List slovenskih delavcev v o4meriki entered as Skoonp-Ci^s »atteb, Smmmn 21, 1903, at the Post Office at New York, n. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 230. NEW YORK, V PETEK, 30. SEPTEMBRA 1904. LETNIK XL Boj za milijone. MILIJONARKA JE IZVRŠILA V NEW YORKU SAMOMOR IN O STAVILA PREMOŽENJE SPREMLJEVALKI. Pravi dediči nameravajo pokojnično poslednjo voljo razveljaviti. SPREMLJEVALKA BI SE RADA PORAVNALA San Francisco, Cal., 29. sept. Sedem najbogatejših mladih dam tukajšnjega mesta, mora priti k sodišču ker so prijateljice milijonarke Berte Dolbeerjeve. Slednja je preti par meseci, j>otem ko se je vrnila iz Pariza, v New Yorku skočila skozi okno hotela Waldorf Astroria in se tako usmrtila. Sodišče mora sedaj dognati, je 1' bila pokojnica za Časa svojega bivanja v Parizu slaboumna. Omenjene mlade dame mude se še v Parizu, kjer jih bode zaslišal tamošnji ameriški konzul. Samomorilka je ostavila svoje j spremljevalki, gospodični Eti Marion Warrenovej skoraj dva milijona do larjev. Proti testamentu se je sedaj pritožil Adolf Shandler in je dobil dovoljenje, da se v Parizu živeče pokoj-nične prijateljice zaslišijo. Gospodična Warren, ktera živi sedaj v New Yorku, je izjavila, da bi se z tožnikom v San Franciscu rada poravnala, da se tako izogne dolgotrajnemu pravdanju. Knez in meščanka. AVSTRIJSKI KNEZ COLLOREDO MANNSFELD DOSPEL V AMERIKO. NI ZADOVOLJEN Z AVST. "DVOROM". Njegova "plebejka" ljubi Paris in hvali Ameriko, dasiravno je videla le — Hoboken. JEZNE ARISTOKRATINJE. Newyorske vesti. BOJ PROTI LOČITVI ZAKONOV. — POLICIJA IN PAPIGA. —-OBISK PRI FRANCOSKEM AnMTR.AT.TT $90,000,000 2a mestne vodovode. — 151. leto po otvoritvi vseučilišča Columbia. I ' ROPARSKI DEČKI. — Newvorski škof Potter je pozval vse duhovne, naj prično z splošnim bojem proti ločitvi zakonov. Vsekako bi bilo umestneje pričeti 7 bojem proti vzrokom ločitev a la nezvestoba, razkošnost, samohvala, po tratnost itd. — Kacih šest policajev je danes rano zjutraj lovilo neko dozdevne pa pigo, ktera je klrla kakor kak kočija/. in tako prebudila prebivalce na bz točne j 127. ulici. Dasiravno so ]*>-licaji preiskali vso okolico, niso nikogar našli. Ljudje pravijo, da prekli-njevalec ni bila papiga, pač pa neki ponočnjak, kteri je zgubil ključ svojega stanovanja. — Ko je včeraj mayor McClellan obiskal francoskega admirala Riveta, naprosil je člane svojega štaba, kteri govore francoski, naj ga spremljajo. Toda našel je le jednega, kteri je zmožen Voltairejevega jezika. Ostali znajo iz francoščine le besedo "Champagne". — Komisar mestnih vodovodov, plinarn in elektrarn, Oakley, predložil je mayorju načrt za povečanje dobave vode za dnevnih 000,000,000 galonov. Naprava novih vodovodov bode veljala kacih $90,000,000. Delo bode trajalo šest let. Voda za nove vodovode bode pri hajala iz E«opusa, Schoharie in Cats-kiil Creeks, in je tako čista, da je ni treba filtrirati. V Bronxu bodo zgradili rezervoar, kteri bode držal 14,000 milijonov galonov vode. — Dne 28. sept. vršila se je otvoritvena slavnost 151. akademičnega leta vseučilišča Columbia. — 141eina dečka Jos. Hession in J. I)acey sta gospodični MilHkenovej vkradla mnogo vrednostnih reči. Ko so ju aretirali, sta bila oborožena z revolverji S parnikom "Kaiser Wilhelm II." dospel je v našo luko tudi zaljubljen parček, o kterem so med potovanjem potniki mnogo govorili. Avstrijski knez Colloredo Mannsfeld, kteri sliši tudi na imena Josip, Ilieronim, Rudolf, Ferdinand, Fran in Marija, je zaman skušal ostati na potovanju z svojo lepo, toda plebejsko soprogo "anonimen". Pomotoma so njune imeni vknjižili v parnikov imenik in tako je vsakdo vedel, da potuje v knežjem spremstvu. OsemintrideseAletni knez Colloredo se je namreč poročil proti volji in "zakonom" njegove rodbine z navadno meščansko vdovo, ktera pa ni bila žena kacega bogatega avstrijskega izdelovalca klobas. Pač pa bogastvo nadomesti knez, kteri ni le dedni član avstrijske gosposke zbornice, temveč tudi posestnik kronskih milijonov. Da se novoporočenca izogneta obrekovanju rodbine, odšla sta na potovanje krog sveta. Sedanja kneginja je rada govorila s časniškiipi poročevalci in je mnogo povedala o romantičnej poroki. Preje je bila žena necega Angleža, doeim so njeni prednjiki bili Fran-cozje. Njeno prejšnje ime je de Jon-quet, ktero je baje tudi v zvezi z francosko zgodovino. Dunajske in budimpeštanske aristokratinje so jej nepopisno nevoščljive, ko so zvedele, da se je poročila z bogatim knezom. Knežja dvojica obišče naš zapad in Canado. Nova kneginja je tudi dejala, da jej Amerika izredno dopade, kar je za nas tem večje vrednosti, ker je kneginja do sedaj videla le Hoboken, oziroma Wafehangton vS*., v Ilobo-kenn, N. J. Proti prelazu Tie. KUROPATKIN SE NE BODE BOJEVAL PRI MUKDENTJ, PAČ PA PRI PRELAZU TIE. Rusi so že odšli od prelaza Da proti severu. Japonci ob ruskem krilu. V PORT ARTHURU BODO RUSI ŠE DO NOVEGA LETA VZDRŽALI. NA VRHU OGNJENIKA. Velikanski obelisk iz lave. Na ognjeniku Mount Pelee na otoku Martinique, kteri je pred dverr.i leti zasul mesto San Pierre in usmrtil nad 50,000 prebivalcev, pojavil se je ireologičen čudež, kakoršnjega ni nikjer drugje videti. V sredini ognje-nikove odprtine napravil se je velikanski obelisk, kteri je tako visok, kakor Eifljev stolp v Parizu. Stolp se je napravil iz čiste strjene lave, katera je vsled vulkanskih sil kipela vedno višje proti nebu in se takoj strdila. Te vrste lava je povsem drugačna nego ona, ktera teče iz ognje nikov. Lava, iz ktere se je napravil ogromni obelisk, je prastara. Znano je, da ognjeniki po večkratnem bljuvanju ugasnejo in se njihove odprtine zama-še. Ko se kasneje vulkanska moč zopet obuovi, prodere stransko steno vulkana, ali pa tudi staro lavino skorjo, ob kterej priliki se običajno napravijo visoki lavini stebri, kakor na Mont Pilleju. Tu je sedaj videti ono kar je bilo mogoče več tisočletij v ne-zmernej zemskej globoČini. Cnba potrebuje naseljencev. Havana, 29. sept. Predsednika Estrada Palma obiskal je včeraj odbor lige agrarcev, da se z njim posvetuje o načinih po kterih bi bilo mogoče privabiti na Cubo naseljence. Naseljence potrebujejo namreč radi tega, ker je letošen pridelek sladkorja izredno velik. Letos so prid el aH 1,0S0,735 ton sladkorja, dočim ga je še kacih 100,-000 ton nepožetega vsled primanjka-nja delavcev. Slednjih potrebujejo sedaj 35,000. Predsednik je obljubil, da bode storil vse, kar je v njegovej moči, da pospeši naseljevanje. V senatu je nekdo vložil zakonski predlog, vsled kterega naj vlada izda $900.000 v svrho importiranja delavcev ix Evrope in Kanarskega otočja. Mukden, 30. sept. Ruska vojska je ostavila Mukden in odšla proti severu. Mnogo čel je pa še ostalo, da čuvajo krila Kuropatkinove vojske. Južni prihodi v mesto so skrbno pod-minirani. Rusi ne bixlo resno branili mesto. Petrograd, 30. sept. Iz Mukdena se brzojavlja, da so Japonci končno pričeli z ofenzivo. Ko so Rusi osta-vili prelaz Da, so ga Japonci zasedli in se približali ruskemu levemu krilu. Vojno ministers t vo jsicer ne moret uradoma potrditi tega, kajti tozadevne brzojavke je dobil car, kteri je sedaj v južne j Rusiji. Vendar je pa generalni štab prepričan, da je poro-i!o resnično. Rusi so ostavili tudi razne druge prelaze 20 milj južno od Mukdena. pozvati pod orožje. Epidemična mrzlica beri-beri jrrozno razsaja med japonskim vojaštvom. Vsak transportni, ki parnik pride od mandžur skega obrežja na Japonsko, je prenapolnjen z bolnimi vojaki. Vsled te bolezni so Japonci izgubili še več vojakov, nego so jih jim Rusi pobili Jednajsta divizija je vsa vsmrtena. Kolikor vojakov niso Rusi usmrtili, toliko jih je pomorila grozna bolezen. Petrograd, 29. sept. Najstareji sin grofa Leva Tolstoja objavil je v listu "Novoje Vremja" članek o vojni na Iztoku, kteri je v popolnem protislovju z nazori njegovega slavnega očeta. On se je ravnokar poslovil od svojega brata, kteri je odšel na bojišče in opisuje ganljive prizore, ktere je doživel v Tambovu pri odhodu rezervistov na Iztok. Ljudstvo na deželi je. kakor piše grof Tolstoj, brez izjeme prepričano, da se mora vojna nadaljevati, dokler ni Japonska pogubljena. Nadalje piše Tolstoj: "Za Rusijo so nastopili viharni časi, toda on; tvorijo dobo prenovljenja. Vojna na Daljnem Iztoku je velikanska in sicer taka, kakoršne Rusija od časov Petra Velicega nadalje še ni doživela. Vojna je boj za posest iztočnega obrežja evropsko-azijske celine, istotako, kaor se je Rusija bojevala za časa Petra, za posest japadnega bregovja. Kakor smo v vojni z Švedi trpeli pri Narvi, dokler nismo zmagali pri Pol-tavi, — tako za sedaj še tu pa tam dobivamo od azijskih Svodov udarce. — toda prišel bode dan, ko bodo Japonci ležali zdrobljeni v prahu. V JAPONSKE J. BOLNICI. Kuropatkn vodi svojo vojsko na ravnine proti severozapadu, kjer bode morda prišlo do bitke. Med tem se bodo pa jugoiztočno od Mukdena vršili večji boji. Liaoyaug, 30. sept. Tukaj so se pričele razširjati epidemične bolezni in bolniee so polne japonskih vojakov. Zimsko obleko dobivajo Japonci iz Amerike. Vladivostok, 30. sept. Iz Port Ar-thurja se poroča, da zamore ruska posadka vse japonske napade odbiti in da se bode vzdržala najmanj do No-v^a leta. Poročilo, da so Japonci pred Port Arthurje izgubili tri vojne ladije, se potrjuje. V Vladivostoku je vse mirno. Cliefoo, 30. sept. Tri japonske vojne ladije stražijo vhod v tukajšnjo luko. Petrograd, 30. sept. Ker je car odpotoval v Odjeso, vlada ne objavlja uradnih vesti iz bojišča. Radi tega meščani nestrpno pričakujejo poročil, osobito radi tega, ker je pričakovati važnih dogodkov med rusko in japonsko vojsko. .Petrograd, 30. sept. Baltiško bro-dovje je sedaj odplulo k Revalu, kjer se vrše strelne vaje. Car se vrne iz Odjese v Petrograd dne 4. oktobra. Svoje potovanje jc prekinil v Vilni, da sprejme v avdIV jeneo generala Gripenberga, kteri prevzame povelje druge mandžnrske vojske. Štabnim šefom druge vojske je imenovan general Ružeskij. Druga vojska bode štela šest korov in sicer S. kor iz Odjese, 6. sibirski kor, potem kijevski, kovkažki in lonijski. London, 30. sept. Semkaj se brzojavlja iz Tokio, da je sedaj v vsej Ja-ponskej le še 40,000 izučenih vojakov, radi česar je bila japonska vladi primorana že davno odslužene vojake Rusi postanejo največje ljudstvo sveta. Slavjani bodo vse preplavili in vsa sosedna ljudstva spremnili v Slavjane. Tokio, 29. sept. Ministerstvo ino-stranih del naznanja, da bodo z podaljšanjem rezervne vojaške službe dobili Japonci 200,000 starih vojakov, kteri bodo še sposobni za boj. Službeno dobo druge rezerve so sedaj podaljšali od 5 na 10 let, ter Zajedno razliko med prvo in drugo re zervo odstranili. S tem so prišli Japonci do konca svoje vojaške moči že sedaj, ko je Rusija v nekaterih okrajih jedva pričela z mobilizacijo. Petrograd, 29. sept. Iz Mukdena se brzojavlja, da so Japonci zopet napadli prelaz Da, kjer so bili tekom tega meseca že dvakrat tepeni. Rusi bodo prelaz ostavili brez večjega odpora. -o- Petnajstletni morilec. Hartford, Conn., 29. sept. Včeraj opoludne je v tukajšnjej klavnici 15-letni George Lefebre ustrelil 2SIetne-ga Louis Marentarja. Slednji je pri-šel z nekim rabincem v klavnico, da prične za 'košir'-meso potrebne vole klati. Pri tem se je z Lefebrem sp ! na kar ga je slednji na mestu ustrelil Razstrelba v rova. Scranton, Pa., 29. sept Ko so se premogarji vozili z vspenjačo v star rov Mount Jessup, provzrcčil je pre-mogar Pavelj Skovera z odprto svetilko razstrelbo plina. V tem času je bilo v rovu dvanajst delavcev. Premo-garja Skovera in Ivan Manovski sta bila na mestu usmrtena, doČim je bilo dwet drugih nevarno ranjenih. Razstrelba je bila tako jaka, da je delavce daleč proč vrgla. Mrtvi molče. NAŠI VOJAKI "PACIFICIRAJO" FILIPINCE PO ISTEM RECEPTU, KAKOR SO NEKOČ INDIJANCE. Nek častnik piše o bojih in izgubah, o kterih vojni urad ni poročal. VSTAJA ŠE VEDNO TRAJA Washington, 30. sept. Med tem, ko v vojnem uradu trdijo, da se nikjer na Filipinskem otočju ne divja proti domačinom z ognjem in mečem, in da je tamkaj vsakdo zadovoljen z dobrohotno vlado, poročajo razni čast niki v svojih zasebnih pismih baš nasprotno. Te dni je dospelo semkaj zopet tako pismo, ktero javlja, da ''paeifikacija" otočanov energično napreduje. Pri tem se ameriško vojaštvo poslužuje po starem recept . izza Časa indijanskih vojska in se ravna po geslu: "Najboljši Filipinec je mrtvi Filipinec." Iz pisma omenjenega častnika naj navedemo sledeče: "Otok Luzon še vedno ni varen. Bojim se. da st bode mirovanje vojaštva, dokler niso volitve pri kraju, zelo slabo obneslo, kajti vstaja še vedno ni udušena. Se-laj se ravnamo po starem načinu iz za časa vojne proti Indijancem. Nedavno so na Luzonu napadli domačini Fosterja od 12. pešpolka in njegovih 37 mož. Pri tem so usmrtili dva častnika in 15 mož. Tudi so napadii četi poročnikov Younga in Lewisa. Slednji je bil ustreljen. Poročnik Pope je na potu po reki navzgor tekom desetih minut izgubil 4 vojake. Napadalcev vojaki niso mogli do biti. "Tekom treh tednov smo izgubili 20 pušk. Filipinci se približajo ne-opaženo stražam in jih običajno usmrtijo. Vojna proti vstaŠem nikakor še ni končana in Filipince je mogoče le z nasiljem brzdati. Častniki, kteri so bili prijatelji Tafta, trdijo, da je njemu položaj nepoznan in d^ bode še mnogo vojakov padlo. Ako pride do splošne vstaje, bodo Fili pinei vojake poklali kakor ovce, kajti oni Američane bolj črte, nego so čr-tili Špance." NAZNANILO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodne družbe iz Hamburga do New Yorka le $io. Naše naročnike, kteri na listu še dolgujejo za prvo polovico leta, ali pa so zaostali za tretje četrtletje in smo jih v platež opomnili, opominjamo, da bodemo koncem tega meseca pošiljanje lista vstavili Dnevnik nas stane obilo novcev in je tako po ceni; da nam vsakdo lahko pošlje vsaj 75 centov za tri mesece. Upravništvo. Iz inozemstva. KNEZ SVJATOPOLK MIRSKIJ PREVZEL VODSTVO MINI-STERSTVA NOTRANJIH ZADEV. Nadvojvoda Oto je neozdravljivo bolan. — Zahtevajo sodno postopanje proti soprogu princezi-nje Luize. RAZNOTEROSTI. Armenska spomenica. Washington, 29. sept. Armenska škofa iz Turčije, Saliak Ajvadjan in H. Sarjan zajedno z Mr. Jean Loris M^iko^im, bodo povodom mirovne konference v Bostonu, Mass., predsedniku Rooseveltu izročili spomenico tičočo se armenskega vprašanja. Štirje usmrteni. Eastwood, Ont., 29. sept. Tukaj sta skupaj zadela dva tovorna vlaka. Več vozov je bilo zdrobljenih. Štirje žele^nični uslužbenci so bili nsmrteni, joden smrtno ranjen. Columbus, O., 29. sept. Voz poulične železnice, kteri je bil poln potni kov, je pri Buckeye parku zadel v drugi voz. Petnajst osob je bilo več ali manj ranjenih. Dva sta smrtno poškodovana. Nesreča pri spuščanju ladije. Milford, Del., 29. sept. Ko so v tukajšnjej ladjedelnici izpustili Jadranko "Charles I. Bumas" v morje, se je tribuna, na kterej jc bilo mnogo gledalcev, podrla. Petnajst osob je bilo težko ranjenih. Slednje so odpeljali v bolnice. Mala poročila. — General Fred Fuiiston je dospel v Chicago, 111., kjer je prevzel povelje vojaškega departementa v canadskih jezerih kot naslednik generala Fred. D. Granta. — V zalivu San Pablo, Cal., je podvodni čoln izgubil dva torpeda, nakr-eana z 200 funti strelnega bombača. Jednega so sedaj ribiči dočim drugi še plava po morju. Oni, kteri najde izgubljeni torpedo, dobi $250 nagrade. — Ker je George Brown po naključju vsfreiil svojega prijatelja Edward j Hartmana v Peoriji, HI., je sedaj vsled žalosti zblaznel. Petrograd. 30. sept. Knez Peter Svjatopolk Mirskij, bivši generalni gubernator v Vilni, je včeraj prevzel vodstvo ministerstva notranjih zadev. Tem povodom je zbranim uradnikom govoril skoraj ono isto, kakor dne 23. sept., namreč, da se bode ravnal natančno po carjevem manifestu. Stari način vladanja po Plehvejc-vem vzoru je sedaj pri kraju, kajti mnogo prijateljev pokojnega ministra je že odstopilo iz svojih dosedanjih služb. Policijsko ravnateljstvo so sedaj ločili od ministerstva notranjih zadev, kar velja tudi o državnem tajništvu za Finsko, kajti novi minister neče biti v neposrednej zvezi s policijo. Državnim tajnikom za Finsko bode imenovan Stišinskij, ravnatelj oddelka za zemstva. Ravnatelj orožništva postane general Ridzevskij. Dunaj, 30. sept. Nadvojvoda Oto, brat nadvojvode in prestolonaslednika Fran Ferdinanda je neozdravljivo obolel in sicer na — možganih. Budimpešta, 30. sept. Najodlieneji hudimpeštanski državljani zahtevajo cd domobranskega ministerstva, da se nemudoma prične sodno postopati proti princu Filipu Koburškemu, soprogu z Matašičem ubegle princezi-nje Luize. Carigrad, 30. sept. Semkaj se zasebno poroča, da so Kurdi poklali vse prebivalce vasi Ramze, na Armenskem. Berolin, 30. sept. Dvanajstletna vojvodinja Marija Antonieta Meklen-burška, se v kratkem zaroči z španskim kraljem Alfonzom. Marseille, 30. sept. Transatlant-ska parobrodna družba je privo'ila v zahteve štrajkarjev, tako, da je dolgotrajni štrajk pobrežnih delavcev in mornarjev končan. Petrograd, 30. sept. Iz verodostojnih virov se javlja, da je bivši senator Schauman, eegar sin je umoril generalnega gubernatorja Bobrikova, vedel, da namerava njegov sin Bobrikova usmrtiti, radi česar so ga sedaj odvedli k porotnim obravnavam. Petrograd, 30. sept. Ko se vrne car iz južne Ruske, kjer inšpicira na bojišče odhajajoče vojake, odpotuje na poljsko mejo, med Vilno in Kijevom, kjer se bode 14 dni bavil z lovom. Berolin, 29. sept. Cesar Viljem je zopet obolel vsled raka v vrata, radi česar so mu zdravniki svetovali, naj odidepo zimi zopet na Sredozemsko morje. Lani so eesarja operirali in se je nekaj časa počutil dobro, toda sedaj je zopet zbolel. Draždane, 29. sept. Saksonski kralj Jurij umira. Bolnik je star 72 let. Odkar je všla njegova hči Luiza z učiteljem Gironom, je kralj vedno bolehal. Rojakem ▼ Chicage, TI!, i* ekelici priperečaaie našega zastopnika Mr. Moker Mladič a, «17 Centre Ave., Okicace, BL, kteri je »eakUičen pehirmti naročnine m "Ql*s Na- "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: F$ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko - . . $J.0Q ** pol leta ....«.•••.••« 1-50 Za Evropo, za vse leto 4.50 " « 44 pol leta.......2.50 4« « « Četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. Dohodki go stilni č arskeg a davka. Albany, N. Y., 28. sept. Komisar Culliman od newyorske komisije za nadzorovale g|ostiln, inaznaaija, da. so gostilničarji plačali od 1. maja do 31. avgusta t. 1. $17,281,382 davka, ali za $83,378 več, nego v istem času mi-nolega leta. Slovensko katoliško «GLAS NARODA" izhaja*saki dan iz-Vzcmši nedelj in praamkov. "O L-A S NARODA" {"Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. . , Dopisi brez podpisa m osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Tslefon i 379® Cortland. podp. društvo Iz Chicaga v New York v avtomobilu. Chicago, HI., 29. sept. Avtomobi-list W. F. Winchester odpeljal se je je včeraj z svojim avtomobilom proti New Yorku in bode skušal doseči rekord v hitrej vožnji. On meni, da bode prišel preja v New York, nego Jerry Ellis, kteri je potreboval 72 ur. Hmelj postaja dražji. Chicago, 111., 29. sept. Že več let ni bil hmelj tako drag, kakor bas se daj. Tekom zadnjih dveh dni se je podražil za 1*4 centa. Prijeli ponarejalce denarja. Shreveport, La., 29. sept. Policija je tukaj zaprla štiri mo/ke, kteri so člani nevarne tolpe ponarejalcev denarja. Jednega so vjeli, ko je skušal menjati ponarejeni zlatnik za dese* dolarjev. Njegov tovariš, imenom Mc-Kinnon je imel pri sebi več ponarejenih zlatnikov po $10 in po $5. Pri jednem jetnikov so tudi našli model za vlivanje denarja. Cr svete Barbare "U ZA ZJEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: Forest City~, Pa. s Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvaniji. Na Ellis Islaadu. Včeraj so obiskali člani nižje-av-strijskega obrtnega društva zajedno z svojim tajnikom, dr. Rudolfom Kovačem, newyorski naselniški urad na Ellis Islandu, da z tem zaključijo svoj obisk v Zjed. državah. Na otok jih je dovedel posebni naselniški komisar Marko Braun, kterih jih je v odsot nosti komisarja predstavil pomožnemu komisarju Murayu in zasebnemu tajniku Mr. "Williamsa, Allan Robinzonu, kteri je obiskovalcem razkazal vse prostore na otoku. Med obiskom avstrijskih gostov iz-kreevali so se naseljenci, kteri so dospeli z parnikom Friedrich der Gros-se. Obiskovalci so se pred vsem zanimali za registracijo. Naravno, da je jeden Avstrijec tudi vprašal po načinu, po kterem najdejo in spoznajo Ellis Islandu došle — anarhiste, .jti inače bi dotičnik sploh ne bil Avstrijec. Na otoku mu niso zamogli stvar drugače razjasniti, nego da so mu povedali, da vsacega naseljenca vprašajo, je li anarhist in take vedn> prepuste inozemstvu. Včeraj so Avstrijci odpotovali nazaj v Črnožolti okvir najbrže istotako zeleni, kakor ob času svojega prihoda v Ameriko. Prihod v Ameriko je za naseljence še vedno težaven. Tako je n. pr. vče raj dospela semkaj gospa Hulda Schmidova z svojo materjo in 8 otroci, da se poda k svojemu soprogu v Buffalo. Ženska je imela seboj želez-nične listke in tudi $230 gotovine. Kljub temu so jo pa na Ellis Islandu izročili inkvizicijskemu oddelku, k a teri bode končno vso rodbino posla nazaj v Evropo. Tako so tudi nek< Poljakinjo, ktera potuje z dvoje otrok k svojemu soprogu, izročili inkviziciji, dasir*vno ie že plačala vožnjo po železnici do Milwaukee, "Wis., in dasi-ravno je njen soprog državljan. V deportaeijskem oddelku, od kjer pošljejo naseljence nazaj, bilo je vče raj 126 možkih in mnogo žensk ter otrok. Od možkih je bilo 14 obsojenih v neprostovoljen povratek v Evropo. Med temi je tudi sedem pogodbenih delavcev. Tekom prihodnjega tedna pride iz Evropo 14 pamikov z naseljenci. Ven dar pa parniki niso baš polni. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Porest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, T ^--a, Pa. FRANK SUNK P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Senator Hoar umira. Worcester, Mass., 29. sept. Se nator Hoar je tako bolan, da se že 24 ur ne zaveda. Zdravniki trdijo, da bode umrl brez najmanjših bolečin Zobovje v želodcu. New Haven, Conn.,.28. sept. William D. Lee, star 30 let, doma iz Me ridena, je umrl vsled operacije, ktero so morali izvršiti na njegovem želodcu. Pred desetimi dnevi je namreč slučajno požrl svoje umetne zobe, ka tere so mu sedaj vzeli iz želodca. Deset minut po operaciji je umrl. Za Panamski prekop. Washington, 29. sept. Komisija panamskega prekopa je izročila napravo potrebnih železnih cevi in ostalega železja za vodovod v Panami newyorškej United States Cast Iron Pipe & Foundry Co. Slednja bode poslala v aPnamo vsled pogodbe 43 ton cevi po $23.70 tona. Mala poročila. — Med viharjem, ki je razsajal mi-nolo nedeljo, naraslo in upadlo je Mi-chigansko jezero tekom petih minut za tri čevlje. Profesor Henry L Cox trdi, da se je to zgodilo vsled zračnega pritiska. — V Mount Ayr, Ia., je ravnatelj Kling tamošnje šole v prepiru vstrelil učitelja Samuela Eglyja. Na to se je Kling sam javil oblastim in trdi, da je to storil v samoobrambi, ker ga je učitelj napadel z sekiro. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". zapisnik: I. zborovanja "Društva sv. Barbare" v Forest City, Pa., A. Zavrl predlaga, da se mu plača 25 centov na uro. — Odklonjeno. Fr. Sunk predlaga nato in stavi plačo 20 centov za uro. — Predlog podpira John Telban iz Moon Run, Pa. — Sprejeto. A. Zavrl predlaga, da naj ostane bolniška podpora pri starem, namreč $6 na teden. — Podpira ga Ant. Pir-nat. — Odobreno. Fr. Sunk predlaga, da se podpora toliko prenaredi, ako je društvenik samo jeden dan bolan, da dobi podporo le za 1 dan. — Podpira John Telban iz M. R. Pa. — Sprejeto. Fr. Sunk predlaga, da se bolniška podpora zviša od $300 na $500. — Predlog ovržen. John Drašler predlaga, da se staro bolniško podporo zvikša za $100. namreč skupaj na $400. — Predlog podpira A. Pirnat. — Sprejeto. Pri tem je opomniti, da dobiva bolnik prvih $300 v tedenskih obrokih po en dolar na dan, kakor je v pravilih, ostanek $100 pa po .dnevno pol dolarja naprej. Fr. Sunk predlaga, da se naj smrtna podpora povikša od $200 na $250. — Predlog ovržen. John Telban iz Moon Run, Pa., predlaga, da ostane smrtna podpora pri starem, t. j. $200. — Predlog sprejet. Fr. Sunk predlaga, da se naj bolniku, ako se naznani do 4. ure popolu-dne, za isti dan izplača podpora; ako mu le zdravnik napravi izkaznico do tega časa. — Predlog podpira John Drašler. — Sprejeto. And. Suder predlaga, da se naj smrtna podpora izplača v teku G0 dni. — Ant. Pirnat podpira predlog;. — Sprejeto. Na vprašanje, kje da se lahko izvoli pravdni odbor, predlaga A. Suder države: Pennsylvania, New York Pogodbe za gradnjo prekopov v državi New York. Albany, N. Y., 28. sept. Državn inžener, Van Astyne, naznanja, da bode vlada sedem že izdelanih pogodb *a gradnjo raznih prekopov potrdila. Ako bode temu tako, *5odo z gradnjo takozvanega Batrgie-kanala |še leto pričeli. Veljal bode $101,000,000, do-eim bodo vsi prekopi veljali do $8,-000,000,000. Tekom prvih dveh let bodo izdali v to svrho le kacih $10,-000,000. Državni inžener izdeluje se-^Tnomčstu. daj nadaljne pogodbe, ktere upa do konca tega le±a izvršiti, na kar jih bode vlada objavila v časnikih. Prva pogodba bode oddana še le početkom novembra. Bielo anora biti tekom dveh let dokončano. Vspešnejše odiranje ljudstva. Posestniki bombaževih nasadov na šega juga, so v St. Louisu, Mo., usta novili svojo organizacijo ali z drugim besedami — trust, čegar vzdrževanje bode plačalo ljudstvo. Kongres vegetarijancev. St. "Louis, Mo., 28. sept. Na raz stavnem prostoru vrši se peti medna rodni kongres vegetarijancev, oziro ma prvi, kar se jih je dosedaj vršilo v Zjed. državah. Tem povodom dospelo je semkaj vse polno delegatov iz inozemstva. koje se je vršilo od 19. do 22. septembra 1904 v Forest City, Pa. Iin Ohio- — PodPira ^ A- pirnat s 1 Y Predlog sprejet. Dne 19. sept. točno ob 9. uri do-poludne »tvorila se je seja. Predsednik odmoli *Očenaš', kakor je v navadi. Delegatje izvolijo jedno-glasno zapisnikarjem Ivana Telbana iz Moon Run, Pa. Nato se je vršila volitev pregledoval cev listin od delegatov, kakor tudi pregledovanje listin. Zatem se prebere imenik glavnega odbora, kakor tudi delegatov, in sicer: Josip Zalar, predsednik. Ivan Telban, L tajnik. Martin Muliič, blagajnik. Fr. Kossuth je popolnoma ozdravel ter se vrne iz Italije, da prevzame vodstvo svoje stranke. Četrti razred na železnicah. Olomu-ška trgovska in obrtna zbornica je sklenila peticijo, naj se uvede na vseh železnicah 4. razred, kakor je to v inozemstvu, ker se je voznina zadnja leta tako zvišala, da se delavci in mali obrtniki ne morejo posluževati želez nice. Nesreča na železnici. Blizu Prage sta zdrknila s tira dva vozova ter se prevernila, pri čemer je bil jeden vla-kovodja ubit, jeden pa težko ranjen. Delavci pri ogrskih državnih želez nicah so imeli preteceno nedeljo velik shod v Budimpešti za zboljšanje položaja. Odposlali so k predsedniku de-putacijo, državnemu ziboru pa peticijo za zakonito ureditev pravnih razmer. Grof Leo Tolstoj je obhajal 12. sept. svoj 76. rojstni dan in 501etnico svojega pisateljskega delovanja. Poneverjenja dunajskega odvetnika dr. Herza presegajo po naj nove jih preiskavah dva milijona kron. Zborovanje nemških in avstrijskih juristov se je vršilo te . dni Zborovalce je pozdravil ''bivši Slovenec", vseučiliščni profe sor dr. vitez Wretschko. Zborovanje je otvoril dež. namestnik. Serum zoper revmatizem je baje iznašel neanški štabni zdravnik dr. Menzer. Svak ministra. Na Tirolskem le mnogo presenečenja vzbudilo neko imenovaje. Višji gozdarski komisar Napoleon Perini v Tridentu je bil imenovan od poljedelskega ministra gozdarskim svetnikom, pri čemur je preskočil kar 30 drugih, ki bi bili morali pred njim avanzirati, pa še več, deželni gozdarski inšpektor v severni Tirolski, J. Figala, je bil po ministru prisiljen stopiti v pokoj, dasi je zdrav in čvrst ter mu manjka še nekaj let do penzije, samo da je prišel na nje govo mesto inšpektor iz južne Tirolske, na to pa svak ministrovi — Korupcija! Škandali Delegatje: Za postajo št. 1 v Forest City, Pa., Ivan Drašler in Alojzij Zaverl. Za poetajo št. 3 v Moon Run, Pa., Ivan Telban. Za postajo št. 4 v Luzerne, Pa., Fran Šunk. Za postajo št. 10 v Coketonn, W. Va., Andrej Suder. Za postajo št. 11 v Duryea, Pa., Anton Pirnat. Ti delegatje so bili sprejeti, da imajo zastopati svoje postaje pri zborovanju. — Ko je bilo vse to dovršeno, je zaklical predsednik vsem navzočim: 11 Pozdrav" in "Dobro do-šli!" — Zatem je bil naznanjen red zborovanja, in sicer: Zborovanje se ima pričeti vsak dan ob 9. uri dopoludne do 32. ure opold. ter od 2. do 5. ure popoldan. Nato se je razmotrivalo in stavilo vprašanje, ali se dovoli g. Sakserju vstop v dvorano k zborovanju ,ali ne? Vprašanje se je od vseh navzočih delegatov rešilo in potrdilo, da se omenjenega gospoda sprejme kot gosta in svetovalca. Sedaj se je izvolil finančni odbor v pregledovanje knjig. Izvoljeni: Iv. Drašler, Andrej Suder, Anton Pirnat in Fran Sunk. Izvoljeni so potrdili knjige in našli vse račune v popolnem redu. Prečital se je izvleček skupnega prometa od začetka delovanja, t. j. od meseca septembra 1900 do danes. Moški oddelek: Dohodki od sept. 1900 do sept. 1904 .............$14,562.93 Stroški od sept. 1900 do sept. 1904.............. 12,007.63 Slovensko, katoliško, podporno dru-tvo sv. Barbare za Zjedinjene države Severne Amerike. Predlog jednoglasno sprejet. Nato se prečitajo posamezni odlomki ali členi. Pri točki, o starosti člana za pristop k društvu, predlaga Andrej Suder, da se odslej naprej sprejenianove «"-lane od 18. do 45 leta, in ne onih, ki bi to starost (45. 1.) prekoračili. — Predlog podpira Fr. Sunk. — Jednoglasno sprejeto. Andr. Suder predlaga, da mora predlagatelj novega uda najmanj G mesecev poznati. — Predlog podpira Fr. Sunk. — Je bil od večine odklonjen. John Drašler predlaga, naj bi bil novi kandidat saj 3 mesece predlagatelju poznan. — Tudi ovrženo. Alojzij Zaverl predlaga, da bi mo-gel oni, kteri novinca predlaga, vsaj en mesec v Ameriki poznati; da po Fr. Sunk predlaga, da ima tak odbornik, oziroma odposlanec pravdnega odbora plačano vožnjo, kakor tudi, da se mu plača 20 centov na uro za zamudo dnevnega časa. Predlog podpira John Telban Moon Run, Pa. — Sprejeto. Fr. Sunk predlaga, da se naj vrni vsako tretje leto v mesecu septembru konvencija. — Predlog sprejet. John Telban iz Moon Run, Pa., predlaga, da se mora vsaka postaja, ako hoče kak člen društvenih pravil premeniti, odstraniti, pridejati ali na novo uveljaviti, obrniti z dotično prošnjo na glavnega tajnika, ki mora na vse ostale postaje dotično stvar naznaniti, oziroma dati na glasovanje. Jednaka prošnja ali predlog mora biti še od drugih 3 postaj podpiran ali odobren; zatem ga da šele glavni tajnik na glasovanje. — Predlog odo-druje J. Drašler. — Sprejeto. And. Sudec predlaga, da se glavnemu tajniku izplača za prelečeno leto akopram še ni cele določene svote potegnil, k* je za bolniško podporo določena. Izjema je, ako dotičnik med tem iz nova na kak drug način zboli. V tem slučaju je opravičen do nadaljne podpore in ako je zanj kaj podpore na zaostalem; v takih slučajih in boleznih se društveniku toliko časa izplačuje bolniška podpora, dokler cela ne poteče. — Ako je pa dotičnik Že vso svojo bolniško podporo prejel, na dobiva nikake več, razun da se zanj še smrtna izplača. Od te se pa od-računi vsaka svota, ktero je bolnik za ponesrečenje prejel. Predlog podpira Andrej Suder. —< Sprejeto. Na nasvet predsednika je Andrej Suder predlagal, da dobiva vsak postajni tajnik po jeden iztis "Glas Naroda" na račun glavne blagajne. Frank Sunk predlaga, da se z oporokami ravna, kakor preje, namreč, da jo vsakdo, ki jo spiše, zalepi, v kuverto, in odpošlje na glavni urad društva. Oporoka ostane tam tolik.* časa zapečatena, dokler dotičnik no nmrje, ali da je ne predela — Predlog jednoglasno sprejet. Zatem sledilo je vprašanje, kje naj se vrši prihodnja konvencija. Po male j debati se je določilo za prihodnje zborovanje ali konvencijo zopet mesto Forest City, Pa. Andr. Suder predlaga, da naj ima oni delegat, ki zastopa več kakor je-dno postajo, pri glasovanju pravico samo za jeden glas. — Predlog podpi ran od Ant. Pirnat. — Sprejeto. Ant. Pirnat predlaga, da mora za glavno konvencijo vsaka posamezna postaja plačati stroške za delegata, ter da se oni ne plačujejo rz glavne blagajne. Predlog podpira John Telban iz Moon Run, Pa. — Sprejeto. Nato se je pripomnilo, da člani tega društva, ki bi prestopili v mitično ali šerifsko službo, nimajo pravice do nikake podpore, bodisi v kakoršnikoli bolezni. Pač pp društvo izplača zanj smrtno podporo, ako je v tej slu/bi umrl in je redno plačeval svoje društvene prispevke. Kadar pride iz one službe, ima potem ravno iste pravice, kakor jih je imel preje pri društvu. Fr. Sunk predlaga, da se napravi rezervni zaklad, in se vsak mesec, ako ni preveliko stroškov, doda nekaj v njejra; sedaj naj se pa vloži iz blagajne $300 v ta namen. — Sprejeto. Anton Pirnat predlaga, da se izpla ča John Žustu bolniška podpora za kolikor ga zdravnik pripozna opravičenim. — Sprejeto. Nadalje predlaga Fr. Sunk, da vsaka postaja svojega tajni »a sama izplačuje po medsebojnem sporazumlje-nju postaje in tajnika. Andrej Suder predlaga, da se vsacega člana kaznuje, kteri bi društvo obrekoval in zunaj dvorane ali zboroval nega prostora kaj govoril, kar se je pri sejah sklepalo. 25 tem lahko pristopi, ako ga le zdrav- *240, t. j. $20 mesečno. — Predlog ni k spozna sposobnim za društvo. Predlog podpira John Telban iz | Moon Run, Pa. — Sprejeto. Fr. Sunk predlaga, da se kandidata lahko sprejme, če tudi ne zna pisati podpiran od A. Pimata. — Sprejeto John Drašler predlaga, da se glavn. blagajniku izplača za pretečeno leto do 1. sept. 1904 $50, kot nagrada. — Predlog podpiran od A. Zaverla. — ali brati, samo da govori slovensko I Sprejeto. Preostanek v blagajni.....$ 2,555,30 Ženski oddelek: Dohodki od sept. 1900 do sept. 1904 .............$—,3G1.39 Stroški od sept. 1900 do sept. 1904 ............. 25.12 ali poleg tega še angležko, — Predlog podpira Andr. Suder. — Sprejeto A. Zaverl predlaga, da se mora vsak kandidat, ki prestopi 40. leto, izkazati z rojstnim listom, oziroma na način, kakor je v pravilih povedano. — Predlog sprejet. Fr. Sunk stavi predlog, da se napravi vstopnina po sledečej lestvici: Od IS. do 25. leta $3; ml 25. do 35. leta $4; od 35. do 45. leta pa $5. Predlog podpiran od And. Suder. — Odklonjeno. Po sporazumljenju se je jednoglasno sklenilo, da vstopnina ostane pri starem, in sicer: od IS. do 25. leta $5, od 25. do 35. leta $6; od 35. do 45. leta $7, V prejšnjih pravilih naj se Črta ona nizka vstopnina. Sprejeto odobreno. John Drašler predlaga, da se II. tajniku izplača za pretečeno leto $12 nagrade. — Predlog sprejet. Zatem je sledil predlog za odmero plačila glavnim uradnikom. Ant. Pirnat predlaga za glavnega predsednika $25 na leto. — Predlog podpira And. Suder. — Sprejeto. Andr. Suder predlaga, da se glavnemu tajniku plačuje $3G0 na leto, ali $30 na mesec, in kadar društvo naraste na novo za 1000 članov, da se mu izplača za vsakih 1000 članov $100 več na leto. — Predlog podpira A. Pirnat. — Sprejeto. John Telban iz Moon Run, Pa, predlaga, da se plačuje glavnemu blagajniku $120 na leto, ali $10 na mesec. — Predlog podpira J. Drašler. — in j Sprejeto. Za pomožnega tajnika ostane letni Preostanek v blagajni ....$ Otročji oddelek: Dohodki od sept. 1900 do 336.27 sept. 1904 ... Stroški od sept. sept. 1904 ____ 1900 do .$ 285.25 178.9S Preostanek v blagajni ----$ 106.27 Torej celokupna svota denarja vseh treh oddelkov$ 2,997.84 Delegat Fran Sunk predlaga, da se odbor podpiše ter odobri račune, da so v popolnem in u zornem redu. Nato sledi predlog o sestavi posameznih praril po delegatu Jos. Drašler ju. Predlog je podpiral John Telban i 7, Moon Run, Pa. Pravila in društvo naj se glasijo: Fran Sunk predlaga, da se napravi honorar tako, kakor je v pravilih na stalni "assessment". Predlog od- J vedeno. klonjen. I Fr. Sunk predlaga, da mora blagaj- Anton Pirnat svetuje, da se na- nik položiti poroštvo za $5000. — A. pravi "assessment" po starem, in [Suder podpira. — Sprejeto, sicer: po stroških, kolikor nanesejoj Fr. Sunk predlaga, da mora glavni ter da ima glavni urad pravieo jiln tajnik položiti poroštvo za $1000. — zvišati ali znižati. Predlog podpira j Predlog podpira A. Pirnat. — Spre-D. Drašler- Sprejeto. Ijeto. Ivan Drašler predlaga, da naj osta- Kot društveno glasbo je bilo jedno-ne "assessment" za ženske pri sta-j glasno potrjeno, da ostane še zana-rem. Podpira Ivan Telban. Sprejeto, pi-ej "Glas Naroda". V imenu vseh, Alojzij Zaverl predlaga, da naj k društvu s padajočih postaj, izrekla ostane tudi otročji "assessment" pri se je in pripoznala lastniku "Glas starem. Podpira Anton Pirnat. Spre- Naroda" občna pohvala za pospeši-jeto. tev organizacije, trud in delovanje v Frank Sunk predlaga, da oni član, prospeh društva. Nato predsednik za-kteri je že celo bolniško podporo pre- klice navzočemu g. Fr. Sakserju: Na jel, plačuje od onega časa naprej sam mnogaja leta! smrtniuo, po količini "assesmenta za Za društevno glasilo se odmeri $50 umrle. V slučaju se izplača od dru- na leto. štva usmrtnina zanj; po pravilih. And. Suder predlaga, ako se kteri Predlog podpiran po John Telbanu iz ud ponesreči s tem, da izgubi jed no Moon Runa, Pa. — Sprejet. roko, oko ali nogo, da se mu izplača Fr. Sunk predlaga in razmotriva, j $100 podpore in sicer to odračunjeno ako jeden črtani član hoče zopet pristopiti k društvu, se ne sprejme preje kakor po preteku 6 mesecev od dneva njegovega črtanja. — Predlog podpira John Telban iz Moon Run, Pa. — Sprejeto. Nato je sledilo vprašanje glede bolniških nadzornikov, Kakor stoji v pravilih: Koliko se ima plačati posebnemu nadzorniku za njegovo zamudo časa T od smrtne podpore. Ako društvenik izgubi obe roki, očesa ali noge, naj se mu izplača cela smrtna podpora. -— Podpira John Drašler. — Sprejeto. John Telban iz Moon Run, Pa., na glaša, ako društvenik izgubi kterega-koli izmed preje navedenih udov ali del telesa, naj se mu tudi ta čas ko je bolan, plačuje bolniška podpora in se um potem, ko ga zdravnik okrevanim ali ozdravljenim proglasi, ista vstavi Globa znaša od 25 centov do $5.00. Nato se je sestavila resolucija na vse združene člane društva sv. Barbare, da naj vsak član tega društva kolikor mogoče agitira in pridobiva novih članov, bodisi možkih. ženskih ali otrok! sploh da deluje za vse, kar je v prospeh, korist in procvit društva. Zatem se je vršila volitev novega glavnega odbora. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Josip Zalar, ml., predsednikom; John Telban, podpredsednikom; Ivan Telban, I. tajnikom; Alojzij Zavrl, II. tajnikom; ^Martin Muliič, blagajnikom. Nadzorniki: John Drašler, Fr. Sunk, Anton Pirnat, Andrej Suder. Porotni odbor: Karol Zalar, John Skodlar, Anton Borštnik. Častnim članom je bil izvoljen g. Fr. Sakser iz New Yorka. Sklenilo se je t odi, da se zapisnikarju izplača $3.00, ter da se slavnim uradnikom izplača iz glavne blagajne na zborovanju in sicer po $4.00 na dan za njih trud, oziroma zamudo ča sa. Dne 22. sept. 1904 se je ob 2. uri popoludne zaključila zadnja seja. Da se bode vsak posameznik lahko o ostalih podrobnostih in točkah zborovanja prepričal, lahko iste vse v pravilih razvidi in najde. Forest City, Pa., dne 22. sept. 1904. JOHN TELBAN, I. tajnik. Nezgoda na morju. St. Johns, New Foundland, 29. sept. Parnik "Loyalist", kteri je bil namenjen iz Halifaxa v London, je v mi-nolej noči pri Seal Cove v zalivu Trepassi, obtičal na pesku. V gostej megli je tudi zadel ob skalovje. Moštvo se jo rešilo in upati je, da rešijo tudi del tovora, dočiin je parnik izgubljen. Umor v Honolulu. Honolulu, Ilawai, 28. sept. Porto, ričan Jose Riveira je napadel z bodal« cem tukajšnjega bankarja S. E. Da-mona in ga na mestu usmrtil. Damon jo potoval v svoje letovišče, blizo Maunaloa, ko so mu trije Puertoriča-ni zastavili pot. Riveira je vzel vozniku svetilnico, in ko se mu je Damon protivil, ga je napadel z bodalom. Ranjenec se je na to vozil nazaj v Hoiio-luiu, toda umrl je preje, nego je dospel v bolnico. Pokojni ostavlja vdovo in troje otrok. Morilca in njegova drugo ve so zaprli. Inkorporirana dne 24. januarja igox v državi Minnesota. 8©d©i v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predjed aik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Miim. Podpredeadnik' JOHN KEEŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa-L tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Minn. D. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Bax 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alloy, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Miam. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th SL, Calumet, Mich. JAKOB ZA BUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKAT,A, P. O. Box 105«, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Ge«. L. Br.zick, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne po&iljatre naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopnika. Društveno fissile je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. 'Dne 15. sept. se je odpeljalo y. južiVžega kolodvora v Ljubljano v Ameriko 35 Slovencev. Umrli so v Ljubljani: Terezija Ma-rnire, /ena kotlarjeva; Ana Rozman, delavka; Luka Tominc, davčni sluga. Narasle vode. Vsled deževja narasla je zadnje dni Ljubljanica za 2 m nad normalom; Sava nad Zalogom za 0:60 m Na ljubljanskem barju sta potok Ižica in P ros i ca prestopila bregove in so bližnja polja in ceste že preplavljene. Tatvina v cerkvi. Iz Št. Vida pri Vipavi se poroča: V noči od 14. na 15. sept. okrog polnoči se vtihotapijo ne-znai tatovi skozi cerkveno okno nad zakristijo v cerkev, odpro taberna-kelj in pokradejo iz ciborija vse host ;je, katerih je bilo blizo 20. Med tem jih je opazoval naš nadučitelj s svojega stanovanja. Tatovi so brž kot ne slišali rožljanje oken, zato so mislili pri glavnih in stranskih vratih oditi, a se ni dalo. Čakali so, da je naduč elj zaspal, kteri vsled teme in močnega dežja ni mogel ničesar razločiti, «0 po isti poti zdrave pete odnesli, najbrž proti Trstu. Vse druge cerkvene jwsode so pa pustili in se niso spomnili na pušico. Utonil je v Žužemberku pod mostom 501etni Andrej Markovie iz Za fare. Pobožni mož je bil velik šnop-sar in je v pijanosti padel v vodo. Veliko smeha je bilo te dni na kamniškem vlaku, ko je neki ljubljanski gospod vstopil v kupe II. razreda in prinesel seboj gorečo — leščerbo, kakor se rabijo po hlevih. Na kamniški progi vozi le en voz IL razreda, a razsvetljava je taka, da se ljudje že norca delajo in da navadna leščerba bolj sveti kot predpisana železniška svetilka. Umor pri Škofljici. V gozdu Gub-niški vrh pri Škofljici je — kakor smo že poročali — dne 0. sept. našel posestnikov sin Ivan Kramar iz Gub-nišča umorjeno žensko. Zdravniki, ki so bili člani komisije, so dognali, da je bila umorjena ženska pred umorom oskrunjena. Is tot ako se je dognalo, da je umorjenka že enkrat povila otroka. Izpred sodišča v Ljubljani. — Fran Kokalj, trgovec r.a Rakovniku ima sinčka, ki ni ravno bistre glave in ki J«' a še [»osebno len. Mesto da bi oče paglavca, ki je nosil iz šole domov samo "finfarje", vzel v roke in ga saj navajal k pridnosti, ki bi mogla vsaj nekoliko prikriti trdo glavo fantovo, spravil se je v šolo in ker gosp. župnik Berce ne trobi z po tej fari razupitimfi klerikalci, tudi na župnika, češ, šola je za nič, župnik za nič ,župnik daje iz hudobije njego vemu paglavcu slabe rede itd. Kokalj je bil vsled tega pozvan pred sodnika, na odgovor, ki je bil seveda višek zvijanja in hinavščkne. Sodnik je bil mnenja, da se bode Kokalj morda le že poboljšal in ga je za to pot obsodil le na 50 K globe oziroma 5 dni zapora; Kokalj naj se znaša nad svojim paglavcem — ne pa nad občespošto-vanim župnikom. Zanimivo je bilo, kako so odlični župljani pri tej razpravi g. župnika Berceta branili pred surovostjo Kokaljevo — ki je hotel vsekako sodbo imeti, naj gre tudi kravica iz hleva. Sedaj ima sodbo — svojo obsodbo radi dolgega jezika. ŠTAJERSKE NOVICE. Pred mariborskimi porotniki je bil vmičar Franc Harc obsojen na smrt na vešalih, njegova žena na dva meseca in njuna 10 let stara rejenka Ljudmila Dietrich na 4 mesece ječe. Harz je imel s svojo rejenko z vednostjo svoje žene grešne zveze ter je vunoril otroka, ki je bil sad te zveze. — Pismonoša Jožef Liersehaft je bil obsojen na jedno leto ječe, ker je po narejal denar. Pri petju umrl. Iz Brežic poročajo: GSletni Jožef Dolar je sedel v nedeljo 17. sept. zvečer pred hišo na trati. Bil je dobre volje ter je pel vesele pesmi. Kar naenkrat utihne, se zgrudi na tla ter v nekoliko sekundah umrje. PRIMORSKE NOVICE. Policaja je vrgel v morje v Trstu pleskar Lukanič. Policaj Vascotto se je le s težavo rešil na suho. Tatje vlomili so v Koprivi na Goriškem pri Klavru. Najbrže so to storili cigani. Prekopali so zid in vlomili v sobo, ko je ravno g. Klas vze:l denar seboj, da izplača delavce pri trgatvi. Pobrali pa so zbirko starega denarja, vredno d o 300 K. Na tem denarju se bodo seveda izdali, če ga ne bodo poskrili. Velik naliv je bil dne 15. sept. v Gorici. Cipresna cesta je pod vodo. Ljudje so si s ceste do vrat naredili mostiČke. BALKANSKE NOVICE. Solun, 14. sept. Vrhovni nadzornik HHlmi paša in civilni agientje pridejo jutri sem. a iz Soluna odrinejo v Skoplje, kjer bode za dalje časa sedeš vrhovnega nadzorstva in. civilne agenture. Carigrad, 14. sept. Vali iz Kosovela, Šakir paša. ki se pogaja z upornimi Arnavti v Prizrendu, je obljubil voditeljema, bivšima orožniškema častnikoma, Ramadanu Zaskoku in Ahmed Asi, da bodeta zopet sprejeta v orožniško službo, mlademu agitatorju Arif Nazirju pa je zagotovil sprejem v carigrajsko juridično šolo na državne stroške. Nadalje je izpustil 20 albanskih Arnavtov ter obljubil še drugačne koncesije. Carigrad 14. sept. Včeraj se je vršil izredni ministerski svet ter se ba-vil z dogodki v Prizrendu. Sklonilo se je, da se odpošlje zadostna vojaška |>omoč. Kakor poročajo iz Kotora, je ern.v '-rorski vladni list priobčil o zadnjem napadu Arnavtov na Črnogorce sledečo uradno izjavo: Prevzetni Arnavti so pri Zeti napadli naše mirne pastirje in jednega ubili ter ranili šest pastirjev. Vsled tega napada je položaj resen in kritičen! — Vlada kneževine, katero, kakor vemo, vodi želja vzdržati mir in dobre od noša je s sosedom, se je obrnila na turško vlado in jo pozvala, da odredi varnostne odredbe in kaznuje krivce ter tako prepreči, da se ne IkhIo napadi ponovili. Kneževa vlada je trdno prepričana, da bode Turčija izpolnila črnogorske zahteve. Če pa ne bode popolnega zadoščenja, bode črnogorska vlada prisiljena ukreniti potrebno, da sama kaznuje na turškem ozemlju arnavtske hudodelce! RAZNOTEROSTI. Iredentizem. Znani vseučiliščni profesor Paskal Villare v Florenei, ki je bil v Rudmijevem ministerstvu itali j an ski naučni minister, je v "Neue Freie Presse" priobčil članek o ire-dentizmu. Članek je zanimiv zlasti zato, ker priznava v protislovju z raznimi uradnimi in neuradnimi izjavami italijanskimi, popolno važnost iredente. Villare dela Avstrijo odgovorno za iredentistične pojave. Zlasti je Villari zavzet za italijansko vseučilišče v Trstu. V članku tudi priznava, da raste vsak dan nasprotstvo med obema državama. Defravdant Jenner namerava najbrž oditi preko Hamburga v Ameriko. Dunajska policija zagotovo upa, da se ga posreči v Hamburgu ujeti. Kralj Leopold je svoji hčeri, ubegli princezinji Luizi odtegnil letno rento 50,000 frankov, tako, da je sedaj navezana le na tujo podporo. ------ — >—, Anarhista Cezarja Flores, rojenega na Kubi, so v Madridu prijeli. Flores je dospel iz Pariza, da bi izvršil napad proti neki visokostoječi osobi. Med njegovimi stvarmi so dobili več anarhističnih spisov in 6 dinamitnih patron. . .Linška trgovska zbornica se je obrnila s prošnjo na trgovsko minister-stvo, ki naj glede vprašanja v karte-lili, ki se je razpravljalo na shodu pravnikov v Inomostu, vpraša preje za mnenje trgovske zbornice, predno zakonito reši vprašanje o kartelih. Predsednik Loubet je rekel pri sprejemu županov okraja La Beirude de Mazem, da se bode z vso požrtvovalnostjo, ki jo je zmožen, posvetil delu za domovino, da se bode po preteku 16 mesecev umaknil v pokoj, ki misli, da si ga je zaslužil. Urednik Jakčič v Belgradu je pobegnil, da se umakne aretaciji. Jakčič je bil hud nasprotnik častnikov-za-rotnikov in je bil zaradi tega obsojeu v daljši zapor, ki se mu je sedaj odtegnil. Sleparska družba. Ruska policija je razkrila v Dvinsku družbo, ki je velikem pbsegu izdajala lasti ne za oproščen je vojaščine. Po 800 in 1200 rabljev je prodajala liste, ki bi pristni stali po 10.000 rubljev. Bomba v sirotišnici. V sirotišnici Barceloni se je razpočila bomba ter poškodovala poslopje, ne da bi bil kdo zadet. Pridelek češpelj v Srbiji. Letos so kazale češplje v Srbiji zelo lepo ter so obetale bogat pridelek, a vsled zadnje velike suše so začele naglo odpadati in radi tega bode letina slaba. Milijonar umrl v ječi. V Pesa m na Laškem je umrl v ječi milijonar Enrico Metz, ki bi bil v tem mesecu prestal štiriletno kazen, ker je nekega mladeniča brez povoda vstrelil. Metz je bil sploh skrajno brutalen človek, ki se ga je vse balo. Opetova-no je bil že prej kaznovan zaradi težke telesne poškodbe, posilstva, zapc i je van j a mladih deklic in drugih hu-lodelstev. Tudi svojega očeta ima najbrže na vesti, ki so ga našli nekega dne umorjenega v spalnici. Zapustil je jedino hčerko, ki živi v Florenei ter podeduje sedaj prislepar-jene milijone. Vspehi bivanja na morju. Zdrav niki so se prepričali, da bivanje na morju ozdravi mnogokatere bolezni, ki so se doslej trdovratno upirale vsakemu drugemu zdravljenju. Večkrat so bolniku že po kratkem času, neka-terim pa skoro trenotno obrne na bolje, nekateri bolniki pa tudi takoj ozdravijo. Posebno vspešno je morsko podnebje za živčne bolezni in nevral-gijo ter obolelosti srca. Seveda se pa ob predolgem kopanju ali o predolgem bivanju na hudem vetru bolezen rada ponovi. Nikakor pa ni izključeno, de morsko zdravljenje tudi padavico in takozvano Basedowega bolezen znatno olajša, čeprav so to bolezni, ki se rade po vračajo. Bolj znan in zanesljivejši pa je vspeh morskega podnebja na astmo, ki često že z vstopom na ladjo popolnoma poneha, pa se tud^ prav rada na povratku domov zopet povrne. Dobro vpliva to podnebje tudi na mrzlico, posebno pa na škro-fulozo. Ta vpljiv si razkladajo učenjaki tako, da vpliva na živce in ne na menjavanje snovi zlasti večja množina kisika. Roparski umor. V Monakovem sta neki delavec Huber iz Gor. Avstrije in njegova žena Barbara, rojena pri Sv. Štefanu pri Šmarju, umorila in oropala neko uslužbenko ter jo zavlekla v gozd. Oba morilca sta zbežala na prusko. Posledica prevelike ženske družbe. V neki hotel na Dunaju je prišel neki ljanl„ Kongresni trg IS, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po W0T 4 to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva drige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne iz-gub! nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoŽenja. Ti člani jamčijo, vsled^ registrirane- neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki sc misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovens^ hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke iA ima ob jednem to dobro, da m« ta takoj obresti nese Naslov je ta: Glavna slovenska hranilnica in nosoiilnica V Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. ^ • - ^ D^arne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. jo da jo največja nesreča v A-uoriku za cloveki — l>ole-^^ >-on. ALo je človek bolan neinore delati, in co no Ca !a nemore zaslužiti niti toliko, kolikor ma je potrebno za : Lvljonje, s čem pa more svo-5 jim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Ivjulai* je f'lov(k bolmi — more sso zdravili. Najhujše se um pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenein zdravi.iku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j arnci z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. t o rojsi K i kr.dr.r ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vase dobro priporoesnno, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, iti to je : Prof. Dr. E. 0. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kaltri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti bre* da Vas osebno pregleda, kei njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno or: *5ete. Citajte ! Nekol ko najnovejših zahval skaterim' se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni hut niras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem niogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in niC mi nesomogli po-Reviliatizeill in rnagat. Potom se obrnem na Vas dr. v bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra- f V ozdravleua. vil«a in zdaj sem popolnoma zdrav. 111 S. J 111 Toraj se Vam srčno zahvalim zatoTa OZdravyena. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strali, 69 Arimont St Massillon, O. W Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Haria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestkao, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mo j eh" rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Auton Stamfel. Prof. Colliiisjjimci za popolno ozdravljenje vseli bolesti: Kakor t>ole^< I na plučali, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. (Rollins je jedini kateri popolnoma ozdravi susico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E- C. COLLINS, 140 W. 34tli St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. '« < ■ 11 ijiiin fcjL Nilko Vogrin. Navola. Spisal dr. Stoji Olga obmolkne. Robert je povesil glavo. Ukrotila ga je za nekaj tre-notkov Olgina mirnost, s ktero je ona tako odkrito in nedolžno govorila o svojej srčne j nagnenosti. Vse je bilo tibo kakor v grobu, he zdaj pa zdaj zabrenei mimo njiju bučela in sede na bližnjo rožico, da se nasrka sladkega medu. Tam v travi se oglaša čriček in cvTČi vesel svojo pesem, a tu v grmovju zraven klopice zakriči senica. kakor da bi hotela ta dva človeka pokarati, zakaj se prepirata. Po tem molku pa izpregovori najprej Olga, rekoč: "Zdaj sem Vam, gospod baron, povedala vse, kar in kako čuti moje srce. Z Bogom I" Po teh besedah pa vstane Olga tei hoče takoj oditi. A zdaj se vzdram. Robert iz svojih sanj ter pogleda to-varšici naravnost v obraz. Njegovo oko pa je kazalo ljubezen in so vraž tvo, odpuščanje in osveto! "Blagovolite, gospica, še nekaj besed, predno se ločiva. Poslušajte mene, darujte tudi meni za nekaj trenot-kov svoje srce", govori Robert mirno, a Olga vidi dobro, da se on jedva premaguje. Prsi se mu vzdigujejo, obraz mu je zdaj rudeč kakor kri. zdaj bled kakor stena. Strašen boj bije v svojem srci in tresoč se mrmra med zobmi sam za-se: "Toraj ljube zen, ljubezen!" A vendar se zmaguje ter je miren in tih, krotek in pohleven ! Zdaj se usmili za trenotek Robert Olgi, a ta mu ne more pomagati. Ona ne gospoduje več nad svojim srcem. Podlegla je nepremagljivej sili zma-gonosne ljubezni, ki ne pozna milosti in pomilovanja, bojujoč se za svoj vzor! "Je-li toraj moj up zastonj, Olga, in ne najde-li moja ljubezen, moja gorka ljubezen v Vašem srci nobenega odmeva več? — Vi molčite! Ali bi mi Vi dali roko, ko bi mi jo Vaš oče položili v to-le desnico t — Vi ne govorite in gledate v tla! Ali Vam ne pravi Vaše čuteče srce, da bi Vi mogli biti srečni tudi z menoj t — Vi molčite! A kaj pomeni to T Recite, kar Vam srce, le srce veleva. Ne bojte se me. Pripravljen sem — na življenje in smrt! Govorit«I" "Strašno vprašanje to!" odvrne tiho Olga. "Ne mučite me do smrti, ce trgajte z žareČimi kleščami iz mojega srca oni čut, ki dela Človeka srečnega. Ne silite me, da sem bi-navka, da Vam roko brez srca, telo brez čuta l Ne storite me nesrečne in nezveste žener ki sovraži moža, a ljubi — druzega! Oh moj Bog, kaj bodc-z menoj t" In pri teh besedah omahne nazaj na klop, pokrije si z rokama obraz in začne ihteti. Tako je sedela nekaj časa, in solze, debele solze kakor jagode, kapale so jej z žarečih lic. Oko lu nje pa je zavladala skrivnostna ti-Sina. Dolgo si ni upala Olga pogledati na to stran, kjer je stal Robert. Mislila si je, da še stoji on vedno zraven nje, a v tem se je motila, Olgin odgovor bil je Robertu dovolj. Srd njegov je prikipel do vrhunca. Čutil je, da bi se ne mogel dalje premagovati, ter se zbal, da bi se spozabil nad nedolžno deklico ter jej žugaje ovadil svoj naklep. Zatorej hiti, pustiv-ši Olgo ihtečo na klopici, naglih kora kov k svojemu čolnu ter vfcsla na je zero, da si ohladi razsrjeno dušo. In potem si poišče na onem obrežju kraj, kjer pristavlja Vogrin navadno svoj čoln ter premiSljuje vedno, kako bi izvršil svojo osveto. Tu si pomiri počivajoč razdražene žive«. Ko je prišel Robert proti večeru domu, čakal je nanj že njegov sluga. Imel je zanj naročilo gospoda stotnika Randiča. Robertovi znanci v Po-rečah napravili so bili namreč danes popoldne izlet v Vrbo. Sluga je dobil povelje, naznaniti to gospodu baronu, ali ni fca mogel celo popoldne nikjer najti. Robertu je bilo to prav po vo lji, da ni danes zvečer njegovih znan-cev in prijateljev v Porečah. Teda,, lahko tudi on noeoj izostane iz svoje navadne druščine, in zatorej si da večerjo prinesti domu. Sluga je imel danes prav masten večer. Gospodu baronu ni dišala niti jed niti pijača po tako razburjenem dnevu. Zatorej podari vso večerjo s pijačo vred svojemu Janošu. Da, noeoj je skušal baron svojega slugo celo opijaniti, namerjavajoč o tem in onem izprašati ga. Ko se je že bil Ja-nofi precej napil, vpraša ga nagajivo Robert, ali mu je v Porečah že kaj znanja m ženske družčinčel Sluga je bil kaj vesel, da ima priložnost, gospodu nadporočniku razkrivati svoje 'juLoee srce. Takoj začenja pripovedovati o svojem vasovanju pri Reziki, Vogrinovej sestri. Robert je kar debelo gledal, ko mu eluga tako ognjevito govori o svojej ljubezni in lepej Reziki. "Prej je bilo veselo tukaj, ko še ni bilo onega vraga doma", nadaljuje sluga že dobro vinjen. "Ali zdaj je vse pusto, verjemite mi, strašno pusto gospod baron. Le škoda in kesam se, kolikor imam las na glavi, da mu nisem bil oni večer, ko me je izjx>d okna pognal, zdrobil njegovih suhih reber. Ali zato mi pride drugokrat v moje trde roke, in tedaj mu Bog pomagaj! Tako zalega dekleta ne pustim meni nič tebi nič iz rok. Ta nepridiprav pa še bode skusil, kaj s* ogrski fantje! Vrgel sem ga bil sicer že zadnjič, da je kar zajeČal, ali čez nekaj dnij lazil je že zopet todi okolu po kopeli. Kakor se mi dozdevlje, gospod baron, stika ta človek tudi zh ono lepo gospieo pri Skenovskih! Ze tedaj, ko je bi! grof Konarski tukaj, videl sem ga. ko je z njo samo dolgo časa govoril na vrtu in v gozdiču." Zadnje besede so Roberta kar spe-kle, in misli si: "Glej ga, že moj slu--A M ERIŠKA tRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjer.ih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer* H00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNQAM. parnik b dvojnim vijakom, 12,500 ton. P8TSBAM, parnik » dvojnim vijakom, 12,500 ton. 8TATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojni« vijakom, 8300 ton. ' Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija* Radi cene glej na i>08ebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarn© v mestfho) DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST. št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstra*ie. / BRNO, Krona. T a r n i k i o d p 1 j u j e j o: I* ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sred« -•--ob 10. uri zjutraj. ~ .. HOLLAND-AMERICA LINE, 39 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST., CHICAGO, ILL. ., 1- Š-J i ' S . J - G :: ■ % ■ • - •> n .v m si , .. f VsflUi ^•'fiun 30 WEST 29th ST., blizu Byway, NEW Y0EK. Uradne are: VsaM dan od 10. do 12. are dop. in od 2, do 7. are zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure predpolndne. Kojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočan svojo dobro tejcM GOSTILNO, ▼ ktere} točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE iMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DO BRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest ClTY, Pa., naj na postaji vpraša ta. mene in gotovo bod* prišel do mene m do znancev, Ako kedo treba je kak svet, na} se name obrne, geslo tiara} bodii svoji k svojimi Karti« M ubit, j k> po Mak m SLOVENCEM HRVATOM SE ^ f POROČA J j BABICA POLONA MEVŽEK, S ^ 252 WILSON AVENUE, ^ ^ CLEVELAND, O. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, Kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New Fork in sicer na iste j postaji. Vožnja do New Yorka traja manj net^o tri dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se pil: C. M. C0X & C. POST, Ass't Tkirt Ajeat, C-ty Ticket A test, 313 IV. Alain St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, cegar v službene« Vaa pričaka potem pri prihodu v Ne^c York na kolodvoru.