto 1937./1938., s katerim je bil uveljavljen nov § 93. a) zakona o nar. šolah naj se ukine. Ta paragraf omejuje učiteljice v ustavno zajamčenih pravicah in enakopravnosti, ki jih priznava na osnovi ustave uradniški zakon. Uvedba celibata ne more biti uspešno sredstvo za reševanje brezposelnih, ker je praksa pokazala, kako neznatno število budžetskih mest se je izpraznilo radi odpustitve poročenih učiteljic. Zakon sam pa določa, da se morejo izvršiti potsavitve le na proračunska mesta. Nove postavitve se morejo izvršiti le potem, ko je izplačana odpravnina učiteljicam, ki so se poročile.
Učiteljice matere.
Predlagali smo, naj se ponovno uzakoni zadnji odstavek § 87. zakona o lj. šolah. Ta je bil ukinjen s § 292. urad. zakona in je določal, da imajo matere z dopolnjenimi 20. leti efekt, službe in z nad 3 otroki pravico Drositi za upokojitev. Ta določba je bila globoko socialna in bi mnogo doprinesla k reševanju brezposelnosti ter bi bila mnogo uspešnejša, kakor uvedba celibata.
Kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji.
Opisali smo neznosne razmere, v katere so prišli slovenski učitelji v Italiji, in so bili prisiljeni, da se zatečejo v Jugoslavjo. Tu so bili sprejeti začasno v kontraktualno ali dnev-ničarsko službo. Z razsodbo drž. sveta, ki je ukinila položitve dopolnilnih izpitov v zvezi z odločbo min. prosvete, je bilo tem učiteljem onemogočeno polaganje dopolnilnih zrelostnih in praktičnih učit. izpitov. Zato ti učitelji ne morejo biti prevedeni v redno državno službo in tudi ne morejo ostati v kontraktualni službi, ker nimajo zanjo zakonite kvalifikacije. Grozil jim je odpust iz kontraktualne službe in s tem v zvezi nevarnost, da bodo z družino brez sredstev na cesti. Kakor smo tej akciji posvečali vso pozornost ter zainteresirali za položaj teh učiteljev poleg narodnih predstavnikov in poslancev tudi vse oblasti, smo predlagali za finančni zakon, da se § 71. zakona o lj. šolah dopolni tako, da morejo polagati dopolnilni zrelostni izpit, oz. da se jim nostrificira prejšnji zrelostni tepit. Istemu paragrafu naj se doda določba, aa se smejo taki učitelji v zvezi s § 54. in 53. zakona o državljanstvu postavljati za stalne učitelje ljudskih šol. Nadalje smo predlagali, da se dopolni § 47. zakona o učit. šolah, da sme ministrstvo' prosvete po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta nostrificirati v inozemstvu noložene učit. izpite z določitvijo dopolnilnih izpitov na učiteljskih šolah.
Učiteljice ženskih ročnih del.
V ravno tako težkem položaju kakor učitelji kontraktualci, so učiteljice ženskih ročnih del. Ureditvi njih polažaja je posvečala sekcija polno pažnjo in stavila tudi predlog za fin. zakon, kako naj se njihovo zvanje uredi. Že 7 let čakajo te učiteljice na napredovanja kljub temu, da so bile 1. aprila 1931. prevedene na plače po uradniškem zakonu v smislu določil § 249. urad. zakona. Zaradi
tega trpe občutno škodo. Zahtevali smo, naj se nujno razvrsti zvanje učiteljic ženskih ročnih del po določbah § 347.
Razpis službenih mest.
Tudi temu vprašanju smo posvetili pažnjo in za finančni zakon predlagali: prazna učiteljska mesta naj se razpišejo vsak mesec, premestitve pa naj se izvedejo šele konec leta; učitelj ne more biti odpuščen iz državne službe in ne biti premeščen proti svoji volji, ako ni izvedena disciplinska preiskava in krivda dokazana. § 99. naj se izpremeni in naj se vnese določba, da mora biti razpored za učiteljska mesta gotov najkasneje do 15. avgusta, razpisi naj bodo v juniju in juliju, učitelji pa morajo biti na novih krajih najkasneje do 25. avgusta. Oni učitelji, za katere je bil izvršen razpored med šolskim letom, pa morajo biti na svojih mestih do 15. julija. Učiteljska mesta naj se oddajajo komisijsko. V tej komisiji naj poleg zastopnikov banske uprave in min. prosvete sodelujeta tudi dva člana učiteljskega udruženja.
§ 110. uradniškega zakona.
Ukine naj se avtentično tolmačenje § 110. U. Z. z dne 27. dec. 1932. in naj se temu-paragrafu doda, da morejo biti iz državne službe odpuščeni le oni, pri katerih je nesposobnost ugotovljena s službeno oceno ali zdravniško komisijskim pregledom. Nepri-kladnost za službo naj se ugotovi potom rednega disciplinskega postopka.
Kakor je obljubil g. finančni minister že predlansko leto ob priliki proračunske debate, naj se ukine
1% doprinos k uslužb. davku za brezposelne.
Nadalje smo utemeljili zahtevo, naj se kreira v proračunu 1938./1939. vsaj 2000 pripravniških mest.
Učitelji po odslužitvi kadrskega roka naj
se sprejmejo v drž. službo takoj z dnem, ki sledi dnevu odpusta iz kadrskega roka. Ta zahteva je popolnoma utemeljena s tem, da so ti uslužbenci itak zapostavljeni za osebami, ki niso bile dolžne opravljati te državljanske dolžnosti.
Disciplinski postopek za učiteljstvo ljudskih šol
naj se preuredi tako, da bo popolnoma ustrezal organizaciji prosvetne stroke in bo prila-goden razmeram, v katerih učitelj živi in dela.
Prizna naj se stanarina
onim učiteljem in učiteljicam, ki so na šolanju, hospitiranju ali študijskem dopustu.
Duhovniška služba
naj se všteje v državno službo in naj se leta računajo kot efektivno prebita v državni službi.
Izpremeni naj se določba, ki je bila vne-šena v lanski finančni zakon, da se vštejejo leta službe
učiteljem, ki so službovali na CMD šolah,
le takrat, če je bil prestop neposreden. S svojim predlogom nismo uspeli.
Kaj smo dosegli?
Po prizadevanju sekcije je bila sestavljena rangna lista, ki je dokazala, da se
napredovanja
ne vršijo po določilih zakona. Ministrstvo je na predlog udruženja pristopilo k sestavi rangne liste, ki je sestavljena iz treh delov: rangna lisita za sreske šolske nadzornike, rangna lista za nastavnike in rangna lista za učiteljstvo ljudskih šol. Poudariti moramo, da so se prav zadnja napredovanja izvršila z malimi izjemami po določilih, ki jih predvideva pravilnik o rangnih listah, t. j. da so napredovali oni, ki so najdelj v posameznih položajnih skupinah. Po zatrdilu merodajnih faktorjev se bodo v bodoče vršila napredovanja strogo po rangnih listah. Naša zahteva pa ostane, naj se uzakoni avtomatično napredovanje. Z našim predlogom glede
akontacije na pokojnino smo uspeli. Kr. banska uprava je pokazala mnogo dobre volje in omogočila redno življenje upokojencem ter jim izplačuje del rednih prejemkov do izplačila pokojnin.
Celibat učiteljic ni bil ukinjen.
Določbe § 58. fin. zakona za 1932./1933. niso bile ukinjene.
Učiteljicam materam ni bilo ugodeno.
Kontraktualnim učiteljem in učiteljem dnevničarjem se položaj ni zboljšal. Prejeli smo zagotovilo, da je določba glede teh in
učiteljic ženskih ročnih del vnešena v finančni zakon. Kljub najobširnej-šim intervencijam pa to ni bilo iz neznanih vzrokov izvršeno. V državno službo bodo sprejeti le oni kontraktualni učitelji, ki so položili izpite v bivši Avstriji. Ostali bodo morali počakati na nov finančni zakon, za katerega bomo podvzeli najobširnejšo akcijo. Vendar imamo zagotovilo, da ti učitelji ne bodo postavljeni na cešto in bodo mogli ostati v kontraktualni službi, dokler se jim stanje ne uredi. Položaj učiteljic ženskih ročnih del se s fin. zakonom ni izboljšal, vendar je izdal državni svet razsodbo, v konkretnem primeru, v kateri ugotavlja, da je zvanje učiteljic ženskih ročnih del že razporejeno po določilih § 301. zakona o uradnikih in da morejo napredovati. Z ozirom na to razšodbo smo opozorili bansko Upravo in ministrstvo, naj se prošnje učiteljic ženskih ročnih del takoj upoštevajo, ker ležijo že 7 let nerešene v min. prosvete. Kakor je bilo razvidno iz zadnjih napredovanj, so nekatere učiteljice že napre-
dovale. Vendar pa vztrajamo pri zahtevi, da se to njihovo stanje uredi tudi v formalnem pogledu z določbo v finančnem zakonu.
Razpis prostih službenih mest.
Po dolgih letih se je vendar zgodilo, da so bila prosta učiteljska mesta pravočasno razpisana in je upati, da bo tudi razpored pravočasno izvršen. S tem pa naši zahtevi še ni ustreženo in še nadalje vztrajamo na predlogih, ki so bili iznešeni za finančni zakon. Ker le na ta način more biti to vprašanje rešeno v korist šolstva in učiteljstva.
§ 114. fin. zakona za 1938./1939.
Ta člen dodaja § 7. zakona o uradnikih 4. odstavek, ki govorita o tem, da more ministrstvo prosvete po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta dovoliti opravljanje dopolnilnih izpitov iz nacionalne skupine predmetov. Ta določba je posebno važna za one, ki so polagali zrelostne in praktične izpite izven sedanjih mej naše države in jim je s tem omogočeno, da bodo prevedeni v državno službo. Določba tega člena se da aplicirati tudi na kontraktualne učitelje.
Druge zadeve
Zvišanje prejemkov.
Dviganje cen življenjskim potrebščinam je nujno zahtevalo, da se zvišajo prejemki drž. uradništvu. Jugoslovensko učit. udruže-nje je pričelo že v septembru živahno akcijo za zvišanje prejemkov. Naša zahteva je obsegala sledeče: zvišanje prejemkov na eksistenčni minimum, vrnitev celotne osebne rodbinske doklade za otroke in ženo ter izenačenje prejemkov poročenih drž. uslužbenk z neporočenimi pod geslom: »Za enako delo enako plačilo.« V to svrho je treba uveljaviti v polnem obsegu uredbo o drag. dokladah iz leta 1932. Sekcija je poslala poziv sreskim društvom, naj sodelujejo pri tej akciji s sklicanjem posebnih zborovanj in s pošiljanjem apelov merodajnim faktorjem. Na iniciativo sekcije je sklicala Jugoslovanska ženska zveza 16. septembra v Ljubljani veliko zborovanje, na katerem je izzvenel klic po zvišanju prejemkov. Svoje solidarnostne izjave na tem zborovanju so podale poleg učit. udruženja tudi druge stanovske in prosvetne korpora-cije. S posebno določbo so bili prejemki drž. uradništva s 1. novembrom zvišani. Povišek pri učiteljstvu se je gibal od 53 do 130 din. Rodbinska doklada se je zvišala za vsakega otroka, neglede na število otrok in draginjski razred, od 110 na 140 din. Pri tem se je zopet pokazala tendenca, da so oni, ki so najslabše plačani, dobili najmanj povišanja. Ugotoviti pa moram, da so se cene dvignile za ca. 25 %. medtem ko je znašalo zvišalo od 5 do 6 %. Z uredbo pa niso bile vrnjene rodbinske doklade za ženo in ostanejo še nadalje v veljavi težke določbe uredue iz 1. 1935. glede poročenih državnih uslužbenk. Samski uradniki so prišli po omenjeni določbi na isto višino, kot leta 1935. Prizadete so še vedno najbolj družine, ker so se jim dohodki skrčili od 25 do 50 %, medtem so se pa cene življenjskim potrebščinam še zvišale. Naša zahteva ostane tudi v nadalje neizpreme-njena, to je, da se zvišajo prejemki po zgoraj navedenih načelih. Med tem so cene še bolj narasle, dvigajo se iz dneva v dan in so posebno prizadeti družinski očetje s številnimi otroci, ki jih morajo šolati v srednjih šolah. Ravno v zadnjem času smo začeli ponovno akcijo za zvišanje prejemkov s podrobno statistiko, da število rojstev stalno pada in odpade na poedine urad. družine le 0,06 % otroka letno. Pomanjkanje in velika skrb za obstoj pa se odraža tudi v pogostih primerih obolelosti učiteljstva. Le takrat, kadar bo učitelj rešen materialnih skrbi za vzdrževanje svoje rodbine bo lahko tudi uspešneje delal v šoli in izven nje. V zvezi z akcijo za zvišanje prejemkov je sekcija razposlala na sreska društva okrožnico, ki jo je izdelalo sresko društvo Šoštanj za zbiranja materiala o življenjskem standardu učiteljstva, posebno učiteljske družine. Sreska društva so se temu pozivu le deloma odzvala in poslala podatke, s katerimi bodo v bodoče podpirali našo zahtevo po zvišanju prejemkov. Vsa ostala sreska društva, ki doslej še niso poslala teh poročil, naprošam, da smatrajo zadevo za resno in čimprej pošljejo tozadevna poročila.
Staroupokojene učiteljice ženskih ročnih del.
Ta zadeva teče še iz prejšnjega poslovnega leta. Na pritožbo, ki jo je prizadeti tovarišici sestavila sekcija, je državni svet razsodil, da se morajo staroupokojene učiteljice ženskih ročnih del tretirati kot uradnice III. kategorije in ne kot zvaničnice. S to razsodbo je zadeva načelno ugodno rešena in ji mora ugoditi tudi ministrstvo financ.
Namestitve brezposelnih učiteljskih abiturientov.
V predlogih za finančni zakon smo že navedli, da smo zahtevali, naj se dvigne število mest za namestitve v prihodnjem proračunskem letu na 2000. S svojim predlogom nismo uspeli in je v budžetu kreiranih le 500 mest. Sekcija je sama in po predlogih odseka brezposelnih abiturientov vršila najobširnejšo akcijo, da se izvrši čim večje število namestitev brezposelnih učiteljskih abiturientov, ker to zahtevajo naše šolske in prosvetne prilike ter obupno stanje brezposelnih.
Brezobrestno posojilo učiteljstvu.
Na predlog sreskega društva Maribor smo poslali izvršnemu odboru pismeno predstavko s prošnjo, da dela na tem, da se omogoči učiteljstvu, z ozirom na težko finančno stanje,
brezobrestno posojilo iz državnih sredstev. Ta znesek bi omogočil učiteljstvu nabavo obleke, perila in drugih potrebnih sredstev, za katere so potrebni večji zneski.
Načelne zadeve.
Tekom poslovnega leta je sekcija obravnavala več načelnih zadev ter pomagala tovarišem in tovarišicam s tem, da jim je sestavila čistopise pritožb na oblastva, tožbe na drž. svet in odgovore na tožbe glavne kontrole. Zadeve so bile naslednje: tožba na drž. svet radi dnevnic ob dodelitvi, tožba radi premestitve nastavnika na ljudsko šolo, pritožba radi odtegnitve zvišane osebne doklade ob priliki napredovanja, pritožba radi ospo-ravanja stanarine učiteljicam, ki so poročene s sres. šol. nadzorniki, tožba radi osporavanja stanarine sres. šol. nadzornikov, pritožba radi potnih in selitvenih stroškov ter dnevnic, prošnja za obnovo postopka radi odpusta iz državne službe, pritožba proti vštetju let ob ' ponovnem sprejemu v državno službo, pritožba na ministrstvo radi izrečenega ukora in pritožba radi kuriva učiteljstvu v trgih. Nadalje je sekcija svetovala vsem, ki so se nanjo obrnili v disciplinskih zadevah.
Zaščita članstva.
V	minulem poslovnem letu 1937./1938. ni bilo premestitev po službeni potrebi v večjem obsegu. Zaščitne pole, vložene v tem letu vsekakor kažejo, da se je v tem oziru obrnilo na bolje, kajti sekcija je prejela le 16 zaščitnih primerov, med katerimi so še primeri premestitev iz prejšnjih let, pa so premeščeni učitelji vložili zaščitne pole šele v tem letu. Ce primerjamo premestitve učiteljev in učiteljic, ki so bile izvršene po službeni potrebi v letih 1935./1936. in 1936./1937. s premestitvami v letu 1937./1938. vidimo, da je število premestitev po službeni potrebi znatno padlo, kar kaže, da se zopet bližamo normalnim razmeram.
V	teku leta 1937./1938. je imela sekcija 115 zaščitnih primerov, in sicer: 1. premestitev po službeni potrebi v 1. 1937./1938. — 16;
2.	nerešeni primeri iz leta 1935./1936. — 27;
3.	nerešeni primeri iz leta 1936./1937. — 25;
4.	odpusti iz državne službe v letu 1936./1937. — 8; 5. razrešitve sreskih šolskih nadzornikov v letu 1936./1937. — 2; 6. razrešitev šolskih upraviteljev 1937./1938. — 8; 7. razne pravne zadeve: pokojnina, izplačilo prejemkov, bivanje izven službenega kraja itd. — 7; 8. disciplinske preiskave — 9; 9. reaktivacija — 3; 10. uradne upokojitve z popolno službeno dobo in brez V. položajne skupine — 10.
Organizacija je osredotočila vse svoje sile za dosego korektur v letih 1935./36., 1936./37. in 1937./38. po službeni potrebi premeščenih učiteljev in učiteljic. Vse nerešene primere iz prejšnjih let je vnesla v novo upravno leto. V ta namen je med letom večkrat osebno intervenirala pri prosvetnem oddelku kr. banske uprave. V vsakem primeru, za katerega je prejela zaščitno polo, je storila sekcija vse, kar je bilo v njeni moči, da se izvrši korektura. Sreska učiteljska društva v tem oziru niso vedno točno poslovala in niso dostavljala sekciji potrebnih podatkov, tako glede premestitev, kakor tudi glede razrešitev šolskih upraviteljev, postavljanja mlajših in neupravičenih oseb na upraviteljska mesta proti interesom starejših in upravičenejših. Pismene predstavke in vloge je pošiljala na prosvetni oddelek kr. banske uprave in potom izvršnega odbora na ministrstvo prosvete. O priliki glavnega letnega razpisa učiteljskih mest je opozorila kraljevo bansko upravo na vse one zaščitne primere iz prejšnjih let s prošnjo, da se pri stavljanju predlogov za premestitve v prvi vrsti upoštevajo prošnje učiteljev in učiteljic, ki so bili svoječasno premeščeni po službeni potrebi. Seznam teh prosilcev je poslala kr. banski upravi, gospodu banovinskemu šolskemu nadzorniku in izvršnemu odboru, da ga ta predloži ministrstvu prosvete. Ta seznam je obsegal 27 prosilcev, ki so vložili prošnjo za premestitev na razpisano mesto. V tem seznamu so tudi družinski očetje, ki so radi šolanja otrok prosili za premestitev Po zadnji objavi v dnevnih listih je bilo ugodno rešenih 5 prošenj, ki spadajo med korekture in so bili učitelji in učiteljice premeščeni na zaprošeno mesto. Vseh ugodno rešenih zaščitnih primerov od leta 1935./1936. dalie ie sedaj 22. Konec upravnega leta 1937./1938. izkazuje sekcija še vedno 75 nerešenih primerov glede korektur kakor tudi glede družinskih očetov. Vsi ti primeri bodo vnešeni v novo upravno leto. Odpustov iz državne službe letos ni bilo. Izmed v letu 1936./1937. odpuščenih učiteljev in učiteljic sta bila dva reaktivirana. Nerešena sta ostala dva primera premestitev sreskih šolskih nadzornikov, med tem ko sta bila dva primera razrešitve sreskega šolskega nadzornika ugodno rešena po razsodbi državnega sveta. Številne so bile razrešitve šolskih upraviteljev in podelitve poslov šolskega upravitelja. Žalostno je odjeknilo v naših vrstah vedno takrat, ko ie bil razrešen upravi-teljskih poslov učitelj, ki je imel za to mesto polno kvalifikacijo, užival med narodom vse zaupanje, pa se je moral umakniti po letih mlajšemu učitelju. Ker zvanje šolskega upravitelja ni uzakonjeno, se organizacija pravno ni mogla potegovati, vselej pa je opozorila merodajno oblast na moralno vprašanje in na škodo v šoli. ki ie ob taki priliki stopila vselej v ospredje. Razne pravne zadeve je sek-ciia reševala sproti tako z nasveti kakor tudi s čistopisi, ki jih ie dostavljala nrizadetim. V disciplinskih preiskavah ie dajala prizadetim • notrebna pojasnila. Od 9 sekciji prijavljenih disciplinskih preiskav, sta bila dva primera ugodno rešena in sta bila prizadeta tovariša pred disciplinskim sodiščem oproščena. Oraa-ni/aciio je zastopal v disciplinskem sodišču tov. Korenčan, nadomeščala ga je tovarišica Završanova. Vse tovariše in tovarišice, ki pridejo v disciplinsko preiskavo, prosimo, da
vedno v svojih vlogah na sekcijo podajo popolnoma objektivno sliko vse dobro pa tudi vse slabo, ker le popolnoma objektivno podano poročilo lahko ugodno vpliva na ves potek preiskave. Izrecno pa poudarjamo, da se načeloma sekcija ne vmešava v nobeno disciplinsko preiskavo, dokler niso kratene v zakonu utrjene pravice obtoženega učitelja, t. j. dokler ni omejevan v svoji obrambi. Nekateri učitelji in učiteljice so bili unokojeni v tem letu z nepopolno službeno dobo, mnogi pa s polno službeno dobo, a brez V. položaj ne skupine, četudi so imeli za to vse izpolnjene pogoje. Načelno stališče organizacije je, da doseže sleherni učitelj, ki ima za to dane zakonske pogoje tudi vse, kar mu po zakonu pripada.
Sreske učiteljske knjižnice.
Po sklepih iz prejšnjih let in z ozirom na obstoječo potrebo je sekcija opozorila ob-lastva na ureditev sreskih učiteljskih knjižnic. Oblastvu smo predlagali, naj se za ureditev teh knjižnic, ki životarijo ves čas našega osvobojenja, skliče posebna anketa iz zastopnikov prosv. oblasti, pedagoških društev in učiteljstva. Ta anketa naj bi dala smernice, kako naj se te sreske knjižnice uredijo. Konsultirali smo tudi o tem vprašanju sres. učit. društva s prošnjo, da nam takoj sporočijo svoje mnenje. Žal, smo dobili odgovore le od 11 sreskih društev in ostane to vprašanje odprto tudi za bodoče leto.
Monopolizacija šolskih knjig in učil.
Kakor v prejšnjih letih je sekcija tudi letos sodelovala po svojih zastopnikih pri akciji proti monopolizaciji šolskih knjig in učil. Sopodpisala je dve spomenici, predsednik sekcije pa je sodeloval februarja t. 1. v delegaciji, ki je v svrho preprečitve monopo-lizacije intervenirala pri raznih gospodih ministrih v Beogradu. Vendar ostane to vprašanje odprto tudi v bodoče. Za enkrat so vsi načrti o monopolizaciji samo odloženi, niso pa stavljeni z dnevnega reda. Tudi v tem pogledu so nam dobrodošli razni predlogi in nasveti, ki jih more stavljati učiteljstvo potom sreskih društev pismeno, ali pa ustno v predlogih na zborovanjih.
Učni načrti.
Izvršnemu odboru JUU smo poslali utemeljen predlog, naj se pristopi k izdelavi učnih načrtov. Te načrte naj bi pretresala posebna anketa, v kateri bi sodelovali zastopniki prosvetnih oblasti, pedagoških društev in učiteljstva. Ti načrti naj bodo prilagodeni razmeram v posameznih pokrajinah, naj bodo okvirni in naj vzdržujejo povezanost med posameznimi vrstami šol.
Redakcijski odbor za sestavo šolskih čitank
je med letom izvršil delo za »Drugo čitanko«. Ta je že odobrena in bo do začetka šolskega leta natisnjena. Redakcijski odbor ima v delu čitanke za nastopna šolska leta. Člani odbora so v stalnih pismenih stikih in so imeli v letošnjem poslovnem letu eno sejo.
Ukinitev razredov.
Takoj, ko je sekcija doznala, da obstoja namera ukiniti večje število razredov, posebno v večjih krajih, je predsednik sekcije interveniral pri kr. banski upravi, da se pri ukinitvi razredov na vsak način upoštevajo krajevne in šolske razmere ter določbe § 14., točka 2. zakona o zdravstvu učencev. Sekcija je tudi sodelovala s solidarnostno izjavo in po svojih zastopnikih na velikem zborovanju, ki ga je sklicalo društvo Šola in dom v Ljubljani dne 21. junija t. 1. in pa v deputaciji pri g. banu dne 24. junija t. 1.
Podporni fond sekcije.
Za podporo iz tega fonda so prosili štirje tovariši. Dvema je bila podpora na osnovi določil pravilnika o podpornem fondu odbita. En tovariš je prejel enkratno podporo 300 dinarjev, odpuščeni dnevničar pa prejema mesečno 300 din podpore. Fond narašča in je upati, da bo ta ustanova ugodno vplivala na članstvo in ugled organizacije.
Aktiviziranje članstva.
Temu vprašanju je sekcija posvečala polno pažnjo in je bilo o njem govora na sejah upravnega in nadzornega odbora ter na predsedniškem zboru dne 14. novembra v Celju. Ugotovili smo, da je predvsem potreben večji stik med sreskimi društvi in sekcijo. Zato je bilo sklenjeno, naj obiščejo zastopniki sekcije sreska društva in jim ustno obrazložijo važnejše in tekoče zadeve. Po isti poti je mogoče predsednikom sreskih društev obvestiti zastopnike sekcije o položaju učiteljstva. To se je tudi zgodilo in so predsednik sekcije, podpredsednica in tajnik obiskali skoraj vsa sreska društva. Nadalje sta bili članstvu iz-nešeni dve konkretni nalogi:
1.	zvišanje števila naročnikov Mladinske matice;
2.	zbiranje podatkov o življenjskem standardu učiteljstva.
Učiteljstvo je, kakor je iz poročila razvidno, z veseljem sprejelo te dve nalogi in se kažejo uspehi pri številu naročnikov Mlad. matice. Nekatera sreska društva so zbrala tudi podatke o življenjskem standardu učiteljstva. Vendar pa moramo delo na teh dveh vPrašanjih še razširiti, ker bomo s tem koristili naši najvažnejši kulturni ustanovi ter lasi zahtevi po zvišanju prejemkov.
Anketne pole.
Sekcija je razposlala na sreska društva posebne anketne pole s prošnjo, da jih ta pošlje v izpolnitev svojemu članstvu, ki naj pove svoje mnenje o delu organizacije, o zborovanjih in drugih akcijah, ki bi jih naj organizacija podvzela. Posebno važnost polagamo na te anketne pole, ker v njih lahko učiteljstvo neovirano izjavi svoje mnenje glede vseh teh vprašanj.
Pravila JUU.
V	smislu sklepov lanske banovinske skupščine in na podlagi odločbe glavnega odbora JUU, da naj izdelajo končni predlog za nova pravila sekcije za primorsko, savsko in dravsko banovino, smo po posvetovanjih pri vodstvu sekcije in na dveh sejah z zastopniki savske sekcije izdelali osnutek novih pravil. Predlog savske sekcije se razlikuje od predloga dravske sekcije samo po nazivu udru-ženja. Zato smo poslali predlog na sreska društva, da o njem razpravljajo in dajo pooblastilo svojim delegatom za razpravo na banovinski skupščini. Kakor pa izgleda, tega vprašanja ne bo mogoče rešiti na letošnji glavni skupščini in bo prenešeno zopet v prihodnje poslovno leto. V novih pravilih smo poudarjali načelo razbremeniti centralo JUU v Beogradu s tem, da se ji odvzame kulturno in socialno delo in načelo po gospodarski osamosvojitvi banovinskih sekcij.
Pravilniki.
Upravni in nadzorni odbor sta sprejela na svojih sejah in izročila v potrditev izvršnemu odboru JUU dva pravilnika: pravilnik odseka »Učiteljski pokret« in pravilnik odseka učiteljic. Poleg tega je upravni odbor sprejel poslovnik za blagajnike sreskih učit. društev, ki je bil vsem sreskim društvom dostavljen.
Napadi na učiteljstvo in učiteljsko organizacijo.
»Slovenec« z dne 14. septembra je priobčil odgovor bivšega referenta min. prosvete in sedanjega nadzornika za srez Ljubljana vzhodni del F. Erjavca pod naslovom: »Prizanesljivo ravnanje.« Z ozirom na ta napad na slovensko učiteljstvo smo priobčili svoje načelno stališče v 9. štev. »Učit. tovariša« od 23. septembra 1937. Odklonili smo v svojem odgovoru »prizanesljivo ravnanje« in zahtevali strogo remeduro. Drugi napad je bil objavljen v listu »Gorenjec« od 10. oktobra, kjer pisec navaja, da je večina slovenskega učiteljstva udružena v JUU, ki zanika slovenski jezik. Ugotavljam to, kar sem ugotovil že na predsedniškem zboru v Celju, da naša organizacija ni nikdar zanikala slovenskega jezika, ampak je nastopala proti vsaki akciji, ki je nosila simptome narodne nestrpnosti.
Položaj vodstva sekcije.
V	laškem poročilu za banovinsko skupščino smo obširno poročali o položaju, v katerega je zašlo vodstvo sekcije, oziroma posamezni funkcionarji, pa tudi predsedniki sreskih učiteljskih društev. Pri tem smo konkretno navedli disciplinske preiskave in sodne tožbe, ki so bile proti poedincem naperjene. Disciplinske preiskave se še do danes niso ganile z mrtve točke. Sodne preiskave so rešene. Predsednik tovariš Kumelj je bil na razpravi 22. septembra t. 1. pri sodišču v Slov. Bistrici popolnoma oproščen. Bil je obtožen, da je govoreč o disciplinskih predpisih na zborovanju sres. društva v Slov. Bistrici kle-vetal uradne instance. Na to je bil obsojen od sreskega načelstva Maribor levi breg na globo oziroma na 6 dnevni zapor. Na pritožbo je bil tudi te kazni oproščen.
Naš tisk
^	»Učiteljski tovariš«
je naše*«tanovsko politično glasilo in je prav iz tega razloga tudi letos zastopal pravne in gmotne interese učiteljskega stanu, šole in prosvete sploh. V obstoječih razmerah ni bilo mogoče v glasilu dati onega borbenega po-vdarka vsem našim težnjam in zahtevam, vendar je prav »Učiteljski tovariš« s svojimi članki stalno opozarjal na vsa pereča vprašanja, ki zadevajo interese vsega učiteljstva. — Ker je bilo letos v proračunu le 44 številk, je moralo ob koncu leta izpasti nekaj številk, kar je povzročilo nekoliko neredno izhajanje lista. Toda proračuna ni bilo mogoče prekoračiti. Dosedanji urednik tov. Kocijančič je odložil uredništvo in s 44. številko je prevzel to dolžnost tov. Alojzij Bučar.
»Popotnik«
je izhajal v preteklem upravnem letu v dvojnih številkah, in sicer je izšla vsaka prvih treh izdaj na treh tiskovnih polah, medtem ko sta imeli zadnji dve izdaji po štiri strani več, ker je sekcija v smislu sklepa gospodarskega odseka na lanski banovinski skupščini povečala obseg lista za pol tiskovne pole. Proračun se radi tega ni obremenil, ker so se stroški krili z odtegljajem od uredniškega honorarja.
Tudi v tem letniku je uredništvo ostalo zvesto tradicijam »Popotnika«, tako da je, kolikor je to dopuščal tesno odmerjeni prostor lista, enakomerno upoštevalo prispevke iz teoretične in praktične pedagogike. Potrebno je namreč, da je med pedagoško teorijo in prakso pravo razmerje, ker drugače preti nevarnost, da nudimo učiteljstvu praktične primere iz šolskega dela brez znanstvene utemeljitve ter gradimo na pesku. Na drugi strani pa je tudi res, da vsaka teorija ostane pusta in odsekana veja, če se ne opira na prakso.
Pa tudi učiteljstvo samo, v kolikor še ni prodrlo v sodobne pedagoške probleme, čuti živo potrebo po pravilnem pojmovanju nove delovne in življenjske šole. Zato odklanja naš list tako teoretične, kakor tudi praktične prispevke problematične vrednosti. Da smo v tem letniku posvečali posebno pozornost šolski praksi ter ji odmerili nekoliko več prostora nego teoriji, je povsem razumljivo, če pomislimo, da je treba učiteljstvu pokazati ne samo, kaj naj se dela, ampak tudi, kako naj se dela. Učiteljstvo si želi, da mu priznani pedagoški praktiki na tipičnih primerih pokažejo plodove svojega dela v šoli. Naglasiti pa je treba, da v našem listu objavljeni praktični primeri iz šolskega dela niso zamišljeni kot vzorci za imitacijo ali slepo posnemanje, nego kot pobuda za razmišljanje ter izboljšanje vsakdanjega šolskega dela. Ker je problem šolske prakse in njen odnos do pedagoške teorije v zadnjem času vzbudil med uči-teljstvom precej zanimanja, smo dali v listu na razpolago tudi nekaj prostora za diskusijo, da se ta pereči problem stvarno in objektivno razčisti.
Posebno pažnjo je posvečal »Popotnik« v tem letniku tudi poizkusnemu šolskemu delu. V ta namen je otvoril posebno rubriko pod naslovom »Šolski poizkusi«, da bi s tem vzbudil v slov. učiteljstvu čim večje zanimanje za poizkusno šolstvo v smeri delovne in življenjske šole ter čim živahneje stremljenje po oživotvorjenju poizkusnih razredov in šol na našem ozemlju, saj so take šole prvi pogoj za uresničenje šolske reforme tudi pri nas. Ni nobenega dvoma o tem, da šolstvo naše mlade države, če se hoče osamosvojiti ter postaviti na lastne noge, brez poizkusov ne bo moglo izhajati. Poizkusne šole pomenijo in dokazujejo obnovitveno kulturno delo. V deželah brez poizkusnih šol se pojavlja nevarna otrplost pedagoškega mišljenja. Učiteljstvo kaj lahko zapade v nekritično odvisnost od tujine, prezre domače prilike, ter pričakuje čudežev od tujih vzorov, čeprav jih le površno pozna. Država brez poizkusnih šol je pedagoški brezpomembna, medtem ko vzbujajo države s preizkušenimi in priznanimi reformami na področju šolstva pozornost tujine. Naša zahteva mora torej biti: Noben šolski okraj brez poizkusne šole in poizkusnih razredov!
»Popotnik« je posvečal svojo pažnjo tudi drugim sodobnim pedagoškim problemom, da opraviči svoj podnaslov kot časopis za sodobno pedagogiko ter koraka z duhom časa. Zato je, kljub vsem težkočam, podpiral vsako akcijo za samoizobrazbo učiteljstva in za napredek slov. šolstva. Pozorno je zasledoval razvoj pedagoške znanosti tudi pri drugih, zlasti bratskih in prijateljskih narodih, ker se zaveda, da se ne moremo povsem osvoboditi tujine, vendar smatra za nujno potrebno, da obrača pozornost učiteljstva predvsem na naše prilike in potrebe. Če se hočemo na področju našega domačega šolstva čim bolj osvoboditi, mora biti naša prva skrb, da tudi sami raziskujemo naše posebne vzgojne prilike, da proučujemo telesni in duševni razvoj slovenskega otroka in njegovo okolje, da sami iščemo in delamo poizkuse ob domačih vrelcih, na domačih tleh in da razrešujemo vzgojne probleme z vidika naših potreb in naše duše vnosti.
Zal se mora naš list stalno boriti s tehničnimi težkočami, tako da je radi pomanjkanja prostora marsikateremu priznanemu pedagoškemu delavcu odvzeta možnost sodelovanja pri našem pedagoškem glasilu. Naš pedagoški tisk se kvalitativno uspešno uveljavlja doma in v tujini, zato je velika škoda, da nas kvantitativno tako slabo reprezentira.
Mladinska matica.
Preteklo leto je bilo za Mladinsko matico eno najbolj delavnih in najbolj uspešnih let. Po letih krize nismo le ustavili padanje, posrečilo se je celo število naročnikov dvigniti za skoro 3000. Tako se je letos »Naš rod« tiskal v poprečni nakladi od 23.000, naše redne publikacije pa v 23.100 izvodih.
Če štejemo tudi knjige, kr so izšle za lanske naročnike, so izšle v letošnjem šolskem letu poleg »Našega roda« še: Nana, mala opica, Ovčar Runo, Šimej iz Roža, Mihec in Ja-kec, III. izdaja, Palčki, Ciciban čita I. zvezek, Ciciban čita II. zvezek, Grajski vrabec, Hrib-čev Gregec in Zgodbe o bombažu.
Vse te knjige so izšle z vštetim letnikom »Našega roda« v skupni nakladi 164.100 izvodov.
Ribičičevi »Palčki«, ki so izšli v luksuzni izdaji v barvnem tisku, so bili razprodani v dobrih treh tednih in prav tako prvi zvezek »Cicibanove knjižnice«. Izhajanje »Cicibano-ve knjižnice« je sprejelo učiteljstvo z veseljem, saj dobro služi za pomoč pri čitanju v prvih razredih.
Vse knjige so bogato ilustrirane. Bolj še kot na opremo pa se je polagala pažnja na vsebino. Da bi dobila kvalitetna dela, je razpisala Mladinska matica tudi letos literarne nagrade. Odziv na te natečaje je čimdalje večji. Na lanski razpis je tekmovalo 23 avtorjev, kar predstavlja naravnost rekordno število. Ker je tov. Ribičič iz znanih vzrokov odtegnil svoj nagrajeni rokopis, sta bili razdeljeni letos samo dve nagradi. Nekateri rokopisi pa so bili odkupljeni, tako da ima sedaj Mladinska matica v pripravi po en rokopis od Bevka, Ingoliča, Seliškarja, od Kunsta in Severjeve.
Mladinska matica postaja vedno bolj znana. Samo letos se je udeležila razstav periodičnega tiska v Beogradu in Sofiji ter razstave mladinske knjige v Zagrebu in v Brnu. Sama pa je prire dila o priliki pedološkega kongresa v Ljubljani razstavo slovanske mladinske knjige in slovenske mladinske ilustracije.
Za publikacije Mladinske matice se kaže v zadnjem času tudi iz krogov izven Slovenije živahno zanimanje, kar pričajo že ocene,
ki jih prinašajo o »Našem rodu« in knjigah razni hrvaški, srbski, bolgarski in češki listi.
Iz naših izdaj je izšla letos v hrvatskem prevodu Seliškarjeva povest »Bratovščina Sinjega galeba« in hrvaška imitacija »Mihca in Jakca«. Ista Ribičičeva slikopisna povest je izšla v posebni izdaji tudi v Julijski Krajini, druga izdaja Seliškarjevega »Rudija« pa v založbi »Merkur« v Ljubljani. Več krajših prevodov iz »Našega roda« so prinesli tudi srbski in češki listi.
»Naš rod« je bil letos prav živahen in pester. V njem je sodelovalo nad 50 pisateljev in pesnikov in nad 20 ilustratorjev. Le žal, da je opremo kvaril razmeroma slab papir. Papir je delal odboru sploh velike preglavice. Ko so se zbrali dokazi, da ne odgovarja ponudbi, se je vsa zaloga papirja vrnila tvornici, ki jo je morala sortirati. Za prihodnje leto si je odbor zasigural boljši papir za »Naš rod« in knjige. Ali papir ni bil edina skrb odbora. V 12 rednih sejah, v 6 sejah ožjega odbora in eni seji literarnega odseka so se obravnavala številna vprašanja, delali razni načrti, kako naše publikacije izboljšati in razširiti. Poskušala se je organizirati razprodaja naših publikacij tudi v drugih banovinah, kjer živijo večje kolonije Slovencev, posebno v Beogradu in Zagrebu. Delali so se načrti za izdaje uspešnih izrednih publikacij, za izdajanje »Našega roda« v bodočem letu v 9 številkah. Posvečala se je posebna skrb tudi gospodarskemu stanju Matice in razprodaji stare knjižne zaloge.
Gospodarsko stanje Mladinske matice ni neugodno. Nima sicer velikih dobičkov, saj zato tudi ni bila ustanovljena. Vse premoženje Matice je prav za prav v zalogi papirja in v knjižni zalogi, kjer je 14. 769 broširanih in 2170 vezanih izvodov rednih publikacij, 3619 broširanih izvodov in 639 vezanih izvodov izrednih publikacij ter 366 letnikov »Našega roda«, vezanih v polplatno in 33 letnikov vezanih v celo platno.
Po dnevnih cenah bi predstavljale redne publikacije, ki so v zalogi, 76.436 din, izredne publikacije 39.704 din in vezani letniki »Našega roda« pa 8676 din, kar da skupno 124.816 din. Tudi pri 50% odbitku pomeni ta zaloga še vedno nad 60.000 din vrednosti. Čeprav izgleda ta zaloga velika, predstavlja pa v resnici komaj 2 % celotne naklade.
Podrobnosti iz sejnih zapisnikov ne bomo navajali, ne darov, ki so se dajali iz te knjižne zaloge obmejnim knjižnicam in društvom, ne podrobnosti o podpori talentiranemu učencu Tomažu Kvasu.
Omeniti pa je treba, da je tov. Skulj odložil predsedniško mesto. Namesto njega je vodil posle podpredsednik tov. Ločniškar. V načrtu za prihodnje upravno leto pa je, da se odbor poživi z nekaterimi novimi člani, ki pojdejo s svežimi močmi na delo.
Pred 11. leti se je ustanovila Mladinska matica z namenom, da poživi in izboljša mladinsko slovstvo, da poceni mladinsko knjigo in jo razširi tudi v najzakotnejše gorsko selo. Če pregledamo vse dosedanje Matično delo, vidimo, da je ta desetletka povsem uspela.
Doslej je izdala naša mladinska založba 9 letnikov »Našega roda«, 41 rednih in 9 izrednih publikacij v skupni nakladi 1,099.900 izvodov. Doslej je vrgla torej ta naša ustanova že nad milijon knjig med našo mladino.
Mladinska matica je postala tako ena najpomembnejših založb v naši državi. To je vsekakor uspeh našega učiteljstva!
Za svoje kulturno delo je prejela Mladinska matica posebno zahvalo od Kraljevega fonda. Ta zahvala gre predvsem našim požrtvovalnim poverjenikom in vsemu našemu učiteljstvu, ki z mravljično pridnostjo širi dobro knjigo in opravlja svojo lepo misijo med našo mladino.
Pri takih požrtvovalnih delavcih gledamo lahko z zaupanjem v bodočnost.
Odseki sekcije
Šolsko upravni odsek
je imel 2 seji, na katerih je razpravljal in pripravil predloge za fin. zakon za 1938./1939. leto, ki so bili objavljeni v okrožnici in v »Učit. tovarišu«. Pripravil in korigiral je pravilnik o sestavi in vodstvu »Rangne liste«. Tekoče zadeve pravnega značaja je odsek sproti reševal in dajal nasvete na zadevna vprašanja, sestavljal članom prošnje in pritožbe na razna oblastva v načelnih zadevah.
Učiteljski pokret.
Kmalu bosta minili dve leti, odkar se je »Učit. pokret« uvrstil med ostale delovne odseke naše sekcije. Danes lahko mirno ugotovimo, da je prestal to dobo z odličnim uspehom. Njegovo delo, ki ga je prvo leto pripravljal in propagiral, v letošnjem poslovnem letu pa toliko v svoji rubriki v našem stanovskem glasilu, kolikor v njegovi prilogi v »Pro-sveti« sistematično zastavil in nadaljeval, nas opravičuje do najlepših nad tudi za bodočnost. Že danes je gotovo, da bi morali s tem delom nemudoma začeti, ako bi ne bilo še zastavljeno.
Letošnja »Prosveta«, ki je zaradi finančnih razlogov mogla iziti samo na 64 straneh, nam je prinesla obilico dragocenega gradiva. Vse slovensko učiteljstvo uvaja v intenzjmo snstematiendL razilkavanie razmer, v katerih rase naš .otrok. Ker so naši obmejni kraji prav danes naša posebna bol in skrb, je bila prva številka »Prosvete« posvečena izključno tamkajšnjim prilikam.
Ves letošnji material »Prosvete« je zbudil ne samo pri učiteljstvu, marveč tudi pri najrazličnejših naših prosvetnih, humanitarnih in narodnoobrambnih društvenih centralah ter pri naših oblasteh veliko zanimanje in odobravanje.
Vsem tem daje na roko dragoceno statistično snov za njihovo nadaljnjo orientacijo in ukrepanje. »Prosveta« je postala mahoma
iskan list in to ne samo v Sloveniji, temveč tudi izven njenih mej. Trdno smo prepričani, da njen zgled ne bo ostal brez požrtvovalnih posnemovalcev bodisi pri nas, bodisi v ostalih banovinah naše države.
»Učiteljski pokret« se zaveda, da je storjen z letošnjim letom šele prvi korak na dolgo pot, ki bo zahtevala še veliko truda posameznih pokretašev, od strani naše organizacije, ki je že letos pokazala toliko resnega razumevanja za to delo, pa še mnogo moralne in gmotne pomoči.
Poleg zgolj stvarnega dela, ki ga vrši »Učiteljski pokret« v okviru svojega programa, pomenja njegov pojav v naši organizaciji tudi drugače dragoceno gibanje, čigar koristne posledice se kažejo že vsepovsod. Pri tej konkretni svoji nalogi zbrani tovariši in tovari-šice pomenjajo za vso našo organizacijo zelo pozitivno pridobitev. S tega tako rekoč nevtralnega torišča so pritegnjene zlasti mlajše moči neposredno v življenje naše organizacije, v vse njeno nehanje in dejanje. Za vzgojo in uvod našega naraščaja v organizačno življenje smo dolgo pogrešali sodobnega torišča, kjer bi mogli naši mladi tovariši(-ce) prispevati najboljši del svojih sil. »Učiteljski pokret« je postal nekaka odskočna deska v sredo našega celokupnega dela za celo vrsto našega najagilnejšega naraščaja. Pot »Učitelj, pokreta« pomenja pot v življenje sploh, v naše sodobno gospodarsko in kulturno življenje, zato pa tudi ploden korak v našo organizacijo samo, ki postaja za njihovo sodobno hotenje naenkrat nujna organizacijska oblika in nepogrešljiva opora. Niti organizacija sama, niti razmere v njej ter njen položaj v narodu samem ne morejo veljati za nobenega resničnega pokretaša kaka »nepotrebna količina« temveč vir moči za nje same in jamstvo za plodno delo za šolo, narod in stan. Prepričani so že danes, da bo prav ta povezanost z njihovimi stanovskimi tovariši mogočno oplo-jevala njih same in vse njihovo delo. Z začetnega svojega konkretnega dela bodo dospeli v najkrajšem času svojega raziskavanja in hotenja v polno problematiko našega naroda, s tem pa tudi do neizogibne zavesti, da morejo premagati vse ovire na svoji poti le, če so trdno povezani v stanovski organizaciji, kajti le v občestvu rase moč in učinkovitost stremljenja in dela posameznikov. Njihovo lastno hotenje jih bo dovedlo nujno v živ odnos in interes do stanovske organizacije, zato pozdravljamo in podpiramo tudi s tega vidika njihovo delo.
Odsek učiteljic
je imel v minulem letu 8 rednih sej in dva sestanka skupno z zastopnicami različnih ženskih društev.
Namen odseka učiteljic je vzgoja tova-rišic k čim bolj samostojnemu udejstvovanju v stanovskih in društvenih vprašanjih in zbujanje zanimanja za splošne ženske zahteve.
Že na lanski banovinski skupščini je bil poudarjen namen odseka učiteljic, ker so bile nekatere tovarišice proti ustanovitvi odseka, češ, da se cepi moč in delo. Vendar se je pokazalo že letos, da je delo odseka pravilno usmerjeno, ker se je dvignilo zanimanje to-varišic, saj same občutijo, da je treba večkrat krepko zagovarjati in braniti svoje pravice in dvigniti glas za zboljšanje svojega položaja v materialnem, moralnem in pravnem oziru. Pri nekaterih sreskih društvih so izbrali le po-verjenico, ponekod se je konstituiral ožji ali celo širši odbor. Posebno agilen in vreden pohvale je odsek učiteljic pri sreskem društvu Ljubljana - mesto, ki budno sledi vsemu delu, se večkrat sestaja in obravnava vsa aktualna vprašanja in stavi razne predloge.
O Veliki noči se je vršil širši sestanek, vendar je bila udeležba poverjenic sreskih društev jako slaba, kar pa nam še ne jemlje upanja, ker je bilo iz njihovih poročil razvidno kako težak je ponekod začetek, da pa se bo po vztrajnem delu kmalu pokazal uspeh.
Odsek učiteljic je sestavil podroben načrt dela, ki je bil odobren od upravnega in nadzornega odbora sekcije in razposlan vsem sreskim društvom. Odsek je dobil tudi svoj pravilnik.
Odsek učiteljic je proučeval na svojih sejah šolski zakon in sestavljal spreminjevalne predloge, ki bodo v prid učiteljicam, da se s tem izenačijo po delu, po dolžnostih in pravicah z moškimi tovariši.
Odsek je izvedel obširno dve anketi: a) o delu učiteljic na vasi, b) o vtisu, ki ga je napravil amandman o celibatu na tovarišice. Prejel je več odgovorov, od katerih je najboljše objavil v »Učiteljskem tovarišu«. Anketa je pokazala, da je bila umestna, ker je pokazala sliko naše učiteljice, obenem pa smo iz odgovorov posneli dobre predloge in zamisli.
Da se zainteresira in aktivizira čim širši krog tovarišic in da se jim olajša delo, je odsek učiteljic preskrbel več primernih predavanj, jih razmnožil in stavil odsekom sreskih društev na razpolago. (Predavanja: »Naloga učiteljice na vasi«, »Kam z dekleti?«, »Naše ženske organizacije v luči sedanjosti«, »Poklicna vzgoja žene«, »Vojna, njeni učinki in posledice«). Prijave za predavanja so bile od strani sreskih društev precej neznatne, zato je bilo sklenjeno, da se v prihodnjem šolskem letu razpošljejo vsem sreskim društvom, ki jih bodo obravnavala na sestankih učiteljic in na skupnih zborovanjih.
Da se informiramo o položaju učiteljic v drugih državah, je odsek sestavil vprašalne pole, ki jih bo razposlal na Češkoslovaško, v Bolgarijo, Francijo in na Norveško. Ko bomo zbrali vse odgovore, jih bomo priobčili v »Učiteljskem tovarišu«.
Za članke o pokretu učiteljic je pridobil odsek v »Učiteljskem tovarišu« stalno rubriko. Vse učiteljice vabimo k sodelovanju s članki ali vsaj nasveti, o čem naj bi se razpravljalo.
Aliansa Ženskih pokretov ie pripravila delegacijo za avdienco pri g. predsedniku vlade in pri g. prosvetnemu ministru. Na listi za deputacijo je bila tudi predsednica odseka učiteljic tov. Krista Lukič, ki se pa radi nenadnega sprejema ni mogla udeležiti in jo je zastopala tovarišica iz izvršnega odbora iz Beograda. Zastopnice so predložile g. ministrom obširno poročilo o položaju poročenih državnih uradnic in opozorile na padanje rojstev pri poročenih uradnicah. Zaradi tega je izvršni odbor JUU zahteval iz večjih mest podatke poročenih učiteljic s posebnim ozi-rom na število rojstev. Odsek je izdelal to statistiko najprej za Ljubljano in okolico in jo marca meseca odposlal. Bil pa je mnenja, da se bo prava slika pokazala šele s podatki poročenih učiteljic vse banovine. Zato je izvršil pred kratkim obširno statistiko. Razposlana bo vsem sreskim društvom, izvršnemu odboru JUU in gg. ministrom. Ta statistika bo dobro služila pri akciji za zboljšanje prejemkov poročenih učiteljic. Kako potrebno je bilo, da imamo jasen pregled, nam pokažejo te številke: V dravski banovini je 1047 poročenih učiteljic. 65,3 % njihovih mož je v državni službi, povečini vsi v nižjih položajih. Samoupravnih in privatnih uradnikov ter upokojencev je 12,2 %, v svobodnih poklicih 15,9 %, brezposelnih pa 6,5 %. Iz tega je razvidno, da je marsikje žena edini vzdrževatelj družine.
Število rojstev v zadnjih štirih letih znaša povprečno 71 otrok na leto, da pride na vsako družino 0,06 rojstev na leto. Ti porazni podatki so vsekakor posledica močno zmanjšanih prejemkov poročenih učiteljic.
Spomladi je pevski zbor bolgarskih učiteljic posetil Ljubljano in odsek učiteljic je smatral za svojo dolžnost, da jih je prisrčno sprejel in jim pripravil čim ugodnejše bivanje med nami. Naše bolgarske sestre so imele na koncertu popoln uspeh in so odnesle najlepše vtise iz naših krajev. Na pobudo odseka je tajnica pevskega zbora bolg. učiteljic predavala o bolgarski ženi. Zelo zanimivo predavanje je obiskalo precej učiteljic in še več zastopnic raznih ženskih društev.
Na zadnjih sejah je odsek sestavil okrožnico vsem sreskim učiteljskim društvom in njihovim odsekom učiteljic, kjer jih kliče k narodno obrambenem delu, posebno v severnih krajih naše domovine. V zvezi s predavanjem »Ženino delo za narod« smo predlagali razne gospodinjske, šivalne in higienske tečaje za žene, obdaritev dece s pomočjo dobrodelnih društev in podpor, organiziranje delovnih taborov in širjenje dobrega in poučnega čtiva med ženami in dekleti. Upamo, da bodo tovarišice z navdušenjem sprejele ta program in šle na delo za dobrobit in obrambo naroda.
Odsek učiteljic je poslal za banovinsko skupščino sledeče predloge:
1.	Ponavljamo svojo zahtevo, da se izenačijo prejemki poročenih učiteljic z ostalimi, ker je krivično in nemoralno ter delu v škodo, da je del učiteljstva slabše plačan od ostalih, čeprav opravlja enako delo.
Po statistiki, ki jo je izdelal odsek učiteljic, je razvidno, da je število rojstev v družinah poročenih učiteljic v zadnjih letih neznatno ter znaša na družino 0,06 %, kar je gotovo posledica nezadostnih prejemkov zaradi ukinitve draginjskih doklad, stanarine iit kuriva.
2.	Zahtevamo, da se ukine celibat učiteljic, ker pomenja kratenje osebnih in državljanskih pravic, zajamčenih po ustavi.
3.	Pouk na učiteljiščih naj se reorganizira tako, da bi bili bodoči učitelji in učiteljice dovolj poučeni o gospodarstvu in zadružništvu, učiteljice pa naj dobe še posebej praktičen pouk iz gospodinjstva in o negi dojenčka.
Razmere so namreč pokazale, da je omenjeno znanje učiteljstva pri izvenšolskem delu najbolj potrebno.
4.	Zahtevamo, da se pri sprejemu v I. letnik učiteljišča ne dela nikakih razlik med moškimi in ženskimi prosilci, ne glede števila in ne glede predizobrazbe, torej naj se sprejme isto število dijakinj kakor dijakov iz gimnazij kakor" iz meščanskih šol. Pri vseh prosilcih naj se upoštevajo le boljši učni uspehi.
5.	Pri razpisu upraviteljskih mest na mešanih šolah naj bo razvidno, da za ta mesta lahko prosijo tudi učiteljice, kakor jim je po zakonu dana možnost.
6.	Zahtevamo, da ponovno stopi v veljavo § 87. u. z., ki daje učiteljicam - materam z nad 3 otroki po 20 letih službe pravico do upokojitve na lastno prošnjo.
Gospodarski odsek.
Sekcija JUU je osnovala leta 1931. gospodarski svet, ki je posvetovalni organ upravnega odbora sekcije in v katerem so zastopane vse učiteljske gospodarske in socialne ustanove.
Naloga gospodarskega sveta je mnogovrstna. Gospodarski svet se bavi z napredkom stanovskega gospodarstva, tvori vez med posameznimi stanovskimi gospodarskimi in socialnimi ustanovami in išče pota, kako ustanoviti čim tesnejšo gospodarsko vez med našimi ustanovami, da se bodo medsebojno podpirale ter jih krepile.
Konkretna naloga gospodarskega sveta je, da na podlagi sistematične gospodarske vzgoje učiteljstva dvigne krog zadružnikov in članov pri stanovskih zadrugah ter tako dvigne tudi veljavo in kredit ustanov. Ena izmed glavnih nalog gospodarskega sveta pa je gospodarska osamosvojitev in okrepitev vsega stanu in ustvaritev prave podlage za uspešno idejno borbo in pridobitev upoštevanja učiteljskega stanu v javnosti.
Jasno je, da se mora gospodarski svet ba-viti z vsemi vprašanji naših stanovskih gospodarskih ustanov in po potrebi tudi z njihovo reorganizacijo in napredkom Največjo paž-njo pa je v letošnjem letu poklanjal Učiteljski
tiskarni. Organiziral je po svojih srezih poverjenike Učiteljske tiskarne, ki so nabirali med učitelji novih zadružnikov, na zborovanjih poročali o stanovskih gospodarskih ustanovah in priporočali učiteljstvu, naj vse svoje potrebščine kupuje v stanovskih podjetjih.
Da se je olajšal nakup blaga zadružnikom za lastno uporabo, je gospodarski svet razposlal okrožnice z navodili za otvoritev kredita. Ta akcija je v korist družinskim očetom in tudi ostalemu učiteljstvu. Le želeti je, da se učiteljstvo čim bolj poslužuje te ugodnosti.
Izdelal je nov izkaz zadružnikov, ki so ga prejeli vsi poverjeniki in društva, da bodo imeli točen pregled, kako napreduje naša akcija za zvišanje števila zadružnikov.
Skladno s sklepom lanske banovinske skupščine je izdelal gospodarski svet referat za »Gospodarski dan«. Referat je bil informativne narave za vse učiteljske gospodarske in socialne institucije in je obsegal posebno poročilo o Učiteljski tiskarni. Temu dnevu so skoro vsa sreska društva posvetila eno izmed svojih zborovanj. Na zadnji banovinski skupščini je bil sprejet nasvet, naj pristopi vsak organiziran učitelj kot zadružnik k Učiteljski tiskarni. Akcija za nabiranje novih zadružnikov je prinesla do danes skoraj 250 zadružnikov in prepričani smo, da se bo prihodnje leto ponovno odzvalo visoko število učiteljev in učiteljic.
Moramo pa poudariti, da težke gospodarske prilike med učiteljstvom ovirajo gospodarski svet pri njegovem delu. Zato pa naj se učiteljstvo s pravim pojmovanjem nastalih razmer oprime dobrin, ki jih nudi Učiteljska tiskarna in upošteva navodila, ki jih prejema od gospodarskega odseka potom sreskih društev in poverjenikov.
Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov.
Ta odsek posluje pri sekciji že več let in je ravno v zadnjem poslovnem letu pokazal veliko agilnost. V svoj krog je zbiral brezposelne učit. abituriente in je bil v stalnih stikih s pododsekom mariborskih brezposelnih abiturientov. Zbiral je statistične podatke o brezposelnih abiturientih, postavitvah, praznih učiteljskih mestih in o socialnih razmerah, v katerih živi danes okoli 450 abiturientov, ki čakajo na koiček kruha že več let. Ti podatki so koristno služili za sestavo brošur, spomenic in predstavk ter intervencij za nove namestitve. Vse to je bilo mogoče izvršiti odseku le s pomočjo slovenskega učiteljstva, ki je brezposelne abituriente moralno in v prvi vrsti tudi gmotno zvesto podpiralo. Odsek računa tudi v bodoče na vsestransko podporo učiteljstva, organiziranega v JUU. Radi povezanosti med brezposelnimi abiturienti in organizacijo je sklical odsek več članskih sestankov, na katerih so bila razna predavanja in razgovori o stanju in o bodočem delu.
Odsek je priredil dne 2. decembra 1937. akademijo pod pokroviteljstvom sekcije JUU. Čisti dobiček je bil namenjen za podporo najrevnejšim abiturientom.
Sekcija JUU je finansirala abiturientom tečaj za slikanje na les, ki ga je vodil ravnatelj g. Novak. Tečaj je posečalo okoli 20 članov. Vršil se je v mesecu februarju in marcu.
Za proračunsko debato je odsek skupno z brezposelnimi profesorji izdal brošuro »Naše šolstvo« in spomenico. Oboje je bilo odposlano vsem slovenskim poslancem, senatorjem in ministrom. Stroške je krila sekcija JUU.
Prva jugoslovanska plavalna šola je priredila v maju za člane odseka brezplačen plavalni tečaj, ki ga je posečalo 30 članov.
Odsek je bil v stalnih stikih z mariborskimi in zagrebškimi tovariši. Sodeloval je to leto posebno še z »Društvom brezposelnih profesorskih kandidatov«, s katerim je skupno reševal razna vprašanja in pokrenil razne akcije.
Odsek je preskrbel instrukcije in vzgojiteljska mesta nekaterim abiturientom, da bi na ta način tudi gmotno pomagal svojim članom.
O svojih težnjah je odsek stalno obveščal javnost potom dnevnega časopisja.
Odsek za strokovno nadaljevalne šole
je na svojih sejah razpravljal o novih predlogih za spremembo uredbe o strokovnih nadaljevalnih šolah, ki je izšla v »Službenem listu« 27. febr. 1935., 17. kos. V predlogih za spremembo so bila podana točna navodila za spremembo uredbe in pravilnika. Vsi predlogi so bili poslani izvršnemu odboru,v Beogradu s prošnjo za dostavitev zastopnikom trgovskih in obrtnih zbornic, ki so zborovale v Beogradu meseca februarja 1938. Odsek se je dalje zavzemal za zvišanje honorarjev učiteljstvu ter za prvenstveno upoštevanje učiteljstva pri nastavitvah.
Šolski radio,
ki je ustanova sekcije JUU, je zaključil poslovno leto z Vidovdansko proslavo. Smoter tega odseka je, omogočiti šolski mladini spoznavanje domače grude potom raznih predavanj, pokrajinskih oddaj in glasbenih prireditev. Ravno tako je omogočeno seznaniti šolsko mladino tem potom s kulturnimi, zgodovinskimi in zemljepisnimi znamenitostmi drugih narodov. Šolski radio se je povsem zavedal svojega smotra in je vso pažnjo polagal na programe oddaj, ki morajo biti za mladino res primerne in na višku. Med letom je bilo 65 oddaj: 3 proslave, 4 akademije, 1 pokrajinska oddaja, 5 slušnih iger, 1 pevski nastop, 4 nastopi z učenci, 3 razgovori z učenci, 7 glasbenih predavanj s petjem, 1 dialog z glasbenimi vložki, 2 predavanji s petjem in sprem-Ijevanjem na klavirju, 2 predavanji s petjem in reproducirano glasbo, 4 predavanja z recitacijami, 7 dialogov in 21 drugih predavanj. Radijska oddajna postaja in kr. banska uprava sta tudi v tem poslovnem letu pripomogli z denarno podporo, da sta ostali v programu 2 tedenski oddaji. Le meseca junija je bila
po 1 tedenska oddaja radi skrčenja programa v radijski postaji. Šolski radio se zaveda, da svojih nalog ne more vršiti v polni meri. Temu je krivo pomanjkanje materialnih sredstev in je v nemali meri tudi nizko število radijskih aparatov na šolah.
Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič.
Na zborovi skupščini dne 5. julija 1937. je bil izvoljen sledeči upravni odbor: predsednik Supančič Drago, podpredsednici Šu-bert Štefanija in Andreja Skulj - Grumova, tajnik Rupnik Vinko, gospodar Lumbar Bogo, arhivar Lumbar Gabrijel; odborniki: An-doljšek Ludvik, Tavčar Ljudevit, Petrovčič Mara in Flego Mara; njih namestniki pa Ru-gelj Zora, Kneisel Vida in Velnar Amalija.
V poslovnem letu 1937./38. je imel upravni odbor 10 rednih in 2 skupni seji z artističnim zborom, na katerih je obravnaval deloma priprave za pevske tečaje, koncert v Ljubljani, turnejo po Bosni in Dalmaciji in sprejem pevskega zbora bolgarskih učiteljic iz Sofije, deloma predloge artističnega odseka glede izdaje glasbenega priročnika »Materinski dan«. Artistični odbor je imel 3 redne seje.
S pevskimi tečaji v avgustu (3 dni), oktobru (3 dni), decembru (3 dni) in januarju (3 dni) se je članstvo UPZ pripravilo za koncert v Ljubljani, ki je bil dne 10. januarja 1938. Na koncertu, ki se je .vršil v veliki dvorani Filharmonije, je nastopilo 80 članov in članic UPZ s skladbami iz moderne glasbene literature ter dokazal, kako potrebna institucija je UPZ za propagando sodobne moderne muzike.
Z istim koncertnim programom je nameraval UPZ nastopiti 14. februarja 1938. v Mariboru v korist tamkajšnjega Učiteljskega doma. Mariborski tovariši so pa koncert spričo mnogih predpustnih zabav in drugih prireditev ter visoke najemnine za dvorano v Unio-nu odsvetovali ter priporočili prenos koncerta na mesec oktober t. I.
Od 24. do 28. aprila t. 1. je posetil Slovenijo pevski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije. UPZ je aranžiral skupno z odborom učiteljic koncerte v Ljubljani, Škofji Loki in Trbovljah. Tovarišice iz Sofije so bile povsod naj-nrisrčneje sprejete in so v vseh navedenih krajih pele pred polnimi dvoranami. Njihovi koncerti so bili manifestacija slovanske vzajemnosti med jugoslovanskim in bolgarskim narodom. UPZ se zahvaljuje vsem tovarišem in tovarišicam, ki so s svojim delom pripomogli, da so tovarišice iz Bolgarije odnesle iz Slovenije najlepše spomine. Istočasno velja najlepša zahvala tudi našim oblastem ter učiteljskim ustanovam za gmotne podpore.
Največ pozornosti sta posvetila upravni in artistični odbor UPZ izdanju glasbene edicije »Materinski dan«, ki je izšla v začetku aprila 1938. Z izdajo tega glasbenega priročnika je UPZ izpolnil sklep lanske banovinske skupščine v Ljubljani in dal našim Šolam ter učiteljstvu tako potrebno zbirko iger s petjem in mladinskih zborov za materinski dan. Kljub občutni potrebi takega glasbenega priročnika in nizki ceni je razprodal zbor od 1000 komadov naklade le 335 izvodov, s čemer ni kril vseh stroškov. Izmed naročnikov je le 80 šol, ostale izvode so pokupili posamezniki in društva, nekaj izvodov tudi CMD v Ljubljani za slovenske izseljence. UPZ upa. da bo v prihodnjem poslovnem letu razprddal še preostale izvode in pričel nato s pripravami za izdajo glasbenih priročnikov za ostale solske prireditve in proslave. Z izdajanjem glasbenih priročnikov ima zbor sicer mnogo dela in še več stroškov, kar bi bila najmanjša zapreka za izdajo celotne serije glasbenih priročnikov za različne šolske proslave, ako bi šole in učiteljstvo pridno segalo po izdajah.
Meseca maja t. 1. je mislil UPZ pohiteti v Bosno ln Dalmacijo ter s koncerti v Slav. Brodu, Zenici, Sarajevu in Mostarju, Dubrovniku in Splitu navezati kulturne stike s ta-mošnjim učiteljstvom. To pevsko turnejo je moral UPZ, kljub najprijaznejšim vabilom tovarišic in tovarišev iz Bosne in Dalmacije, preložiti na poznejši čas, ker se je javilo sicer zadostno, toda po glasovih nesorazmerno število pevcev in pevk.
Po sklepu seje upravnega odbora UPZ z dne 25. marca 1938. leta je priredil zbor dne 9. maja v ljubljanskem opernem gledališču s sodelovanjem 60 otrok ljubljanskih ljudskih šol, opernega baleta in vojaškega orkestra v proslavo materinskega dne, Ribičičevo pravljično igro »V kraljestvu palčkov«. Radi velikega povpraševanja je ponovil igro dne 14. maja izrecno za šolsko mladino, a 5. junija za javnost po znižanih cenah. UPZ je namenil ves dobiček od predstav delno za fond v odkup Prešernove rojstne hiše, deloma za šolske kuhinje v Ljubljani. Predstave so vsakokrat napolnile do dobra dvorano, toda radi visoke najemnine za gledališko dvorano in ostalih stroškov za nabavo celotne garderobe ter vseh rekvizitov ima UPZ deficit, ki ga bo pokril s predstavami v jeseni ter z izposojanjem garderobe in rekvizitov, ki je učiteljstvu na razpolago.
Upravni odbor UPZ se je mnogo bavil z vprašanjem reorganizacije pevskih tečajev, katerih se članstvo v času šolskega leta radi prezaposlenosti z delom v šoli in zunaj nje ni moglo polnoštevilno udeleževati ter nuditi dovolj garancije za uspešne nastope. Odločil se je, da bo z ozirom na to dejstvo v bodoče uporabljal za pevske tečaje čim manj šolskih dni ter prirejal v času velikih počitnic daljše pevske tečaje v kraju izven Ljubljane. Na teh tečajih bodo poleg običajnega študija koncertnega programa tudi predavanja glasbeno-teoretskega značaja, ki bodo imela namen usposabljati učiteljstvo za dirigente in pevske organizatorje ter posebna glasbeno-narodo-pisna anketa, ki bo usposobila članstvo UPZ za nabiralce in zapisovalce narodne pesmi. V ta namen je zbor že stopil v stike z voditeljem folklornega instituta v Ljubljani g. Maroltom,
Vidov dan
ki je pripravljen pri imenovani anketi sodelovati. — Prvi tak pevski tečaj se bo vršil letos od 11. do 25. julija v kraju, ki ga bo UPZ pravočasno naznanil.
UPZ je začel iskati tudi stike s stanovskima pevskima društvoma »Filipovičem« v Zagrebu in »Marinkovičem« v Beogradu v svrho skupnega dela na glasbenem polju. To skupno delo bi se nanašalo na skupne nastope, izmenjavo skladb in notnega materiala itd. Tak prvi skupni nastop je predviden za letošnjo jesen v proslavo 20 letnice osvobo-jenja, z namenom pokazati razvoj naše glasbe od osvobojenja do danes. Koncerti so predvideni v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sofiji. Realizacija te velike in lepe zamisli zavisi od zavednosti članov posameznih zborov ter od moralne in gmotne podpore mero-dajnih činiteljev.
Ker so člani in članice UPZ raztreseni po vsej dravski banovini, so stroški za pevske tečaje visoki. Od članstva pa tudi ni mogoče zahtevati, da bi žrtvovalo poleg časa in fizičnih moči še svoja itak skromna gmotna sredstva. UPZ je izdal v »Učit. tovarišu« večkrat poziv na učiteljstvo iz bližnjih krajev Ljubljane, da pristopi k zboru in tako omogoči sestaviti priročen zbor, ki bi se lahko sestal kar najhitreje večkrat mesečno z najmanjšimi stroški. Odziv je bil pa tako malenkosten, da se razmere v tem pogledu še dolgo časa ne bodo spremenile.
V bodoče misli UPZ posvetiti vso svojo pozornost ustanovitvi skupne organizacije mladinskih zborov, ki bi imela namen podpirati delo posameznih zborov, prirejevati večje skupne nastope, nabavljati notni material itd. V najkrajšem času bodo šole sprejele posebne okrožnice s prošnjo, da pošljejo UPZ natačne podatke o ustanovitvi, delovanju in potrebah svojih mladinskih zborov.
UPZ uživa moralno in gmotno podporo od učiteljstva organiziranega v JUU. Le tej skupnosti in stanovski zavesti je pripisovati vse dosedanje uspehe zbora in le ta dva faktorja sta poroštvo, da bo UPZ izvedel v bodočnosti še veliko dela, ki bo le v korist učiteljskemu stanu.
Ekskurzijski odsek
je pripravil potovanje v Bolgarijo. Radi maloštevilnih prijav je moral preložiti potovanje na prihodnje leto. Razpis bo objavljen še letos septembra in bodo lahko reflektanti mesečno nalagali posamezne obroke v fond za to ekskurzijo.
Odsek za obmejno šolstvo.
Osnovanje tega odseka smo pokrenili že leta 1922. in pozivali k nadstrankarskemu vzajemnemu delu za dvig duhovnih, moralnih in gmotnih sil na naši meji. Načrti se žal niso uresničili radi nerazumevanja raznih organizacij. Do leta 1926. je imel ta odsek ožji delokrog. Vodil je evidenco o obmejnem in manjšinskem šolstvu ter potom sekcije opozarjal oblastva na razne nedostatke. 14. jan. 1926. sta sreski učiteljski društvi Maribor levi in desni breg obnovili svoj klic po večjem zanimanju in upoštevanju obmejnih teženj ter potom Jugoslovanske matice izdali posebne vprašalne pole za skupno obmejno delo, predvsem za dvig obmejnih šol. Klic za združeno obmejno delo je iz istih razlogov kot prvič zamrl tudi drugič. Odsek je svoje delo nadaljeval v prejšnjem pravcu. Prišli smo v dobo, ko so se ustanavljala številna društva. Povsod pa je moral sodelovati učitelj, ki je prihajal radi tega često v težke prilike. Cepili smo sile, prihajali v diference, dopuščali vmešavanje lajikov v naše službene posle, premalo nagla-ševali gospodarsko in socialno delo, drveli brez sistematike za nesigurnimi cilji, in tako je ostalo vse naše prizadevanje na tem polju iluzorno! Nekako ob višku teh nezdravih pojavov je izpregovorilo med drugimi zopet učiteljstvo sreza Maribor levi breg pri zborovanju 2. dec. 1937. Ob sodelovanju CMD in drugih priznanih obmejnih delavcev je društvo objavilo obširno resolucijo za koncentracijo in sistemizacijo obmejnega nacionalnega dela, do katerega naj bi prišli potom skupnih anket. V Mariboru smo tozadevne priprave začeli pod vodstvom našega obmejnega rešitelja generala Maistra, s čegar smrtjo je žal že 1. 1934. ta akcija prestala. Zelo plodonosno je usmerjal gospodarsko socialna krajevna proučevanja po sekciji osnovani »Klub prijateljev vaške kulture«. Od 1. 1934. dalje je ta odsek začel le »životariti«, to pa iz dveh razlogov: 1. Učiteljstvo, razočarano nad brezbrižnostjo za obmejna in manjšinska vprašanja od strani v to poklicanih, je vedno bolj odstopalo od tega brezuspešnega snovanja. 2. Učiteljstvo v notranjih predelih banovine pa radi nepoznavanja obmejnih prilik ni več vzdržalo v zanimanju za obmejna vprašanja. Iz teh razlogov je pri lanski banovinski skupščini bilo prvotno celo izglasovano, da ta odsek sploh črtamo, ter se je le na zahtevo zastopnikov obmejnih učiteljskih društev sklenilo izvesti skupščinski sklep iz 1.1936., in je skupščina izvolila glavnega ali sekcijskega poročevalca za ta odsek, čegar člani so kot društveni poročevalci od društev izvoljeni zastopniki. Predvsem so tu mišljena severna obmejna društva in kočevsko ter je s tem delovno središče tega odseka bilo preneseno na sever v Maribor. To je le kratek historičen in delovni pregled tega odseka do 1.1937. Moramo priznati, da so si tudi ljubljanski tovariši ter ljubljanski »Branibor« in »CMD« ^nogo prizadevali za delo v tem odseku ter 2a obmejno prosveto sploh.
Lanska skupščina je poverila funkcijo po-r°čevalca za obmejno in manjšinsko šolstvo naše sekcije tov. Vaudi. Že historiat tega od-
dokazuje, kako težko je to delo. Uvodoma moramo omeniti glavne ovire: 1. Skupit dela otežuje medsebojna oddaljenost «riiltvenih poročevalcev. 2. Skupni sestanki So zvezani z velikimi izdatki. 3. Kritje teh
in izdatkov za odsekove potrebščine ni nikjer zasigurano. Tudi nekateri društveni poročevalci razvijajo premalo aktivnosti in lastne, svojim sreskim prilikam odgovarjajoče delovne iniciativnosti, čeprav bi baš danes morala obravnava o obmejnem šolstvu in narodno -obrambnem položaju tvoriti glavno točko dnevnega reda zborovanj in sej naših obmejnih učiteljskih društev (seveda tudi drugih obmejnih in ostalih ustanov!). Medsebojna oddaljenost delavcev, pomanjkanje denarnih sredstev, zlasti pa često nerazumevanje za naše prizadevanje od strani javnost in odločilnih ustanov, onemogočajo vidnejše in po-zitivnejše uspevanje našega prizadevanja, ki ga zato blagovolite s tega vidika ocenjevati.
V »Učit. tovarišu« je odsek pozval vsa društva, da javijo izvoljene društvene poročevalce za ta odsek. Dobili smo odgovore le od sedmih društev. Odsek je uspel s predlogom skupnega zborovanja mariborskih in sosednih učiteljskih društev dne 11. dec. 1937., kjer je tov. Vauda predložil spomenico glede odtujevanja in zaščite naše obmejne zemlje, smatrajoč ta pojav kot najbolj pereč in opa-sen. Spomenica je bila z navdušenjem sprejeta tudi od drugih učiteljskih društev. Podprla so jo tudi vsa naša narodno-obrambna društva, razmnožila jo je sekcija in dostavili smo jo vsem merodajnim, tudi najvišjim čini-teljem. Temu prvemu delu je sledila statistika o odtujeni zemlji v obmejnem pasu, žal te statistike večina društev, katerim je bila dostavljena že 15. apr. t. L, ni vrnilo, čeprav smo društva ponovno pozvali v »Učit. tovarišu« dne 23. jun. t. 1. Pri omenjenem skupnem zborovanju smo se tudi pogovorili za prvi sestanek tega odseka za 27. dec. 1937. in so bili k sestanku vabljeni kot sosvetovalci tudi zastopniki mariborskih narodno-obrambnih društev. Večina se je odzvala vabilu. Tov. Vauda je očrtal namen sestankov, predvsem glede evidence in dviga obmejnega šolstva, obenem pa za sistematično gospodarsko, socialno in nacionalno dviganje našega obmejnega ljudstva in to z združitvijo vseh narodnih sil. Situacijo v Prekmurju je popisal tov. Peternel, v dravograjskem srezu pa tov. Močnik. Za enkrat smo določili kot delokrog ožji obmejni pas s srezi: Dravograd, Maribor 1. breg, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava ter sklenili najprej za te sreze izdelati statistiko ljudskega šolstva. Pri drugem sestanku dne 27. januarja t. 1. smo sklenili, da se v interesu čim širšega in uspešnejšega vzajemnega delovanja odslej vedno sestajamo skupno kot meddru-štveni narodno obrambni odbor, ki naj obsega zastopnike sledečih organizacij: JUU, NO, CMD, Slovenske Straže, Branibora, Narodno obrambnega odseka. Sokol, župe Maribor, Prosvetne zveze in Zveze kulturnih društev. Tem meddruštvenim sestankom predsedujejo izmenoma zastopniki sodelujočih organizacij. Po potrebi pa ima v izrazito obmejnih in manjšinskih šolskih zadevah sestanek obmejno - šolski odsek, ki obstoja in deluje dalje, tvori bistveno sodelujočo moč pri tem med-društvenem odboru in tam uveljavlja s podpiranjem ostalih sodelujočih ustanov borbo za obmejno - šolske in učiteljske interese. Pregledali smo krajevni študij občine Sv. Trije kralji na Kozjaku, ki ga je sestavil zelo temeljito tov. Vilko Kolar. Tak krajevni študij je naloga nas vseh, izvedljiv pa le po učitelju, ki se je vglobil v vse vaško življenje, torej po učitelju, ki je gotov svoje stalnosti, ima mir pri svojem delu in je dostojno plačan!
Tov. Vauda je pri sklepu izrazil svojo radost, da se po 16 letnih sanjah polagoma uresničuje misel o složnem, nadstrankarskem nastopu za našo mejo, kateri naj bi poleg kulturne veljala naša gospodarska in socialna skrb!
Za sestanek 4. febr. t. 1. je pripravil odsek po svojem poročevalcu statistično podprto obširno obmejno - šolsko predstavko za proračunsko zasedanje banovinskega sveta. Naj navedemo le nekaj podatkov! Omenjeni obmejni srezi štejejo 33.812 učencev, 669 oddelkov, 486 učnih sob, 148 šol, 609 učiteljev, 258 učiteljskih stanovanj, to obmejno šolstvo stane 4,113.859 din. Torej pride na eno učno sobo 70 učencev, na enega učitelja 55 učencev, en učenecvstane banovino in občino skupno 122 din. Potrebnih pa je še 23 novih šol, 211 novih učnih sob, 49 novih oddelkov, 60 učiteljev in 396 učiteljskih stanovanj. Z omenjeno predstavko bomo seznanili učiteljsko skupščino.
Nato so se vršili trije meddruštveni sestanki in skupno obmejno učiteljsko zborovanje v Murski Soboti dne 14. maja t. 1., ki je bil lepa manifestacija obmejnega učiteljstva in naše stanovske sloge.
Pohvalno je treba omeniti prizadevanje Učiteljskega pokreta, ki je posvetil v letošnjem letu posebno številko svojega glasila Prosvete proučevanju tega perečega problema naših obmejnih krajev. S tem si je zagotovil naklonjenost in hvaležnost vsega učiteljstva.
Zaključek.
Ko podajam poročilo o delu sekcije v poslovnem letu 1937./38., moram ugotoviti, da je to poročilo zgolj okvirno. Ni mogoče opisati vseh podrobnosti in tudi ni potrebno, ker je bilo mnogo zadev podrobno iznešenih v okrožnicah in objavah v stanovskem listu. Ugotoviti pa moram, da smo prebrodili najtežje čase, kar jih je kdaj preživljala organizacija. Da je bilo vodstvu sekcije mogoče svoje delo opravljati, se moramo zahvaliti v prvi vrsti močni in trdni stanovski zavesti našega članstva, ki je vztrajalo kljub največjim težko-čam. Ravno radi tega je imelo vodstvo trdno moralno oporo v svojem članstvu. Vedno je lahko računalo, da je za njim vse članstvo dravske sekcije, ki je pripravljeno podpirati delo onih. ki jim je zaupalo vodstvo. Kot predstavnike učiteljstva dravske sekcije vas prosim, da izrečete svojo sodbo o delu in daste novih nasvetov za delo v bodočem letu.
Ko so se preseljevali Južni Slovani iz svoje prvotne domovine v nove pokrajine, gotovo niso slutili, da so zasedli tako važna področja, da so se naselili v krajih, ki tvorijo vrata med vzhodom in zapadom. Dušan Silni, ki je povedel svojo mogočno armado proti Carigradu, je pa že prav dobro precenil pomen lege svoje države in je hotel samo zožiti vrata, skozi katera je že poželjivo gledalo oko v največjem razvoju se nahajajoče imperialistične sile turškega naroda. Toda zaman so bila njegova prizadevanja in Kosovo je moralo doživeti svojo tragedijo.
V težki nevarnosti, ki je pretila srbski svobodi, je car Lazar zbral vse moči v neslogi razpadajoče Dušanove zapuščine. Toda vrata so bila sovražniku na stežaj odprta in
odpor je prišel prepozno. Zmagal je prodirajoči vzhodni barbarizem nad zapadno kulturo. Zmagal je polumesec nad križem, a vsem pokrajinam, v katerih so prebivali Jugoslovani, je bila s tem zapisana najžalost-nejša bodočnost.
Pet sto let so zaman plakali slepi gu-slarji nad izgubljeno svobodo, zaman opevali neizmerno požrtvovalnost kosovskih junakov. — Kosovo je ječalo v črni sužnosti. Nesloga ga je pokopala — a složen nastop vseh v robstvu trpečih ga je zopet rešil.
Vidov dan — pet stoletij spomin propadle svobode. — Vidov dan — pet stoletna kazen za neslogo. — Vidov dan bodi nam opomin, da smo še vedno na meji med kri-žajočimi se interesi zapada do vzhoda.
Da se res popolnoma ne pozabi
Članek mlade tovarišice, ki je bil objavljen v zadnji številki »Učiteljskega tovariša« je tudi mene vzpodbudil, da izrečem ono, kar me teži in ker vem, da je mnogo takih, ki čutijo isto.
V avgustu bo leto, odkar je bil vzakonjen delni celibat za učiteljice. Bila sem prepričana, da bo ta čimprej razveljavljen. Da bodo spoznali, kako je ta odredba krivična, ker zadeva predvsem mlajše učiteljice. Zal, da se proti tej odredbi stori prav malo. Zadnje čase je ta borba že skoraj zamrla.
Mnogo se naglašava geslo: »Za enako delo, enako plačilo!« To je prav in pravično! Na podlagi tega se zahteva izenačenje plač poročenim učiteljicam. S polno pravico zahtevajo to. Kako je pa z nami? Če sledimo klicu narave in srca, nimamo nič in smo nič! Mnoge se bodo morale radi kruha odreči življenjski sreči. Delo, ki ga človek opravlja v zagrenjenosti, pač ne more roditi posebnih uspehov. Jasno se zaveda, da delo nima pravega cilja, to je lastne družine in doma. In kakšna bo jesen življenja, ako je bila mladost tako zagrenjena! Vsak si želi, da si enkrat ustvari lasten dom in ognjišče.
Če bi bila ta odredba v veljavi že prej, bi marsikatera ali pa mnoge opustile učiteljski
študij. Izbrale bi si ono, kar jim dopušča prosto pot srca. Denar, katerega so starši porabili za študij, bi bil v naših rokah in gotovo bi si laže ustvarile z njim srečo, kakor tako, ko nam je to vzeto in ne moremo z njim poljubno razpolagati.
Čudno je, da ta uvedba delnega celibata zadeva le naš stan. Saj ima vendar vsako nerednost v rokah šolska oblast, ki ne pardo-nira nobenega, kar je tudi prav. Vsak jc odgovoren za sebe. Poznam poročene učiteljice, ki so zelo vestne in marljive. Kdor ljubi delo in poklic ter ima čut dolžnosti, bo vedno na. svojem mestu, tem bolj, če bo zadovoljen.
Celibat nam jemlje tudi ugled. Marsikatera pikra opazka je že padla na rame prizadetim. Človeku se zdi, kot da ni svoboden državljan in da je zapadel v okove neke prisege, katere ni niti sam storil.
Tovarišice in tovariši! Na nobenem zborovanju naj ne izostane klic po ukinitvi celibata! Sedaj, ko bo banovinska skupščina, je nujno, da bo tudi to pereče vprašanje med prvimi predlogi. Ravno mlajše stavimo največ zaupanja v organizacijo; zatorej nas ne razočarajte! Skušajte nam pomagati vsi, da bomo dobile zopet one pravice, ki nam pritičejo po naravni in božji postavi! Saj smo vendar ljudje!	L.
Metodična razstava na Poskusni iludski šoli v Ljubljani
Na koncu letošnjega šolskega leta smo priredili na naši šoli razstavo otroških izdelkov. Razstava je bila namenjena v prvi vrsti staršem, da jih po prvem letu malo podrobneje seznanimo z načinom in rezultati reformnega dela. Ob tej priliki pa smo ugotovili, da je za razstavo pokazalo zanimanje tudi naše učiteljstvo. Od mnogih strani so nam tovariši in tovarišice izrazili željo, da bi razstavo podaljšali vsaj še za prve dneve meseca julija, da bi si jo mogli ogledati tudi oni, ki sedaj niso bili v Ljubljani. Zal tej želji nismo mogli ustreči, ker smo morali prostore, v katerih je bila razstava, odstopiti za udeležence mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani. Da bi pa vseeno ustregli onim, ki si žele ogledati način in rezultate prvoletnega reformnega dela, smo zadržali nekoliko izdelkov in uredili metodično razstavo, na kateri bo viden v malem ves potek dela. Ta razstava bo odprta od Vidovega dne dalje ves julij in avgusta vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure. Ker pa si bo morda želel kdo pogledati razstavo tudi ob kaki priliki, ko pride morda v Ljubljano, smo uredili tako, da si jo ogleda lahko tudi izven tega časa poljubno,
kadar hoče. Vendar naj par dni preje sporoči upraviteljstvu, kdaj namerava priti, da ga počaka, ker bo sicer šolsko poslopje zaprto vse počitnice. Vse tovariše in tovarišice, ki se zanimajo za naše delo, vabimo, da si razstavo ogledajo.
Ob tej priliki opozarjamo še na hospita-cije. Nekatera sreska društva in nekateri posamezniki so se že v letošnjem letu zanimali za hospitiranje na naši šoli. Da bodo vsi na jasnem, sporočamo sledeče: hospitacije bomo sprejemali od 1. novembra dalje in to v skupinah po največ 25 naenkrat. Zato prosimo tovariše in tovarišice, da se med seboj domenijo za skupine. Take skupine naj potem prijavijo vsaj mesec preje nameravani dan hospitiranja, da bomo mogli posamezne skupine porazdeliti na dneve. Točni dan za hospi-tacijo pa bo potem uprava šole sporočila 3 tedne preje.
Če želi morda kdo še kakih tozadevnih pojasnil, se lahko obrne tudi uradno na tukaj šno šolo.
Učraviteljstvo Poskusne ljudske šole Ljubljana - Bežigrad.
Tečaji za učiteljstvo kmečko-nadaljevalnih Sol
1.	Uvodni in metodični tečaj za učitelje
kmečko-nadaljevalnih šol bo na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 2. avgusta do 13. avgusta 1938.
Na tečaju bodo predavanja iz kmečke psihologije, iz kmečke pedagogike, iz kmečkega narodopisja, iz socialnega skrbstva na deželi, iz zdravstva, iz kmetijskega gospodarstva, iz metodike, didaktike in iz pravilnika za kmečko-nadaljevalne šole.
V	tečaj bodo sprejeti v prvi vrsti učitelji, ki že poučujejo na nadaljevalni šoli, pa še nimajo uvodnega tečaja, nadalje učitelji, ki delujejo najmanj že pet let na podeželski ljudski šoli ter so s svojim dosedanjim delom pokazali resno voljo za poklicno vzgojo in izobrazbo odrasle kmečke mladine in imajo namen, pričeti z delom v kmečko-nadalje-valni šoli.
Učitelj, ki ima sicer strokovni tečaj, nima pa uvodnega tečaja, ne bo smel v bodoče voditi kmečko-nadaljevalne šole. Brez uvodnega tečaja ne bo smel v bodoče poučevati nobeden učitelj na kmečko-nadaljevalnih šolah.
2.	Idejni tečaj za učitelje kmečko-priprav-ljalnih tečajev bo na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 16. avgusta do 20. avgusta 1938.
Na tem tečaju bodo predavanja enaka kakor na uvodnem tečaju in sicer v taki obliki, da bodo dopolnjevala predavanja, ki so bila na idejnem tečaju 1. 1937.
V	ta tečaj bodo v prvi vrsti sprejeti učitelji, ki so 1. 1937. absolvirali idejni tečaj. Učitelj, ki bo dovršil oba idejna tečaja, se bo smatral za enako kvalificiranega z učiteljem,
ki je dovršil uvodni in metodični tečaj. Nadalje bodo v ta tečaj sprejeti učitelji, ne glede na število službenih let, ki nameravajo poučevati na kmečkih pripravljalnih tečajih.
Brez idejnega tečaja ne bo smel poučevati nobeden učitelj na kmečko-pripravljalnih tečajih.
3.	Tečaj za kmetijsko gospodarstvo in kmetijsko knjigovodstvo bo na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 22. avgusta do 27. avgusta 1938.
Na tem tečaju se bodo učitelji teoretično in praktično seznanili z organizacijo in z vodstvom kmetijskega obrata, posebno še s kmetijskim knjigovodstvom.
V ta tečaj bodo sprejeti v prvi vrsti voditelji kmečko-nadaljevalnih šol, potem učitelji, ki so dovršili že strokovni tečaj in končno voditelji kmečko-pripravljalnih tečajev.
4.	Prošnje za sprejem v tečaje je uradnim potom predložiti kraljevski banski upravi (kmetijski oddelek) do 30. junija 1938. V prošnji mora biti navedeno, kdaj je učitelj poučeval na kmečko-nadaljevalni šoli oz. v pripravljalnem tečaju, oziroma ali namerava s prihodnjim šolskim letom ustanoviti nadaljevalno šolo odnosno tečaj. Prošnje, ki jim morajo biti priložene službene razpredelnice ali izvleček iz uslužbenskega lista, morajo biti kolkovane z banovjnskim kolkom za 10 din.
5.	Učitelji, ki bodo sprejeti v tečaje, bodo imeli popolno oskrbo na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Za delno kritje stroškov plača ob pričetku tečaja vsak udeleženec metodičnega tečaja 100 din, vsak udeleženec idejnega tečaja 40 din, vsak udeleženec tečaja za kmetijsko knjigovodstvo pa 50 din.
Šola rudarskega otroka v Trbo vljah praznuje svoj stoti rojstni dan
Na zahodu Evrope so grmeli topovi revolucionarne Francije in utirali pot novorojenemu tehničnemu napredku sveta, v neznatni zasavski vasici, v Trbovljah pa sta začudeno opazovala dva rudarska učenca Thonhau-ser in Holuber, kako si pastirji pečejo krompir s črnim kamenjem. L. 1824. so že s tem kamenjem belili steklo, ki je zaslovelo tja do Benetk.
Slovencem je šele napoleonska doba ustvarila smisel za šolo. Za »knapovsko« in »glažarsko« deco so jo tudi osnovali 1. 1838. v stari glažuti. Pričetek je bil skromen: 40 otrok so poučevali župnijski učitelji iz Trbovelj in steklarski nastavljenec Jože Kroiss. Po dograditvi zasavske železnice so steklarno opustili, rudnik pa se je krepko razvijal. Število rudarjev je naraščalo, še bolj se je množila deca. Od tistih skromnih početkov dalje, ne pogreša naša častitljiva »stoletnica« otrok. Sicer se dobro poznajo, oziroma se dajo ugotoviti že po številu šolske dece vse razvojne faze, konjunkture, krize in modernizacije rudniškega podjetja, vendar nikdar v taki meri, da bi mogla priti šola v zadrego radi pomanjkanja učencev. 1250 otrok je letos posečalo naše tesno in neprimerno šolsko poslopje. Še iz prvih plahih korakov industrije se vleče tradicija, da rudar na tesnem stanuje, da vob-če tesno živi, pa naj ima zato še tesno šolo. Dejansko je otroško šolsko mravljišče polno zasedeno od osmih zjutraj do šestih zvečer. In dejansko je šolsko poslopje že davno, davno pretesno.
Približno stokrat po dvesto šolskih ših-tov so opravili rudarski otroci. Stokrat po dvesto potov iz Dobrne, — kjer hudič Trbovlje trese; — z Žabje, Petelinove in Kurje vasi — kar za majhno pojedino je pojmov; — iz Glažute, — ki je dedom odrekla kruha in dala sinovom nad vse skromno zavetje; — s Polaja, s sončne Pauerjeve kolonije, z Guide, s III. etaže in od Fani, — kar ostane skrito
razumu, kdor ne pogleda, kje to leži; — od Limberka in Bolfenka — imeni, ki kar zvenita po Slovenskih goricah; — dalje iz zaprašenih hiš Za cesto, z Mailanda in od Sušnika; iz hiš za Savo, odkoder je najdalje do šole; z Bevškega, ki so prav za prav že Zagorjani; pa še bi mogli naštevati kolonije.
Dedje in očetje dnevno hite v Dukičev dnevni kop in na Nežo, v separacijo za Savo, v rove, v cementarno. Matere in sestre se tudi ubijajo v separaciji, nabirajo premog na »štircu«, perejo in ribajo gospodi. Vse za kruh! Nikjer ni ta klic aktualnejši kot pri industrijskem delavcu. Delo je kruh, kruh je življenje, veselje, lepota. Dnevna skrb za obstanek je dedščina rudarskega otroka. Pa mladina ni sentimentalna, ne tuguje nad svojo usodo, brca žogo, počenja sto nerodnosti in je prav tako vesela, prav tako razigrana kot njeni — po socialnem stanju srečnejši — tovariši širom domovine in sveta.
Šola je mladini neizogibna nujnost: malo smeha, malo joka, malo dela. Sivo učenost naj učitelj pisano pobarva in naj kar sama zleze v glavo! Za pravo, koncentrirano, delovno in individualno življenjsko šolo poskrbe: tovarišija, cesta, paša in šolski odmori. Šele ostalo izpopolni uradna šola. Tako je že sto let. Tako je tudi zrasel oče, ded, praded. Pa nič zato! Tako je bilo in svet se ni podrl. Vendar se je od razmer pred sto leti pa do danes že za čuda mnogo spremenilo. Upajmo, da se bo mogla naša jubilantka čez sto let pobahati z večjimi vzgojnimi in kulturnimi rezultati kot doslej, ko se prosto giblje šele od osvobojenja dalje. Od ponemčevalnice do narodne šole je velik skok in trdo delo. Zato ji izrekamo za preteklost najtoplejše priznanje za vse kar je dobrega storila rudarskemu otroku, v novem stoletju pa krepkega razmaha v prostornejši hiši in v boljših gmotnih in delovnih razmerah!	M. Pavčič.
Razpis prostih učiteljskih mest
Prosvetni minister Magaraševič je razpisal naknadni natečaj za prazna učiteljska mesta v vseh banovinah. Prazna mesta so nastala zaradi tega, ker so bili premeščeni na osnovi prejšnjega natečaja učitelji iz prejšnjih na nova mesta. Za ta način izpraznjena mesta morajo učitelji vložiti prošnje do najdalje 20. julija letos. V dravski banovini so prazna naslednja mesta:
V brežiškem okraju: Sv. Anton 1 mešano (moško ali žensko), Artiče 1 žensko, Koprivnica 1 meš., Pečice 1 ž. in 1 m., Pišeče 1 m. in 2 meš., Podgorje 1 meš., Podsreda 2 meš., Senovo 1 meš., Zdol 1 meš., Velika dolina 2 meš.
Celjski okraj: Dramlje 1 ž., Svetina 1 ž. in 1 meš., Slivnica 1 ž., Galicija 1 ž., Loke 1 m. in 1 ž.
Črnomeljski okraj: Adlešiči 1 ž. in 1 meš., Bojanci 1 meš., Talčji vrh 1 meš., Tribuče 1 m., Vinica 1 meš., Radatoviči 1 meš.
Okraj Lendava: Srednja Bistrica, Bogoj-na 1 meš., Črensovci 1 meš., Dokležovje 1 meš., Gančani 1 ž., Govirice 1 ž., Hotize 1 meš., Kapca 1 meš., Lipa 1 ž. in 1 meš., Pe-teršovci 1 ž., Velika Poljana 2 ž., Trnje 1 meš., Turnišče 3 meš., Zamostje 1 ž.
Gornjegrajski okraj: Gorica 1 ž., Ljubno 1 meš., Rečica 1 meš.
Okraj Kamnik: Blagovica 1 ž., Sela 1 meš., Šenkov turn 1 ž.
Kočevski okraj: Banja Loka 1 ž., Briga 1 meš., Dvorska vas 1 m., Fara vas 1 ž., Kočevska reka 1 ž., Koprivnik 1 ž., Mozel 1 ž. in 1 meš., Rajhenau 1 meš., Smuka 1 meš., Dolnja Topola 1 meš.
Okraj Murska Sobota: Andrijanci 1 meš., Bakovci 1 ž., Bodonci 1 ž., Budimci 1 ž., Can-kova 1 meš., Domanjšovci 2 ž., Gederovci 1 meš., Gornja Lendava 1 ž., Gerdinci 2 ž., Gančevci 1 ž., Križevci 1 ž., Kruplivnik 1 ž., Kuzma 1 ž., Markovci 2 ž., Martijanci 1 m. in 6 ž., Pertoča 1 ž., Sebeborci 1 m., Serdica 3 ž.. Sv. Jurij 1 ž., Tišina 2 meš., Trdkova 1 ž., Vidonci 1 ž.
Okraj Novo mesto: Ambrus 1 ž. in 1 meš., Črmošnjice 1 m., Dolž 1 m., Hinje 1 meš., Korinj 1 meš., Podgrad 1 m., Poljane 1 ž., Šmihel pri Žužemberku 1 ž.
Okraj Dravograd: Sv. Danijel 1 ž., Kaplja 1 ž., Lokovec 1 ž., Marenberg 3 meš., Muta 1 meš., Pernice 1 meš., Podpeca 1 ž., Sv. Primož 1 ž., Remšnik 1 ž. in 1 meš., Ribnica 1 m. in 1 ž.
Okraj Ptuj: Sv. Bolfenk 1 ž. in 1 meš., Sv. Lovrenc v Slov. goricah 1 meš., Runec 1 m. in 1 ž., Sv. Tomaž pri Ormožu 2 meš.,
Sv. Andraž v Halozah 1 ž. in 1 meš., Sv. Barbara v Halozah 1 meš., Sv. Duh v Halozah 1 m. in 1 ž., Sv. Lovrenc na Dravskem polju 1 meš., Majšperg 1 ž. in 1 meš., Naraplje 1 meš., Nova cerkev 1 ž. in 1 meš., Ptujska gora 1 ž. in 1 meš., Sv. Vid 1 ž., Zavrč 2 ž.
Okraj Radovljica: Blejska Dobrava 1 ž., Breznica 1 meš., Ljubno 1 meš., Ovšiše 1 ž.
Okraj Slovenj Gradec: Sv. Andraž 1 m. in 2 ž., Bele vode 1 ž., Št. Janž 2 ž., Razbor 1 meš., Sele 1 m., Zavodnje 1 ž.
Okraj Škofja Loka: Sv. Lenart 1 m., Poljane 1 ž., Selce 1 m. in 2 ž., Zabrdo 1 meš.
Okraj Šmarje pri Jelšah: Buče 2 meš., Sv. Ema 1 m. in 1 ž., Lemberg 1 ž., Olimje 1 ž., Sv. Peter pod Sv. gorami 1 ž., Pilštajn 1 ž., Prevorje 1 ž., Pristava 1 ž., Stoperce 1 ž., Sv. Štefan 1 ž., Sv. Vid pri Grobelnem 1 ž., Sv. Vid pri Planini 2 meš., Virštajn 1 ž., Zibika 1 ž.
T
Grudnik Franc
Neizprosna smrt je zopet posegla v naše učiteljske vrste. Dne 23. junija t. 1. je v moški bolnici v Novem mestu izdihnil svojo blago dušo naš nepozabni tovariš France Grudnik.
Pokojnik je bil rojen 25. novembra 1877. leta v Melišah, v gornjegrajskem srezu. Učiteljsko službo je nastopil 1. 1901. kot pomožni učitelj na šolah v Blagovici, Št. Gothardu in v Krašni v kamniškem srezu. Dalje časa je služboval tudi v Trebelnem, od koder je bil premeščen v Babno polje. Od tam je prišel v priljubljeno mu Birčno vas, kjer je služboval nad 15 let. Z dnem 9. novembra 1937. pa je bil po skoraj 361etnem službovanju razrešen službe in upokojen.
Povsod, kjerkoli je služboval, se je z veseljem oprijel dela v šoli in izven nje. S svojo miroljubnostjo in dobrohotnostjo si je kmalu osvojil srca mladine, s svojo skromnostjo pa zaupljivost in spoštovanje vsega prebival-
stva, kateremu je bil povsod iskren svetovalec in požrtvovalen vzgojitelj.
Grudnik ni hrepenel po časti in slavi, bil je vseskozi tih in skromen, vse svoje moči pa je posvetil šoli in svoji družini. Poleg vsega tega pa je bil vzoren tovariš. Ves čas svojega službovanja v Birčni vasi se je z veseljem udeleževal učiteljskih zborovanj, in le zadnje čase, ko so mu vidno pešale moči, je tu in tam izostal. Živo se je zanimal za napredek šolstva in učiteljskega stanu.
V svojem življenju je Grudnik mnogo pretrpel, a držal se je vseskozi hrabro in neustrašeno, kar zlasti izpričuje njegovo potrpežljivo in junaško prenašanje težke bolezni, ki nam ga je toliko prerano iztrgala iz naše srede. Nenadomestljiv je svoji zvesti družici in družini, za katero je tako zgledno skrbel.
Naj mu bo lahka naša dolenjska zemlja, Vsemogočni pa bo učitelju - trpinu gotovo milostljiv sodnik.
Splošne vesti
Konjiški okraj: Črešnjice 1 meš., Sv. Flo-rijan 1 ž., Kebelj 1 ž., Resnik 1 meš., Skomarje 1 meš., Stranjice 1 ž., Vitanje 1 meš., Ziče 1 ž.
Kranjski okraj: Šenčur 1 m., Voklo 1 m.
Okraj krški: Bušeča vas 1 meš., Črneča vas 1 m. in 1 ž., Št. Janž 1 meš., Kal 2 meš., Sv. Križ 2 meš., Škocijan 1 m., Trebelno 1 meš., Zameško 1 m. in 1 ž.
Laški okraj: Jurklošter 1 meš., Sv. Lenart 1 meš., Sv. Rupert 1 meš.
Litijski okraj: Sv. gora 1 ž., Kolovrat 1 ž., Sv. Križ 1 m. in 2 ž JPolšnik 1 meš., Veliki Gaber 1 mešano.
Ljubljanski okraj: Dolsko 1 ž.. Javor 1 ž., Blatna Brezovica 1 m., Ligojna 1 m., Zaplana 1 moško.
Ljutomerski okraj: Apače 2 meš., Cven 1 meš., Sv. Jurij ob Ščavnici 1 ž., Kaplja 2 ž., Slatina - Radenci 1 ž., Gornja Radgona 1 meš., Stara cesta 1 m. in 1 ž., Stogovci 1 ž., Šafar-sko 1 ž., Ščavnica 1 ž.
Okraj Logatec: Begunje 1 meš., Cajnarje
1	ž., Cerknica 1 meš., Rovte 1 moško.
Okraj Maribor — levi breg: Sv. Ana 2 ž. in 2 meš., Sv. Anton 2 meš., Sv. Barbara v Slov. goricah 2 ž., Sv. Benedikt 2 ž., Sv. Duh na Ostrem vrhu 2 ž., Gradišče 1 ž., Sv. Jakob v Slov. goricah 1 ž., Jarenina 1 meš., Sv. Jurij ob Pesnici 1 ž., Sv. Jurij v Slov. goricah 2 ž., Sv. Križ 1 ž., Lokavec 1 ž., Marija Snežna 1 ž., Sv. Rupert v Slov. goricah 1 ž., Sladki vrh
2	meš.
Okraj Maribor — desni breg: Črešnjevec 1 ž., Sv. Martin 2 ž., Planica 1 meš.
SOSVET MLADINSKE MATICE.
11. julija popoldne ob 14. uri bo zasedal širši sosvet Mladinske matice, na katerega vabimo vse tovariše in tovarišice, ki se za zadevo zanimajo. Kraj zasedanja bo sporočen na ban. skupščini 11. julija dopoldne.
— UČITELJSKI TOVARIŠ bo izhajal med počitnicami 14 dnevno.
IZ SLOVENSKE ŠOLSKE MATICE
I.	V. Prihodovo »Ideologijo nove didaktike«, ki je izšla kot tretja knjiga SŠM za leto 1937. v zbirki naše »Priročne pedagoške knjižnice« je šteti kot XIII. in ne kot XX. knjigo te zbirke, kar naj blagovolijo člani Šolske matice vzeti v znanje in tozadevno napako popraviti. Na neljubo pomoto opozarjamo zlasti naše knjižničarje.
II.	Vsem posameznim zamudnikom, ki se še priglašajo za lanske knjige, sporočamo, da jih dobe samo proti naprejšnjemu plačilu 34 din (t. j. članarina in poštnina), ki naj jih nakažejo Slov. šolski matici potom položnice poštne hranilnice na štev. 11.306. Celotnih knjig za 1. 1937. je na razpolago še okoli 20 garnitur, zato naj podviza, kdor jih hoče imeti.
III.	Naš zadnji poziv v »Učit. tov.« glede poravnave lanske članarine ni našel odmeva. Oglasil se je samo eden poverjenik, ki nam je poslal prilično vso dolžno članarino za 1.
1937. Za lanske knjige imamo še prejeti zne-dite stare račune, še predno greste na počitnice, da more tudi Šol. matica poravnati svoj dolg pri tiskarni. Zelo se mudi! Blagajnik.
PIRHOVA AKCIJA »BRAN-I-BORA«:
Za narodnoobrambni sklad »Pirhova akcija« so nadalje darovale tele šole:
Zadnjič objavljenih darov je bilo 19.284 dinarjev. Drž. ljudske šole: Mošnje, 40 din; Preserje, 30 din; Liboje, 35 din; Krka, 81 din; Rečica, 25 din; Črnuče, 39,50 din; Olševek, 24 din; Velike Lašče, 61 din; Šmarjeta pri Novem mestu, 30 din; Brezje, 17 din; Železna gora, 10 din; Bela cerkev na Dol., 9 din; Skorno, 26 din; Moščanci 29 din; Podbrezje, 23,50 din; Kralja iPetra II. v Polju, 142,75 din; Sv. Jedert, 21,50 din; Sv. Anton nad Rajhen-burgom, 20 din; Šmartno v Rožni dolini, 43 din; Sv. Kunigunda 20 din; I. drž. dekl. šola, Ljubljana, 120 din. Vkupno: 20.131,25 din.
V seznamu, objavljenem 9. t. m., se nanaša dar 107,25 din na Drž. ljudsko šolo Kraljice Marije v Dolu pri Hrastniku in ne v Dobu j pri Hrastniku.
Najboljši trboveljski premog, suha bukova drvs, bukove odpadke nudi tvrdka
H
KURIVO"
ba z o. z.
Tyrseva cesta 31 Telefon 34-34
Saša Ličin:
Ladič
Menda je že slučaj, da si človek v deveti skozi ena lahko po desetih letih službe omisli psa. Prosim, in to čistokrvnega podeželskega ketarja. Četudi nima nikakega rodovnika ne po očetu ne po materi, niti ni iz kake znamenite pasjarne, je vendar po svoje zanimiv moj Bor. Neprijetno mi je pač, da mi celo lastni brat spravlja psa vedno v zvezo z dvo-zložnim predlogom. Namreč: na psa!
Poleg te vljudnosti ima moj Bor tudi navado, da stika po vaških smetiščih in dvori ščih ter vsako stvar, ki se mu zdi vredna pri jema, prinese domov. Položi ti lepo pred noge pol čevlja, strgano nogavico, pol zajčje kože itd. Mirno zre s svojimi rujavimi očmi in čaka pohvale. »Priden, Bor priden!« pravim navadno in Bor zgrabi pol čevlja, strgano nogavico ali pol zajčje kože in nese najdeni predmet v vdolbino pod krušno peč, ki je istočasno največji in najlepši del opreme na moji šoli. Oni dan pa mi je prinesel Bor moder zvezek, nekoliko zgrizen in razmočen od vlage. Gledal me je udano, kot še nikoli: »Vidiš, vse znam, samo teh kljuk na papirju ne razumem. Daj, čitaj ti, če je vredno,« je govoril z očmi in gubal kožo med ušesi. Pogledal sem moder zvezek, čital in čital, kot sedaj prepisujem.
« • •
»V teh vročih junijskih dneh se spominjam lačnih in prečutih noči, ko smo po dva, tri premlevali zadnjo učenost pred maturo. Kmalu nato smo prejeli črno na belem, da smo zreli za učitelje ljudskih šol. Takrat sem z enim samim vzdihom odpustil vse krivice
zadnjih let. Še na razrednika sem gledal kot na nekaj daljnega, pozabnega. Nekoč mi je pri prvi uri dejal: »Vi, Ladič, vi boste zapadli jetiki, če ne prestanete z vašim kroka-njem.« V razredu je bil smeh, na katedru resen obraz in v moji duši nekaj tako grenkega ...
Zajtrka sem se odvadil, a vendar me je včasih zdelalo. To so bila moja velika pono-čevanja. Ko sem se vrnil v kasarno v Gosposki ulici mi je čestitala stara snažilka stop-njišč: »Samo da je šlo dobro g. Ladič, sedaj ste gospod učitelj, kar vesela sem še jaz, samo službe vam je še treba,« je govorila in švigala z metlo po stopnjišču. K tej ženski smo se zatekali vsi v kasarni, ki smo bili na koncu z denarjem. Menda je pometala le zato, da je dajala skromno podporo kasarni-škim dijakom. Uboga, stara Neža, kdo se te bo usmilil, ko ne boš mogla več pometati.
Drugo leto sem odšel k vojakom. Vse skupaj je hitro minulo. Zvečer smo postajali učiteljski abiturienti pod velikimi kostanji, peli naše pesmi, glasno in prešerno. Onstran ograje se je vstavljal mimoidoči južnaški svet. Čas je bežal in nam je prinašal prostost, svoj bodoči poklic, učiteljski poklic. Nekje v podeželju boš, učil boš otroke, vadil boš zbor, imel boš predavanja. Svoj gospod boš in stoterim boš v sili vodnik. Tako smo sanjali vsi, vsi mladi, polni sile in idealov. Kostanji so v večernem vetru zadišali kot doma ob Savi. Tega je bilo tudi konec. Izpiti za rezervne oficirje so bili v žepu. Vsi smo šli domov. Ne, jaz sem šel zopet na podstrešje. Stara snažilka stopnjišč je kot vedno pometala stop-njice. »No, Neža, dober dan, pa sem spet tukaj. Kaj je z ono kamro na podstrešju? Kdo spi tam?«
»O, Ladič! Saj sem vedela, da pridete. Nihče ni v kamri.«
Bil sem zopet v svoji sobi. Štiri koraki po dolgem, tri počez, postelja, prizidek v oknu mesto mize in stol. A vseeno mi je bil drag ta dom. Tu je toliko spominov. Potem sem oddal prošnjo za učiteljsko službo. Stala me je moje ljube gosli. Včasih hodim skozi mesto. Skozi to in ono okno čujem znane melodije, a zaman iščem svoje gosli. Saj slišal bi jih rad, radi onih kolekov na prošnji.
Minulo je leto. Gosli ni več. Za violino so šle knjige. Tam na ono stran Ljubljanice, na Stari trg, povsod. V nekaterih od njih stoji podpis: »S. Ladič«. Sedaj sem čisto sam. Na podstrešju imam še črni vojaški kovček. Tam stoje bledo rumene črke: »S. Ladič.« Včasih se mi zdi kot bi se črni vojaški kovček večal v črno krsto z belim napisom: »S. Ladič, brezposelni učiteljski abiturient...« V ta kovček strmim po cele ure. IPred kasarno v Gosposki ulici vrešče otroci, na dvorišču se smejo dekleta, po mestu se sprehajajo ljudje, visoko v zraku kroži brnenje železnega ptiča.
Minulo je drugo leto po maturi. Mene je žrlo podstrešje. Zdržati nisem mogel več, zapustil sem staro, dobro Nežo in šel po cesti... Proti Domžalam, skozi Kamnik, na Štajersko. Kam? Jaz ne znam, jaz ne morem prosjačiti. Sem študiral trinajst let. Vrnil sem se z raztrganimi čevlji na svoje podstrešje. Začel sem prepisovati note za operne igralce, bil sem statist v drami, vezal sem na podstrešju knjige pri lunini noči. Pomnim, da sem jedel skoro 14 dni vsak dan ...
Moj Bog, kako je to žalostno. Včasih me vleče skozi podstrešno okno tako, da ga moram zapreti. Potem grem v najtemnejši kot in spim, morda bedim, sam ne vem. V sobo stopi žena. Čisto z mrzlo roko me gladi po vročem čelu. »Moj sin, zapri okno! Potrpi, saj ti bo bolje. Tudi če se oče ne vrne, ti boš
gospod učitelj. Lepše ti bo kot meni in njemu!«
»Mati,« sem kriknil. Ni, spomin je. Slučaj! Mati je pri sv. Križu. Drugi dan sem z rokami čistil njen grob. Na lesenem križu je napis: »Marija Ladič«. Na mojem kovčku je »S. Ladič ...« Minulo je tretje leto, službe ni. Dekreta ni. Moja obleka je tako oguljena, da ni več za med poštene ljudi. Čevlji mi cveto preko zime v poletje.
Oni dan me je obiskal Ivan. Ivan si je znal pomagati. On riše napise na izložbe, reklamne deske. On sploh več ne misli na učiteljski poklic. Menda se bo poročil z bogatim dekletom. »Ti, dekle, ljubico si poišči,« je dejal v šali, ko je odhajal.
Dekle? Saj jo imam. Zvesto, udano. Vsi slovenski študentje jo imamo. Revščina ji je ime...
Revščina! Pusti me! Sit sem tvoje ljubezni, ki mi pije kri in vrta v mozeg. Tvoji poljubi prinašajo glad ...
Menda je junij. Grozna vročina. Človeku se moti, če je sit. Temni se pred očmi, če si lačen. Šel se bom koDat.
Na Savo... Tako počasi se predati va; lovom, plavati do smrtne utrujenosti, zgubiti zavest, počasi se potapljati, to je sreča v nesreči. Jutri se pojdem kopat. Moja ljubica gre z menoj, moja Revščina. Na podstrešju ostane še kovček, črn z rumeno belim napisoffl: »S. Ladič.«
• * *
Slučajno sem brskal po časopisu. Na tre; tj i strani stoji: »Prva žrtev Save. Brezposelni učiteljski abiturient. S. Ladič.« V meni se j£ dvignilo nekaj divjega, da bi zavpil v sve' najgršo psovko. Pred menoj leži moj pes Bo' in gleda v modri zvezek, grbanči kožo m^ očmi in zaman čaka, da bi mu rekel: »Prideš Bor, priden!«
—	Učiteljski diplomski izpiti na drž. učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 11. do 20. junija 1938. Izpit so delali trije kandidatje in šest kandidatk. Izpit sta napravila dva kandidata in tri kandidatke, in sicer: Strehovec Rudolf, Supan Viljem, Kačič Alenka, Pfeifer Vida in Vrhovnik Nikolaja. Popravni izpit ima en kandidat in tri kandidatke.
—	Tovarišem - maturantom iz 1, 1913. moškega učiteljišča v Mariboru! Meseca julija t. 1. poteče 25 let, odkar smo se razšli. V smislu dogovora z nekaterimi tovariši se se-stanemo v Mariboru v soboto, dne 6. avgusta t. 1. (otvoritev Mariborskega tedna) med 11. in 12. uro v hotelu »Orel«. Glede sporeda sestanka se obrnite na tov. R. Predana, šol. upravitelja v Rogaški Slatini. Na svidenje!
_Ker sta v »Učit. tovarišu« z dne 16. junija izšli dve vabili za obhajanje desetletnice, umikam svoj predlog za 3. julij in se pridružujem predlogu nepodpisanega tovariša, da se snidemo 9. julija ob 10. uri dopoldne. Predlog se mi zdi umestnejši, ker je potem nato banovinska skupščina. Vsa drugačna obvestila naj se ne smatrajo resnim. Držite se tega dne. Upam, da se snidemo vsi! — Vrtačnik Lado, Loški potok.
—	Za Porekarjev ubožni šolski fond na Humu so nadalje darovali: 50 din Zenkovič Ema — Trbovlje, po 10 din: Tomažič Anton — Žiče, Pečar Srečko — Sv. Pavel. Zadnjič izkazanih 632 din, skupaj do sedaj 702 din. — Vsem darovalcem prisrčna hvala. — Šolski upravitelj na Humu.
—	Praktični učiteljski izpiti v šolskem letu 1938./39. V tukajšnjem obvestilu glede praktičnih učiteljskih izpitov v šolskem letu 1938./39., ki ga je razposlala kraljevska ban-ska uprava pod IV. No. 11.030/1 z dne 3. junija 1938., je bilo objavljeno, da je treba prošnjo za pripust k izpitu kolkovati z 20 din, kdor dela izpit prvikrat, in s 50 din, kdor dela izpit drugikrat ali tretjikrat. To obvestilo ni pravilno; vsaka prošnja za pripust k praktičnemu učiteljskemu izpitu mora biti kolkovana po tarifni postavki 1. in 5. zakona o taksah s 30 (trideset) din in ni nika-kega razločka med tistimi, ki delajo izpit prvikrat, drugikrat ali tretjikrat. Isto velja analogno tudi za prijave za praktične verouči-teljske izpite. Samo pripravnice otroške vrt-narice (zabavilje) brez popolne učiteljske izobrazbe, ki prosijo za pripust k praktičnemu zabaviljskemu izpitu po čl. 12. in 13. začasnih pravil o opravljanju praktičnih izpitov za otroške vrtnarice, kolkujejo prošnjo s 40 (štirideset) din po tarifni postavki 9 b in 5 zakona o taksah. — Državna komisija za opravlja-
nje praktičnih učiteljskih izpitov v Ljubljani. — Predsednik Dolenec s. r.
—	Sprejem v I. letnik učiteljišča. V I. letnik drž. učiteljske šole v Ljubljani bo v šol. letu 1938./1939. sprejetih 40 učencev. Učenke se to leto ne bodo sprejemale. Sprejemali se bodo učenci, ki so opravili nižji tečajni izpit na kaki srednji šoli ali pa završni izpit na meščanski šoli, in sicer od meščanskošolskih absolventov samo taki, ki so opravili završni izpit z odličnim ali s prav dobrim uspehom. Vsi učenci, ki žele biti sprejeti, naj vlože (osebno ali pismeno) v teku meseca julija na ravnateljstvo prošnjo za sprejem, kolkovano z 10 din. Prilože naj izpričevalo o nižjem tečajnem, oziroma završnem izpitu in rojstni list, iz katerega je razvidno, da v tekočem koledarskem letu ne bodo dosegli 18. leto starosti (da torej niso rojeni pred letom 1921.). Če so to starost prekoračili, morajo najprej vložiti na kralj, bansko upravo prošnjo za spregled starosti. (Kolek 10 din, prilogi kakor zgoraj.) Tudi take prošnje se vlagajo preko ravnateljstva učiteljske šole, na kateri žele biti učenci sprejeti. Dne 29. avgusta t. 1. naj se vsi kandidatje za sprejem zglase vb pol 8. uri zjutraj v ravnateljevi pisarni, da bodo šli na zdravniški pregled in da bodo delali izpit iz petja. Absolvcntje meščanskih šol bodo nato delali še poseben pismeni in ustni izpit iz narodnega jezika in ustni izpit iz matematike. Podrobnost o tem izpitu so objavljene v Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1938. in v Izvestju drž. učiteljske šole v Ljubljani za šol. leto 1937./38.
—	Slovenska šolska matica je garnituro svojih maja meseca izlišlih publikacij za leto
1937.	poklonila dr. E. Benešu, predsedniku češkoslovaške republike, za kar je prejela od češkoslovaškega konzulata v Ljubljani pismo sledeče vsebine: »Z dopisom z dne 18. maja
1938.	ste poklonili gospodu prezidentu češkoslovaške republike Vašo letošnjo knjižno edicijo. Gospoda prezidenta so te knjige zelo zanimale in se Vam prisrčno zahvaljuje za Vašo ljubeznjivo pozornost. Prosim, da izvolite sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja. V Ljubljani dne 18. junija 1938. Konzul: Minovsky.«
—	Blizu 4000 din dolgujejo še šolska upra-viteljstva tov. Mohorju za knjigo Z a k r a 1 j a in dom. Ker bi tov. Mohor rad kril tiskarske stroške pri Učiteljski tiskarni, se naprošajo cenjeni šol. upravitelji, da nakažejo zneske čimprej.
—	Stanovanje se zamenja za počitnice.
Lepo dvosobno stanovanje zamenjam čez počitnice za sobo na deželi. Informacije da Učiteljsko društvo Maribor - mesto.
—i Učiteljske prestavitve. Z odlokom prosvetnega ministra so prestavljeni učitelji Franc Može in Valentina Može iz Selc, okraj Škof j a Loka, v Podblico, okraj Kranj, in Vlado Rak iz Adlešičev, okraj Črnomelj, v Ti-nje, okraj Maribor levi breg.
—i Po prošnji je prestavljen okrajni šolski nadzornik Močnik Peter iz Prevalj v dravograjskem okraju za šolskega nadzornika za Maribor levi breg.
—i Z ukazom kr. namestnikov so napredovali v 5. pol. skupino: Nerima Aleksander, okrajni šolski nadzornik v Murski Soboti; Pahor Slava, učiteljica šole za defektne otroke v Mariboru; Reven Adela, učiteljica v Kočevju; Pernat Ivana, učiteljica v Št. Vidu (Ptuj); Bizjak Jelica, učiteljica v Kranju; Silvester Franc, učitelj v Zalogu pri Ljubljani; Pirhovec Leo, učitelj na Jesenicah; Lipovec Danica v Licu (okraj Delnice).
—i V 6. pol. skupino: Dežela Davorinka, učiteljica v Dolnjem Logatcu; Kavčič Amalija v Sulincih (Murska Sobota); Kramolc Marija v Št. Vidu nad Ljubljano; Sancin Franc, učitelj v Ptuju; Zalar Marija v Metliki; Završnik Antonija na Vrhniki; Mlekuž Zora v Št. Vidu pri Ptuju; Gabrovšek Gabriela v Hotedršici; Korpar Jožica pri Sv. Lenartu pri Ptuju; Gra-dišar Ana na Brezovici pri Ljubljani; Dam-jacin Dragica v Celju; Vodopivec Marija v Ljubljani; Pavlic Ivan v Gornjih Petrovcih; Uršič Amalija v Grižah pri Celju: Zejn Berta v Pačarevcu; Cepič Marjeta v Kamnici pri Mariboru; Kerkoč Anton v Gabrku (Škof j a Loka); Lovrenčič Albina v Kuzmi (Murska Sobota).
—i V 7. pol. skupino: Kotnik Dragica v Slivnici pri Celju; Plisič Josip v Št. Vidu v litijskem okraju; Senvetor Avgust v Račah pri Mariboru; Monopoli Ana v Ljubljani; Kristil Josip pri Sv. Barbari, Mauko Marija v Humu pri Ptuju; Špacen Berta v Ljubljani; Babič Filip na Kalu pri Krškem; Kovačič Klotilda v Kalobju pri Celju; Krzman Josip v Križevcih Pri Ljutomeru; Velušček Marija pri Sv. Jurju X celjskem okraju: Zajlhover Olga v Cvenu v ljutomerskem okraju; Brisk Valerija v Birčni vasi; Virnik Josip v Velesovem pri Kranju; Prinčič Stanislav v Genetrovcih (v Dolnji Lendavi) in Beltram Marija, učiteljica v otroškem vrtcu v Ljubljani.
—i Na lastno prošnjo so prestavljeni: Mamic Marija iz Ambrusa (Novo mesto) v St. Peter (Novo mesto); Avbelj Lidvina iz j^ore (Kočevje) v Zalog (Kamnik); AmbrožiC ojanislava iz Vel. Gabra (Litija) v Dobrepolje (Kočevje); Bajec Lucija iz Ljubna (Gornji
Restavracija „Pri Sokolll"
Ljubljana — Pred Škofijo se priproča cenjenemu občinstvu Cene solidne, postrežba točna
grad) v Kostanjevico (Krško); Cimerman Vilma iz Radmožencev (Lendava) v Dolgo vas (Lendava); Cirk Zdenka iz Brige (Kočevje) v Štalcerje (Kočevje); Čeh Ivan iz Sv. Ane (Maribor levi breg) v Vučjo vas (Ljutomer); Čur-man Viktor iz Selc (Škofja Loka) v Krupliv-nik (Murska Sobota); Domiter Frančiška iz Trdkove (Murska Sobota) v Šulince (Murska Sobota); Demšar Franc iz Poljan (Škofja Loka) v Javorniški Rovt (Radovljica); Debeljak Frančiška iz Sv. Benedikta (Maribor levi breg) v Kamno gorico (Radovljica); Dolinšek Maksimilijan iz Ribnice (Dravograd) v Št. Janž (Slov. Gradec); Drovenik Božidar iz Zavo-denj (Slov. Gradec) v Ljubo (Gornji grad); Debelak Rudolf iz Šenčurja (Kranj) v Trboje (Kranj); Dobaja Janez iz Stogovcev (Ljutomer) v Cezanjevce (Ljutomer); Dobaja Jožica iz Stogovcev (Ljutomer) v Cezanjevce (Ljutomer); Drofenik Vekoslava iz Zameškega (Krško) v Vitanje (Konjice); Erbežnik Frančiška iz Fare vasi (Kočevje) v Št. Jernej (Krško); Fatur Viljem iz Bodoncev (Murska Sobota) v Prevalje (Dravograd); Ferlinc Bori-slav iz Markovcev (Murska Sobota) k Sv. Florijanu (Šmarje); Ferjan Milan iz Remšni-ka (Dravograd) v Dobrovnik (Lendava); German Rihard iz Pernice (Dravograd) v Muto (Dravograd); Gr$ar Ana iz Bibnice (Dravograd) v Mozirje/ Gornji grad); Grebene Josip iz Trave (savska banovina) v Rob (Kočevje); Hude Bogomila iz Tribuč (Črnomelj) v Mirno peč (Novo mesto); Hribernik Franc iz Sladkega vrha (Maribor levi breg) v Hajdi-no (Ptuj); lic Angela iz Korinja (Novo mesto j v Šmarjeto (Novo mesto); Istenič Angela iz Toplic (Litija) v Podbrezje (Kranj); Jenko Metod iz Sv. Andraža (Slov. Gradec) v Rovo (Kamnik); Jug Feliks iz Dol. Tople rebri (Kočevje) v Preloko (Črnomelj); Jankovič Jože iz Bušeče vasi (Krško) v Kostanjevico (Krško); Jošt Henrik iz Adrijancev (Murska Sobota) v Markovce (Murska Sobota); Jalen Franc iz Dolža (Novo mesto) v Žužemberk (Novo mesto); Jelenko Ivanka iz Podpece (Dravograd) v Kotlje (Dravograd); Janežič Frančiška iz Nove cerkve (Ptuj) na Ptujsko goro (Ptuj); Jarnovič Božidar iz Smuke (Kočevje) v Cerklje (Krško); Jarec Ernestina iz Serdice (Murska Sobota) v Cankovo (Murska Sobota); Kleč Antonija iz Pilštajna (Šmarje) v Brežice; Kočevar Anton od Sv. Duha (Ptuj) v Št. Vid (Ptuj); Kukovič Ljudmila iz Olimja (Šmarje) v Podčetrtek (Šmarje); Kulčar Zofija iz Slatina Radenci (Ljutomer) v Ponikvo (Šmarje); Kolar Vilibald iz Marenberga (Dravograd) v Križevce (Ljutomer); Kos Karel iz Rovt (Logatec) v Ruše (Maribor desni breg); Košuta Irma iz Zameškega (Krško) k Sv. Ani (Maribor levi breg); Kavčič Jadviga od Sv. Jurija (Maribor levi breg) k Sv. Martinu (Maribor levi breg); Kobal Pavla od Sv. Duha (Maribor levi breg) k Sv. Trojici (Maribor levi breg); Kunaver Franc iz Škocjana (Krško) v Čatež (Novo mesto): Kočevar Marija iz Bojancev (Črnomelj) v Petrovo vas (Črnomelj); Kuku-Ijan Zlata iz Stoperc (Šmarje) v Krašno (Kamnik): Kiis Jožefa iz Češnice (Konjice) v Loče (Konjice); Lužar Ljudmila iz Ptujske
gore (Ptuj) k Sv. Urbanu (Ptuj); LomSek Ida iz Virštanja (Šmarje) v Črni vrh (škofja Loka); Lah Ernest iz Donje Lupljanice (vr-baska banovina) v Lehen (Maribor desni breg); Lipavic Franc iz Srednje Bistrice (Lendava) v Vitanje (Konjice); Mokorel Viktor iz Domanjševcev (Murska Sobota) k Sv. Andražu (Ptuj); Mokorel Marija iz Domanjševcev (Murska Sobota) k Sv. Andražu (Ptuj); Moser Julijana iz Buč (Šmarje) v Kozje (Šmarje); Napast Anton iz Sladkega vrha (Maribor levi breg) v Stoperce (Šmarje); Novak Tatjana iz Martjancev (Murska Sobota) v Gor. Petrovce (Murska Sobota); Oset Zora iz Loke (Celje) v Polzelo (Celje); Otič Pavel iz Pečic (Brežice) v Kozje (Šmarje); Ornik Cecilija iz Št. Vida (Ptuj) v Rače (Maribor desni breg); Ouček Franc iz Tišine (Murska Sobota) v Bodonce (Murska Sobota); Podboj Stanislava iz Št. Janža (Krško) v Št. Vid (Litija); Puhar Jože iz Runeča (Ptuj) v Šenčur (Kranj); Perpar Vekoslav iz Koprivnice (Brežice) v Dol. Nemško vas (Novo mesto); Po-Ijanec Dušan iz Buč (Šmarje) v Ribnico (Dravograd); Primožič Ivan iz Ljubna (Radovljica) v Breznico (Radovljica); Primožič Vera iz Vokla (Kranj) v Breznico (Radovljica); Purkeljc Emilija iz Ptujske gore (Ptuj) v Ma-kole (Maribor desni breg); Pegan Pera iz Ovsiš (Radovljica) v Potok (Kamnik); Pro-hinar Zora iz Sv. Andraža (Slov. Gradec) v Zalog (Kamnik); Palčič Ernest iz Bakovcev (Murska Sobota) v Tunjice (Kamnik); Palčič Jožefa iz Dokležovja (Lendava) v Tunjice (Kamnik); Radej Antonija iz Žič (Konjice) v Senovo (Brežice); Rous Marjeta iz Sv. Martina (Maribor desni breg) v Srednjo Bistrico (Lendava); Rozman Angela iz Šmartna (Celje) v Besnico (Kranj); Silvester Vladislava iz Št. Janža (Slov. Gradec) v Tržišče (Krško); Slekovec Adalbert iz Sv. Bolfenka (Ptuj) k Sv. Miklavžu (Ptuj); Stajnko Alfonz iz Sv. Ane (Maribor levi breg) k Sv. Miklavžu (Ptuj); Stani Zdenka iz Ruš (Maribor desni breg) v Pameče (Slov. Gradec); Sevnik Franc iz Radočaja (sav. banovina) v Faro vas (Kočevje); Šegula Pavel iz Sv. Lovrenca (Ptuj) k Sv. Marjeti (Ptuj); Šteblaj Majda iz Kapele (Ljutomer) v Št. Jurij (Litija); Škof Ana iz Svetine (Celje) v Sv. Križ (Ljubljana okolica);
• v?
A. & E. SKABERNE
LJ U B LJANA
Šušteršič Stanislava iz IPišec (Brežice) v Žiri (Logatec); Šuman Ivan iz Turnišča (Lendava) v Makole (Maribor desni breg); Tušek Bogdan iz Sv. Jakoba (Maribor levi breg) v Do-brovce (Maribor desni breg); Tominc Milan iz Pišec (Brežice) v Globoko (Brežice); Uk-mar Silva iz Lipe (Lendava) v Rovte (Logatec); Vilfan Julijana iz Šmihela pri Žužemberku v Zagradec (Novo mesto); Vuk Anton iz Sv. Eme (Šmarje) k Sv. Marku (Ptuj); Vuk Matilda iz Sv. Eme (Šmarje) k Sv. Marku (Ptuj); Vitez Dora iz Kruplivnika (Mur. Sobota) v Sorico (Škofja Loka); Voj Hilda iz Keblja (Konjice) v Žitečko vas (Maribor levi breg); Zidar Avgust iz Razbora (Slov. Gradec) v Št. IIj pod Turjakom (Slov. Gradec); Zafred Anton iz Marije Snežne (Maribor levi breg) v Sv. Marjeto (Maribor desni breg); Zupančič Rudolf iz črneče vasi (Krško) v Rajhenburg (Brežice); Zupančič Frančiška iz Črneče vasi (Krško) v Rajhenburg (Brežice); Zavrtanik Elizabeta iz Šenkov turna (Kamnik) v Ihan (Kamnik).
Rangna lista
Popravek.
Kožar Ana, učiteljica pri Sv. Florijanu v Doliču je napredovala v IX. skupino 17. maja in ne 30. junija 1933.
Včiielfski pravnik
—§ Vprašanje: S. V. G. — Kako naj postopam, ako mi vrne sresko načelstvo izkaz za per. povišek z naročilom, da naj predložim prošnjo in vse priloge v dvojniku?
Odgovor : Nam ni znano, da bi izdala kralj, banska uprava zadevne izpremembe, zato naj vrne upraviteljstvo izkaz za period, povišek s pristavkom, da zadošča po odredbi kralj. ban. uprave izkaz in priloga v 1 primerku.
—§ Vprašanje: G. K. iz P.? 1. Ali pripada poročeni učiteljici z učiteljem, oba službujeta
v različnih krajih ter nimata skupnega gospodinjstva — pravica do stanarine oziroma na-turalnega stanovanja in kuriva. — 2. Ako nima pravice do istega, prosim, da mi obrazložite, s katerim odlokom ji je ta pravica odvzeta in ali je možna pritožba zoper to.
O d g o v o r : Po § 30. fin. zak. za 1. 1933./ 1934. imata učitelja zakonca, ki službujeta v različnih krajih oba pravico do stanarine odnosno natur. stanovanja in tudi do kuriva in sicer do družinskega oni, pri katerem so otroci, drugi pa prejema kurivo določeno za samce.
Ka/ vse pišejo
o utitelfmtvu, šoli, prosveil in JUU
—1 Kaj čita mladina. Učitelj nam piše: Vstopim v razred! Skupina dečkov, pet do sedem, je zbrana na sredini razreda in čita časopis. Stopim h gruči, da vidim, kaj imajo tako zanimivega. Pokažejo mi časopis, ki ima takoj na prvi strani večbarvno sliko, ki predstavlja bandita z naperjenim revolverjem. Po napisu in po obliki sem takoj spoznal, da je ameriški »šunt«. Prelistam v naglici list in vidim, da je to prva številka senzacionalnega pustolovnega romana iz divjega zapada v slikah. Vrstijo se slika za sliko, na katerih se vidijo mrki gangsterski pojavi, oboroženi od nog do glave, na vsaki drugi sliki streljajo ali koljejo. Na petih straneh sta že dva mrtva, ki ju zavlečejo iz hiše itd. Sledi začetek drugega romana, ki se vrši na ladji, kjer pokajo^ zopet samokresi, in vežejo ujetnike, ki jih mečejo v ječe, kjer je polno okostnjakov itd. Drugi roman je enak prvemu. — Presenečen sem bil nemalo, ko sem videl, da je list v slovenščini. V času, ko stari slovenski mladinski listi bi.jejo boj za obstanek, ko večina mladinskih listov izvzemši »Naš rod« ne presega naklade preko 3000 izvodov, smo dobili Slovenci nov list, ki bo zastrupljeval našo mladino. Kako kvarno vplivajo taki romani na mladino, nam priča nešteto primerov, ko mladostniki bežijo od doma, se klatijo po gozdovih, izvršujejo strokovnjaške vlome in
slično. Starši: Ako vam je vaša mladina mila in draga, pazite na to, kaj čita! (Mariborski »Večernik« 15. VI.)
—1 Vprašanje o celibatu. Članek, ki je pod tem naslovom izšel v 44. številki Učiteljskega tovariša, je v celoti ponatisnjen v Mariborskem »Večerniku« Jutra, od 23. junija.
—1 Nove šole v škofjeloškem okraju. V
škofjeloškem okraju grade več novih šol. V prvi vrsti je omeniti gradnjo nove šole v Re-tečah. Nova štirirazrednica tik železniške postaje je že pod streho, zdaj napeljujejo vodovod in elektriko in vse kaže, da bo nova šola že letos izročena svojemu namenu. Lično enonadstropno šolo grade tudi v Sovodnju na skrajnem odcepu Poljanske doline ob državni meji. Tretja šola pa bo na Črnem vrhu, ki je v surovem stanju že dograjena. Razširjena in dvignjena za eno nadstropje bo tudi šola na Bukovici. V Železnikih se pripravljajo na gradnjo nove šole, prezidana bo šola na Javorjah in novo šolo bodo gradili v Lučinah. (Domovina 23. VI.)
—\ Učitelj in politika je naslov članku v »Proboju« od 24. junija, v katerem je objavljen govor bivšega predsednika sekcije JUU v Zagrebu tov. Logomerca na zborovanju učiteljev JRZ v Vinkovcih.
Naša gospodarska organiszacifa
IZREDNI OBČNI ZBOR UČITELJSKE TISKARNE
Nadzorni odbor Učiteljske tiskarne je sklical za 19. junij izredni občni zbor. Po letošnjem rednem občnem zboru tiskarne so nastala nesoglasja, ki pa niso bila gospodarskega značaja. Zaradi teh je odstopil ves upravni odbor.
Izredni občni zbor je trajal od 11. do /416. ure in so bili v zelo živahni debati izne-šeni in pojasnjeni vsi vzroki nesoglasij. Končno so se vršile volitve novega upravnega odbora. Izvoljeni so bili: Dermelj Mirko, Grum Rado, Michler Ivan, Štravs Karel in Napokoj Josip.
Volitve nadzornega odbora se niso vršile, ker ni nihče odstopil.
Naše največje gospodarsko podjetje je na pravi in trdni poti. Kakor je zasluga uči-teljstva, da je na to pot prišlo, tako moramo apelirati zopet na vas, tovarišice in tovariši, da podpirate Učiteljsko tiskarno s svojim zaupanjem tudi v bodoče.
—g Zadružnikom Učiteljske samopomoči v Ljubljani. Zadnje dneve meseca junija ste prejeli poštne položnice za nakazilo članskega prispevka za tri smrtne primere — 459/461. Umrli so: Škufca Janko, učitelj v pok. v Ljubljani, Bezlaj Josip, ravnatelj mešč. šole v pok. v Ljubljani in Bezlaj Marija, učiteljica v pok. v Ljubljani. Samski člani nakažejo po 16 din, zakonski pari pa po 31 din. — Zamudnikom smo prišteli tudi vse dolžne zaostanke in jih naprošamo, da jih v mesecu juliju poravnajo. Prosimo Vas še, da sporočite domačim poštam svoj počitniški naslov, ker nam sicer vračajo naše pošiljatve. — Na seji načelstva, ki bo v prvih dneh julija, bo rešenih še nekaj prošenj za brezobrestna posojila. Zadružna uprava bo obvestila vse te prosilce. Na ti seji
nerešene prošnje pridejo na vrsto v septembru 1938. — Med počitnicami (v juliju in avgustu) se bo uradovalo za stranke vsak petek v pisarni US, Frančiškanska ulica 6/1. Vesele počitnice želi vsem zadružnikom
uprava.
UČITELJSKI DOM V MARIBORU.
Vsi oni tovariši in tovarišice, ki nameravajo v šolskem letu 1938./1939. oddati svoje sinove v penzionat Učit. doma (stari in novi), naj jih priglase najpozneje do 10. julija t. 1. Po tem dnevu se bo sprejemalo tudi sinove neučiteljev, v kolikor bo dopuščal prostor.
Kdor želi pojasnil, naj priloži znamke za odgovor!
Tovariši in tovarišice, ki prihajajo med počitnicami v Maribor, imajo v zavodu na razpolago prenočišča po 10 din. IPri večjem številu (vsaj 5) dobijo poleg prenočnine tudi prehrano.
ZADRUGA »DOM UČITELJIC«
je imela 6. junija t. 1. svoj 7. redni občni zbor. S poročili funkcionark je polagala račune o svojem delovanju na kulturnem in gospodarskem polju. Sodelovala je z drugimi ženskimi organizacijami, vzdrževala šolsko zavetišče Marije Mehletove, izposlovala podpore zanj, prvenstveno pa je stremela za uresničenjem svojega namena: za gradnjo doma.
Velikodušno darilo blagopok. tov. Iv. Neu-holdove je dalo odboru nove pobude in poguma! Izrabil je ugodno priliko in kupil od Ljudske posojilnice lepo zemljišče v okolišu Sv. Jožefa. Polovica kupne cene je krita z našim razpoložljivim premoženjem, za drugo polovico smo se zadolžile in to sprva pri Ljudski posojilnici. Ker nam je pa gmotno ugodneje, smo ta dolg prenesle na Zvezo slovenskih zadrug. Poglavitna naša briga je zdaj odplačevanje dolga in priprave za graditev doma. Dolg odplačujemo z rednimi mesečnimi donosi od kamnov in — dokler ti ne dosežejo potrebne višine — s prostovoljnimi prispevki naših najzavednejših tovarišic, ki znašajo mesečno 1000 din. Trudimo se za pridobivanje novih podpisnic za kamne, kar zahteva neverjetne požrtvovalnosti in žilavosti, ker srečujemo v vrstah naših tovarišic toliko brezbrižnosti. Največ uspeha ima podrobna agitacija od osebe do osebe. Iskreno zahvalo izrekamo zato našim marljivim poverjenicam in delavnim žen. odsekom po sreskih učit. društvih.
Tov. blagajničarka A. Levčeva je podala podrobno in nato še pregledno poročilo o denarnem poslovanju zadruge od 1. januarja do 31. decembra 1937. in prečitala računski zaključek za to dobo.
V imenu nadzorstva je poročala tov. Ang. Gregoričeva, da se vrši poslovanje zadruge točno in po vseh pravilih. Poudarjala je požrtvovalnost članic in nenadomestljivo delo, ki ga vršita načelnica in blagajničarka. Bilanca vseletnega prometa in gospodarstva je razvidna iz letnega poročila, objavljenega pred obč. zborom v »Učit. tovarišu«. Poročevalka je izrazila trdno prepričanje, da se nam bo s složnim, intenzivnim delom posrečilo, priti pod lastno streho. Predlagala je, naj se rač. zaključek za 1. 1937. odobri in čisti dobiček v znesku din 4933,25 pripiše rezervnemu fondu.
Iz živahne debate, ki je sledila poročilom, je dobil odbor novih pobud in nasvetov za nadaljnje delo. Predvsem se je poudarjala važnost živahne, neumorne propagande. Na predlog tov. M. Rupnikove se je dala odboru razrešnica in se mu izrekla pohvala.
Blagajničarka je nadalje poročala o spremembi naših pravil, ki jih je treba spraviti v sklad s predpisi zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Po debati je sprejel občni zbor nova pravila v celoti. Volilo se je že po novih pravilih. Upravni odbor tvorijo: Marija Sodnikova (načelnica), Marija Lapajne (tajnica) in Anka Levčeva (blagajničarka). Namestnici: Marija Heren in Ina Černivec.
V nadzorstvo so bile izvoljene: Iva Ko-bal, Angela Gregorič in Milena Pehani. Namestnici: Levstik Jela in Likar Jela.
Pri slučajnostih je načelnica prečitala dopis konzorcija Ženskega sveta, v katerem se ta hvaležno spominja učiteljic, ki so bile ustanoviteljice, sotrudnice in najvnetejše propa-gatorke lista. Da se jim oddolži, je sklenil, prepustiti Domu učiteljic po 15 din od prvo-letne naročnine vsake na novo pristopivše članice - učiteljice, upoštevajoč tudi tiste, ki so že bile naročene, a se ponovno prijavijo.
(JiitelJska tiskarna
—t Že veste, da je založila Knjigarna Učiteljske tiskarne lastne svinčnike z znamko »K u t i s« v petih trdotah? Cena ličnemu svinčniku pri podrobni prodaji je 1 din.
—t Važna vprašanja. Ste že preudarili? Katera učila boste rabili? Katere mladinske knjige želite kupiti za knjižnice? Imate že nove napise na učilnicah? Ste že pisali s
svinčnikom »K u t i s«? Ako ne, izvršite nemudoma potrebna naročila.
—t Razstavo učil priredi Učiteljska tiskarna med banovinsko skupščino.
—t Novost za dvoje gosli. 100 slovenskih narodnih napevov za dvoje gosli v 5 zvezkih. Založila Učiteljska tiskarna. Prvi zvezek je izšel — 12 din. Drugi izide v najkrajšem času. Naročite lahko vse delo. Dostavljali bomo sproti, ko bodo zvezki izšli.
—t Zbirko kmetijskih strokovnih knjig
pošljemo naročnikom poštnine prosto za 100 din. Priporočamo to zbirko vsem šolam.
—t Katera učila potrebujete? Javite Učiteljski tiskarni, da jih preskrbi. Vse, kar potrebujete za šolo in pisarne, naročajte v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
Učiteljski pevski stbor JUU il Adamič
—pev. Tajništvo UPZ prosi člane in članice, ki še niso odposlali svoiih prijav za pevski tečaj v juliju, da store to čimprej.
Stanovska organizacija JUU
Iz društev
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MESTO je zborovalo 31. maja t. 1. dopoldne v telovadnici II. deške ljudske šole. Zborovanja se je udeležilo izredno lepo število članstva, ki je z zanimanjem sledilo posameznim točkam dnevnega reda, zlasti pa predavanju prof. in ban. šol. nadzornika gospoda Milka Jegliča o računskem pouku na ljudskih šolah.
Sprejeti so bili naslednji predlogi:
1.	»Naš rod« naj izhaja letno v devetih namesto v dosedanjih osmih številkah in sicer tako, da izide prva številka v začetku meseca septembra, ko so učenci še brez knjig in je potreba po čtivu največja.
2.	Vodstvo sekcije jUU za dravsko ban. naj zastavi na merodajnem mestu ves svoj vpliv proti nameravani redukciji ljudsko-šolskih razredov, kar bi ne bilo niti v čast in korist državi niti posameznim banovinam in občinam, temveč le velika ovira nadaljnjemu napredku šolstva in vzgoje naroda.
3.	Vodstvo sekcije JUU naj se nadalje informira na drž. učit. šoli ali obstoja namera, da bodo sprejemali letos na učiteljišča samo moške ter istočasno posreduje v korist ženske mladine.
4.	Vprašalne pole o socialni in mladinski raziskavi, ki jih dostavi šolam »Učiteljski po-kret v Ljubljani«, izpolnijo' posamezni razredniki do srede meseca junija, poverjniki pa jih dostavijo pokretu do konca letošnjega šolskega leta.
5.	Ker je bila vložena samo ena volilna lista in stavljen predlog, da voli zbor delegate z vzkilkom, so bili soglasno izvoljeni:
a)	Lukič Kristina, Zor Miroslav, Levstik Vlastimila in Mihler Ivan za delegate banovinske skupščine, njihovi namestniki pa: Cegnar Ivanka, Šerbec Josip, štritof Ana in Novak Jakob;
b)	Hreščak Alojzij, Mihelič Josipina, Ribičič Josip in Likozar Jožica za delegate drž. skupščine, njihovi namestniki pa: Mihelič Josip, Hartman Amalija, Oman Oto in Polak Marija.
Ko sta bili pojasnjeni še vprašanji o železniški legitimaciji otrok, ako je mož v privatni, žena pa v državni službi in o ugodnosti, ki jo uživajo člani JUU v kopališču »Slon«, je zaključil predsednik zborovanje.
Predsednik: Vekoslav Mlekuž.
Tajnik: Josip Mihelič.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL je zborovalo 18. junija 1938. v Ljubljani. Navzočih je bilo 72 članov, t. j. 71 %. Ker je bilo to zadnje zborovanje v tem šolskem letu, je društvo povabilo predsednika sekcije tov. Kumlja, ki nam je poročal o stanju v organizaciji v splošnem in še posebej o razmerah v beograjski, dunavski in moravski sekciji, kjer so notranji spori otežkočili legalnim upravam delo po načrtu. Upajmo pa, da bodo nova pravila preprečila škodljive vplive na delo organizacije. V svojem poročilu je poudaril, da je dolžnost vseh članov pomagati svojim upravam kjer koli kdo more. Še vedno se moramo boriti vsi, da bo učiteljstvu priznana stalnost, da se bodo vršila napredovanja v redu in stremeti za tem, da se uvede avtomatično napredovanje. Učitelja naj ščitijo prosvetne oblasti, da se bo mogel pogumno in z veseljem posvetiti šolskemu delu. Pri izvenšolskem delu pa naj se pusti učitelju svobodna izbira.
Nenavadno visoko število bolujočega učiteljstva, t. j. v naši banovini nad 300, je prav gotovo posledica neurejenega stanja in razburjanja radi stanovskih razmer. — Vprašanje ukinitve razredov zahteva pri nas posebno pozornost zaradi položaja naše banovine.
Obširno je govoril tov. Kumelj še o načrtih organizacije za bodoče delo.
Blagajničarka, tov. Deželova Gabrijela, je povedala, da dolguje za letos 15 šol še 2865 dinarjev, 8 članov pa manjše zneske še od lanskega leta. Po sklepu odborove seje bo poslala vsem dolžnikom po 1. avgustu opomine.
Predsednik se je zahvalil blagajničarki za njeno vestno in točno delo, ki ga je vršila tako požrtvovalno, da se je blagajniško stanje v tem letu zelo izboljšalo. Le z zahvalo se ji more društvo oddolžiti, kajti blagajničarka,
kakor tudi tajnica vztrajno odklanjata kakršno koli nagrado za svoje delo.
Sprejeti so bili tile predlogi:
1.	»Naš rod« naj izhaja kakor do zdaj v osmih številkah, ostane pa naj po vsebini in po opremi na isti višini.
2.	Sekcija naj posreduje pri direkciji drž. železnic, da bi uredila prihodnji vozni red za lokalne vlake tako, da bodo odhajali iz Ljubljane vsaj do 7,15 ure.
3.	Sekcija naj posreduje pri vseh založ-ništvih šolskih knjig, da bi bile knjige tiskane na boljšem papirju in da bi bila vezava trpež-nejša.
4.	JUU naj posreduje pri ministrstvu za prosveto zaradi pravilnikov k zakonu o ljudskih šolah.
Za delegate za banovinsko skupščino so člani izvolili tov. Vrhovca in Deželovo, z namestnikoma Taučarjem in Pivkovo; za glavno skupščino pa tov. Vrhovca in Župančičevo, z namestnikoma Taučarjem in Remškarjevo. S. Vrhovec, preds. Lenarčič Ana, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, VZHODNI DEL je
zborovalo dne 4. junija t. 1. v Ljubljani. Od 83 članov je bilo navzočih 61.
Tovariš predsednik je po pozdravu podal situacijsko poročilo o stanju in delovanju naše organizacije. Nato so se prečitali in rešili došli dopisi.
Na predzadnjem zborovanju so bile razdeljene članom anketne pole v izpolnitev, katerih pa ni nihče izpolnil, kar dokazuje, da se tovariši premalo zanimajo za razna pereča stanovska vprašanja.
Banski šolski nadzornik gosp. M. Jeglič je predaval o metodiki računstva v ljudski šoli. Predavanje je bilo vseskozi zelo zanimivo in poučno, za kar smo g. predavatelju hvaležni. Po predavanju se je razvila kratka, stvarna debata.
Sledile so volitve delegatov za banovinsko in državno skupščino, nakar so bili stavljeni sledeči predlogi:
1.	»Naš rod« naj ima v bodoče devet številk. Prva naj izide že meseca septembra, knjige pa v začetku junija. Poleg sedanje ureditve naj bi bile v »Našem rodu« še rubrike: »Iz narodnega in državnega gospodarstva«, »Iz sadjarstva in vrtnarstva« ter »Važni dogodki doma in po svetu«.
2.	Z ozirom na stalno naraščanje draginje naj se povišajo tudi naši prejemki.
3.	Nameravano ukinjen je razredov naj se ne izvede.
4.	Prejemki poročenih učiteljic naj se izenačijo s prejemki neporočenih. Za enako delo enako plačilo!
5.	Deluje naj se, da se doseže stalnost učiteljstva na službenih mestih.
M. Kosin, preds.	Fr. Čuk, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 12. marca 1938. v Žužemberku ob prav lepi udeležbi.
Stanovske zadeve: razgovor o razpisu učiteljskih mest, o predlogih za fin. zakon 1938./39. o proračunu B. Enoletna praksa, odkar finansira banovina šole, je pokazala kaj zadovoljive uspehe.
Nato je predaval tov. Leder iz Šmihela o vzgojnem pomenu tradicije. Predavatelj si je izbral prav zanimivo snov, saj je moč tradicije zelo važen faktor pri našem šofekem in izvenšolskem delu. Razprava je bila temeljito preštudirana in prav dobro podana. Tovarišu predavatelju za trud in dobro voljo, iskrena hvala!
Za tem je predaval tov. Mervar o pouku rastlinstva na naših šolah. Ker je sam izvrsten vrtnar in dober strokovnjak, je podal mnogo prav koristnih navodil za delo v šoli v tem predmetu od zgodnje pomladi do zime. Opozoril je na mnoge prevažne rastline (žita, detelje), ki so za naše kmetsko gospodarstvo neprecenljive vrednosti, o katerih se pa po naših šolah vse premalo razpravlja. Vsi zbo-rovalci so izčrpno in zanimivo predavanje prav z veseljem poslušali. Iskrena hvala za trud. —
Poslednje zborovanje v letošnjem šolskem letu pa se je vršilo 21. maja v Zagrad-cu. Udeležba prav častna. Najprej je zboro-valce pozdravil in presenetil nastop mladinskega pevskega zbora v Zagradcu, ki je pod taktirko ondotnega (upravitelja Mirka Ljubica, ki je sam navdušen pevec, muzik in in-terpret, zapel deset pesmi, tako lepo in dovršeno, da so zborovalci poslušali z velikim začudenjem in užitkom. Veselje, dobra volja in smisel za lepo pesem dela res čudeže.
Po nastopu je predaval tov. Mirko Ljubic in ipodal sliko svojega službenega kraja Za-gradca od kulturne, gospodarske in folklori-stične strani. Predavanje je bilo skrbno sestavljeno in prav zanimivo.
Nato se je oglasil še tov. Sič iz Ajdovca ter predaval o Prekmurju. Sam Prekmurec je nanizal nekaj lepih slik o Prekmurju in Prek-murcih ter zavračal očitek mnogih, češ, da je Prekmurje Sibirija, dežela pregnanstva. Predavanje je bilo podano z veliko, toplo ljubez-
nijo do ondotne, prav za prav še tako malo znane pokrajine. Zborovalci so poslušali referenta z velikim zanimanjem. Iskrena hvala vsem za trud in dobro voljo!
Predlog: Kr. banska uprava se naproša, da izda dokončna točna navodila za vodstvo blag. knjig proračuna B. Vse neredne plačnike ponovno opozarjamo na njihovo dolžnost.
Tov. predsednik priporoča vsemu učiteljstvu in šolarskim ter učit. knjižnicam nabavo knjižice: »V senci žužemberškega gradu«, ki jo je izdal tujsko - propagandni odsek v Žužemberku.
Vsem vesele počitnice! Jeseni na svidenje!
Fr. Mervar,	Rafaela Hrovatova,
t. č. predsednik.	t. č. tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LOGATCU je zborovalo v soboto 21. maja t. L na Blokah.
Zborovanje je bilo zamišljeno kot izlet-no zborovanje, pri katerem naj bi se poglobili tovariški stiki z oddaljenimi tovariši(icami), ki le redko prihajajo v polnem številu na zborovanja, ker jih ovirajo slabe prometne zveze, večkrat pa tudi vremenske in materialne ne-prilike. Žalibog tudi tokrat nismo imeli sreče. Bog Pluvius je izlival neutrudno na nas iz svoje neizčrpne zaloge plohe dežja. Radi tega bi bila mala udeležba na zborovanju skorajda opravičljiva. Vendar pa je potrebno, da enkrat odkrito povenlo, da vidimo na vsakokratnih zborovanjih ene in iste osebe. Mnenja smo, če zmorejo nekateri vse neprilike in stoje kakor vojaki na fronti vedno na svojem mestu, da bi le z malo volje in stanovske zavednosti storili lahko vsi vsaj enkrat v letu svojo dolžnost. Učiteljsko zborovanje naj bo hkrati praznik dela in praznik tovarištva učiteljske samozavesti in ponosa.
Navzočih je bilo komaj 38, t. j. 40 %.
Tov. predsednik je toplo pozdravil vse navzoče, ki se niso ustrašili truda niti dežja ter prihiteli na naše lepe Bloke. Posebej je pozdravil g. sres. načelnika, predavatelja g. dr. Rudolfa Kolariča in ref. P. R. K. tov. Starmana.
Kot prvi je predaval g. prof. dr. Rudolf Kolarič »O slovenskem pravopisu«. Gospod predavatelj je podal uvodoma zgodovino razvoja slovenskega književnega jezika od najstarejših početkov do danes. V logičnem in lahko umljivem slogu je iznesel vse težave, s katerimi se je moral boriti slovenski jezikoslovec pri gradnji in čiščenju svojega jezika. Neobhodno potreben je kažipot k enotnemu izreku in pravopisu. Ljudska šola je prva, ki podaja osnovo in gradi temelje v pravilni izgovorjavi in pisavi svojemu materinemu jeziku. Upoštevati moramo pri tem ljudsko govorico, kajti v vseh dvomih odločuje v pogledu pravilnosti narod sam. Vso tujo navlako moramo odstraniti. Sledila je živahna debata, ki je razčistila še marsikatero dvoumno razlago glede pisanja krajevnih in lastnih imen, štetja, tujk itd. Tov. predsednik se je predavatelju ponovno zahvalil za poučno in aktualno predavanje.
Za tem so se obravnavala stanovska vprašanja, na katerih ima življenjski interes celokupno učiteljstvo bodisi v pravnem, socialnem in materialnem pogledu. O tem sta poročala tov. predsednik in tajnik.
Po poročilu smo ugotovili popolno solidarnost med društvom, sekcijo in centralo. V tem duhu naj zastopata društvo na obeh skupščinah delegata tov. predsednik Doljak in tov. Šuštaršič, ki je bil za tem izvoljen.
Iz blagajniškega izpiska razvidimo, da plačujejo z malo iziemo vsi v redu. Opozarjamo pa, da znaša članarina za samce 17 din, za poročene pa 9 din in ne manj. Prizadeti naj razliko naknadno pošljejo.
Pri slučajnostih je povzel besedo tov. Starman, ki je priporočal učiteljstvu intenzivneje sodelovanje pri P. R. K., ki nudi pod-mladkarjem. kakor tudi prebivalstvu v primeru potrebe neprecenljive koristi. Po kratki, a zanimivi debati je predsednik zaključil zborovanje.
Doljak Valentin, preds. Hrastnik Rado, taj.
Čez počitnice sprejmem dva gospoda ("gospodični) na stanovanje s souporabo kopalnice. Ponudbe na »Učit. tov.« »Bližina učiteljišča«.
postite rsdno kunitao čistiti ali barvati T torarai
JOS.REICH
Ljubljana Poljanakl naatp 4-6
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413.
Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 7 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.