Utaja rak četrtek in vslla s po&nkio vred ali v Mariboru s pošiljanjem M dom za celo let® 25 din., ■ol lota 12-50 din., četrt leto ♦50 din. Izven Jugoslavije din. Naročnine se pošlje m ijpravnlštvo ,Sk>ven «ega Gospodarja" v Me rfboru, Koroška cesta 5. Mat se dopošftja do odpovedi. Naročnina se pla
čuje v naprej. Telefon interurban št. 113.
Uredništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5. Rok» pisi se ne vračajo. Uprav ništvo sprejema naročnin«^ inserate in reklamacije.
Cene Inseralom po dogovoru. Za večkratne oglaa« primeren popust. Nezapria
reklamacije so poštnine
proste. Čekovni račun poštneM urada Ljubljana št. 10.6oS.
Telefon interurban št. 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Poštnina plačana -v gotovini.
40 & te villi» MARIBOR, dne SO septembra, 1923 57. letnik.
Slaba finančna politika — po-manikaitie denaria.
Delo v finančnem odboru.
V	Beogradu zboruje finančni odbor in pripravlja velevažno gradivo in zakone za jesensko zasedanje parlamenta. Pred vsem je bil zadnje dni v pretresu finančnega odobora zakonski predlog o spremembah zakona o taksah.
V	glavnem treba pribiti, da so se udeleževali polno-številno in z res stvarnimi govori ter protesti vseh sej finančnega odbora od opozicije edino poslanci našega Jugoslovanskega kluba kot člani finančnega odbora in sicer: Vesenjak, Pušenjak in Žebot. Dosegli so v vročem boju z vladnimi zastopniki marsikatere olajšave in iz-premem.be v načrtu zakona glede spremembe in povišanja taks. Na vse njihove stvarne predloge ni hotel pristati finančni minister, ker so samo trije in jih je vladna večina z lahkoto in ogromno večino preglasovala.
G. Pucelj, ki se je s preostanki Samostojne združil s srbijanskimi zemljoradniki in demokratje se sploh niso kot opozicija udeleževali sej finančnega odbora in s tem omogočili vladni večini, da je delala in opravila po svoje.
S svojo dobropremišljeno odsotnostjo so Pucljevi zemljoradniki podprli vladno večino v upu, da jim bo ta podpora še enkrat dobro došla.
Doma na shodih in po listih zmerjajo Pucelj in demokratje čez vladne naredbe in valijo krivdo odgovornosti na našo stranico, a v Beograd jih ni, da bi tamkaj na edino pristojnem mestu skupno z našimi poslanci nastopili proti vladi in njenim krutim novim zakonom, ki nam grozijo z gospodarsko propastjo. Pucelj in demokratje imajo korajžo nastopati in pisati proti vladi samo doma v Sloveniji; a v Beogradu stiskajo repe kot ponižni kužki, ker dobro vedo, da izpeljuje sedaj radikalna vlada le one zakone, katerih načrte so predložili, skovali in odobrili še samostojni ter demokratje, ko so sedeli skupaj z radikali pri skupni vladni mizi.
Očetje in sokrivci spremembe zakona o taksah so Pucelj in demokratje, radikali so le izvršitelji demo-kratsko-samostojnih načrtov.
Ako bi bila opozicija polnoštevilno zastopana v finančnem odboru, bi bila doživela vlada velik poraz, ker je bilo radikalov samo 14, a opozicija šteje 14 članov. Od opozicije so bili na mestu samo naši člani, demokratje in Pucljevi zemljoradniki pa so kot strogi cen-
tralisti in srbijanski podrepniki še vedno na tihem in s svojo odsotnostjo vladni podporniki na vseh koncih in krajih.	^
Še več! V očigled novega zakona o spremembi taks moramo na žalost cele Sloveiije povdariti, da je sodeloval pri zakonu o taksah slovenski demokrat g. dr. Brence kot finančni strokovnjak. In ta g. Brence se je po izjavi ravnatelja generalne direkcije posrednih davkov Robičeka strinjal z vsemi predlogi glede novih in zvišanih taks. Demokratski sin Slovenije je pomagal navijati nad gospodarsko že izmozganim slovenskim na rodom centralistični taksni vijak.
Dr. Brence je služboval dalje časa pri mariborski davčni oblasti, on bi bil moral znati, da Slovenci ne bomo mogli plačevati novih in povišanih taks, a je vsik-dar glasoval kot demokrat in centralistični brezsrčnež z radikalnimi izžemalci. In ravno tega Brenceta, ki je sokriv povišanja taks, sta Pucelj in dr. Kukovec še posebno priporočila vladi in pa Beogradu, da je prišel zdaj po opravljenem krutem poslu v Beogradu k upravnemu sodišču v Celje. Taki so naši samostojni in demokratje: doma opozicijonalci, v Beogradu pa vladni podrepniki, in jim prav nič ni mar, da bi se postavili ob strani naših proti neznosnemu izmozgavanju Slovenije. Kdor je enkrat prodal za denar ustavnim potom Slovenijo, jo prodaje tudi za naprej pri vsaki priložnosti. In take izdajice so bili in ostanejo naši samostojni zemljoradniki in demokratje, ki imajo le doma polna usta opozicije, v Beogradu pa so hlapci vlade.
Pomanjkanje denarja.
Vladati se pravi, gledati naprej v bodočnost — piše zagrebški nemški list «Der Morgen.« Naši ministri pa so mnenja, da se pravi vladati: iztirjavati davke. Vlada bi morala vedeti in videti v naprej, odkod in kje naj vzame narod sredstva, da bo plačeval davke. '
Naši najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bilo kedaj tako malo denarja med narodom, kot ga je sedaj pri nas v Jugoslaviji. Ne samo, da ni denarja za davke, ampak ga sploh primanjkuje na vseh koncih in krajih. Največje družbe že nimajo denarja, da bi pravočasno plačevale svoje nastavljence, trgovci ne morejo dvigati blaga na carinarnicah, ker ni denarja. Vsak je danes že zadolžen in nikdo ne plačuje svojih dolgov. In tega nepreglednega zla noče vlada uvideti.
Naše beograjske vlade so vedno delovale le za tem, da je prišlo do splošnega pomanjkanja denarja in kako je prišlo po zaslugi vlad, da ni denarja, to še tudi lahko povemo.
Dinar se je izmenjal za krono v razmerju 1:4, cene so poskočile radi te izmenjave za štirikrat od poprej. In tej izmenjavi se je upiral edino le Jugoslovanski klub, a bili so za njo beograjskim veletrgovcem na ljubo demokratski podrepniki pod vodstvom dr. Kukovca.
Izmenjavi je sledil oni 20odstotni odtegljaj, ki se ni izmenjal v dinarje, ampak izpremenil v papirnate bone, ki jih bo izplačala država o sv. Nikoli, Ta neizplačani odtegljaj je pomenil, da je izginila cela j>etina gotovine in to čutimo sedaj. Nadalje ne plačuje država svojih dolgov doma in cela leta minejo, predno pride dobavitelj po dolgoveznem šmiranju do svojega denarja.
Z brezglavo agrarno reformo v Vojvodini, Banatu in Bački so naravnost uničili narodno premoženje, najbogatejše pokrajine, ki so slovele skozi desetletja kot žitnice Evrope, ležijo sedaj neobdelane, puste, nerodovitne in se pretvarjajo v pravcate pustinje.
Ali se smemo potem čuditi, da vlada pomanjkanje kruha med revnimi ter delovnimi sloji?
Naši centralistični podrepniki iz vrst demokratov in slabostojnih so raznesli j>o Beogradu zlagane vesti, da zbira naš kmet denar in ga skriva pred davčno oblastjo v nogavice in ga ne nalaga v hranilnice. Takoj je bila vlada tu in odredila, da nimajo hranilne knjižnice pri sodiščih nobene veljave kot depositi, ampak da se mora naložiti gotovina ali pa kako državno posojilo. Hranilne knjižice so pri sodiščih brez veljave — kaj ne, sedaj pa bodo kmetje kar drli s svojim denarjem v hranilnice?!
In kje najti odpomoč?
Mi rabimo v Beogradu vlado, v kateri bodo zasto-| pani vsi trije narodi enakopravno. Mi rabimo ministre, . ki se bodo pečali s finančno-gospodarskimi vprašanji, I ne pa takih, ki se vedno vozarijo po kopališčih, so na oddihih in na agitacijskih potovanjih. Odstraniti m streti se mora vsestranska pokvarjenost med višjim u-radništvom in popolnoma spremeniti in preurediti se mora dosedanji način obdavčevanja.
Če se pa vse to kedaj res zgodi, odkod pa bo poteia zopet priromal k nam denar?
Iz inozemstva.
Dobra vlada, ki ne rožlja pri vsaki malenkosti z o-rožjem in ki uživa zaupanje državljanov, si zasigura varnost inozemskega kapitala. Inozemski kapital bi kar vrel k nam ,ako bi se čutil varnega, a pri takih vladnih razmerah, kot so pri nas, ga ne bo.
Ako se pa to ne bo zgodilo, bo pomanjkanje denarja vedno občutljivejše, propadla bo trgovina, mdustri-
Januš Goleč.
Batine.
že kot devetletnega otroka me je jemal oče seboj na sejme, da bi se izšolal v zgodnji mladosti v precenjevanju živine in postal enkrat kot gospodar barantavec z živim blagom. A ves očetov trud, da bi mi vlil vsaj nekaj trgovinske brihtnosti v glavo, je bil zamanj. Nisem imel daru za trgovino in ga še danes nimam. Kadarkoli sem se usilil v kak trgovski posel, sem jo polomil v svojo in bližnjega škodo. Si pač lahko vsakdo .predstavlja, koliko muke je imel z menoj oče, ko me je učil preceniti starost govede, njeno težo, ceno in upo-jabo. Poslušal sem očetova živinotržna predavanja, tu «n tam kaj pokimal, a moje misli so bile vse kje drugje
kot pri živini---
Očetu se je tudi zasvitalo, da nimam sejmarskih talentov, jemal me je seboj na sejme le še, da sem pazil na konja, opremo, voz ter bič.
V službi stražarja vozu sem že obiskal vse štajerske sejme in necega jutra pravi oče, da se pel jeva na velik j sejm v Lesinče na Hrvatsko, kjer se je moj oče rodil in vzrastel.
Teh hrvatskih Lesinč do tedaj nisem jx>znal in tokrat sem prav rad spremljal očeta, ker še nisem videl nobenega sejma na hrvatski zemlji. Vožnja do cilja je trajala dobro poldrugo uro in oče mi je razkazal po imenu vse cerkve in cerkvice po zagorskih gričih in hvala Bogu, tokrat nisva govorila o volovskih zobih, kravjih vimenih itd.
Ko sva se pripeljala v Lesinče, je bilo tamkaj že vse polno sejmarjev iz Hrvatske, Štajerske in bogzna od kod vse. Meni so se nudili koj pri prvih pogledih čisto novi prizori hrvatske živahnosti, kričanja in robantanja v vseh stopnjah.
Ko sva spravila na varno konja ter voz, sva šla k sejmski maši, katere se udeležijo vsaj na Hrvatskem pred sejmom vsi sejmarji.
Prerila sva se tako v bližino velikega oltarja, ko je pozvonilo in pristopil g. plebanuš. Verniki so se pokri-žali, ko se je začela sv. daritev, na koru je orgljač nekaj pobrusil po tipkah in na dano povelje so Hrvatje in Hrvatice prav na glas in kot eden zacepetali z nogami in začela je peti cela cerkev iz polnih grl. Peli so lepo bolj otožno in jaz sem slišal tedaj prvič, kako lepo in ganljivo je, če poje pri službi božji res priprosti — bed-
ni in verske utehe potrebni narod. Ko je bila končana prva pesem, so se vsi na dolgo po parkrat pokrižali, nekdo je zopet parkrat zacludljal po orgijah, pevci so udarili z nogami po tlaku in po hramu božjem se je razlegala druga priprosla pesem — molitev. Kot radoveden paglavec sem se oziral okrog po cerkvi, namesto, da bi bil molil, oče mi je moral parkrat bolj na trdo zasukati glavo in mi pokazati na oltar — središče službe božje. Nisem se smel več ozirati po pevajoče molečih Hrvatih, začel sem upirati svoj pogled v plebanuša in ministranta.
Gospod pleban je bil mož orjak, zadrezastega obraza in zelo glasno je maševal, kot bi se kregal. Strežnik je bil pravo zagorsko seme ministrantovske nagajivosti in porednosti. Ni držal k molitvi sklenjenih rok, ampak vedno se je nekaj očohaval, se oziral in hudomušno namigaval pobalinom, ki so se drenjali v polukrogu krog oltarja.
Gospod pleban je domaševal preko povzdigovanja, ministrant je poljubil plašč in odstopical na spodnjo stopnjico. Tako na pol kleče je začel z nova uganjati «fokselne« in nekaj vlačiti iz hlačnega žepa. Kazal je okrog fantalinom nekaj na pol okroglega, kugljico nastavil na stopnjico, zagrabil za zvonec, ga prijel od znotraj za žvenkelc, da ne bi preveč zvonil, se pripognil in začel meni in tebi nič prav glasno cingljajoče udrihati ¡jo oni okrogli stvarci. Pobje so se posmehovali in ko je dotolkel, je odluščil lupine, spoznal sem, da ima : oreh in smehljaje je jedel jedrca. Za prvim orehom je stolkel drugega, tretjega, četrtega je pognal med otroč-
jad, ki se je začela puliti in prerivati za oreh---
Kratko in malo: pred in krog oltarja je bil cel fantalin-ski dirindaj. Hrvatje so pevali svojo naprej, a pleban se je jezno zadri: «Et ne nos inducas in tentationemU (Ne pel j i nas v skušnjavo). Ministrant, ki je še vedno tolkel z zvoncem orehe, niti odgovoril ni: «Sed libera nos a malo«, (reši nas hudega), ampak je zagrmel gosp. pleban sam od strežnika zamujeni odgovor z Amen vred. Nato se je nenadoma gospod obrnil, stopil en korak navzdol, kjer je ministrant zvoneče kljukal po orehu, ga dvignil kvišku za uho in ga brcnil z nogo, da je odletel z zvoncem daleč med krohotajoče se fantaline.
Ministrant se je pobral med razposajenci, ostal tam kaj z zvoncem, Hrvati so peli naprej, gospod pleban je končaval sv. daritev brez zvonjenja in postrežbe in meni je oče prepustil, da sem po svoji volji tržil zijala okrog po lesinški farni cerkvi.
Tedaj sem bil prvič na hrvatskih tleh pri službi božji. Dopadlo se mi je moleče petje vernega ljudstva, ministrant se mi je zameril, pred strogim plebanom pa bi bil gotovo tudi jaz pobegnil, ako bi se bila kje srečala na samem. Dvig za ušesa in brca ministranta pevajočih Hrvatov nista niti najmanj vznemirila ali motila. Očividno so bili vajeni takih prizorov.
Po končani službi božji me je odpravil oče kot varuha v hlev z opazko, naj posebno dobro pazim na voe, , konja, opremo ter bič, ker v Lesinčah in sploh v Zagorju rado kaj izgine. Oče na sejmišče, jaz pa -v hlev.
Kmalu se je začel na sejmišču: krič, truše, kreg, prepir in pokanje z rokami, da je odmevalo daleč na okrog. Na sejmišču življenje, ki je bilo več nego veselo, v hlevu pa samo hrustanje krme pod konjskimi »obrni in otepavanje muh. Seve, postalo mi je dolg las pri taki razliki in sklenil sem, da si ogledam ta hrumeči hrvatski sejm. Konju sem položil, opremo ter bič skrbno skril pod jasli, dobro pokril z listjem in hajdi kljub očetovi strogi prejx>vedi med sejmarje. Sejmišče je bilo le nekaj minut proč od hleva, čisto na ravnem in zelo veliko, razdeljeno na dva dela: za govejo živino ter konje. Ko sem stopical žejno radovednih pogledov proti tržišču, mi je udaril od tamkaj na uho čisto neobičajni krik, vik in kletvice od psovanja očeta ter matere, do preklinjanja solnca, duše in najsvetejših reči. Stopil sem bližje in videl: krepke hrvatske pesti so držale štajerskega mešetarja, ki sem ga jaz dobro poznal. Nad glavo nesrečnega so vihteli razjarjeni sejmarji leskove gorjače in ga tirali proti sredini sejmišča. Tukaj je stai v zemljo zapičen drog in v par tenutkih je bil nanj privezan ta uboga para.--Hrvatske leskovke so začele
padati med kletvicami po njem, koder je pač priletelo, kakor bi mlatil po snopju. Ko so si ohladili prvi jezo, so prišli drugi, ter udrihali po žrtvi in končno je potegnil s palico po privezanem vsak sejmar, ki je šel mimo. Jaz sem začudeno gledal to batinanje brez prave obsodbe in kar vsak si je lahko z udarci ohladil jezo nad žrtvijo in to vpričo žandarjev, jfi se niti zmenili niso za celi prizor, ki pa je bil za me nekaj nezabno groznega.
Kakor sem s časom izbral iz psovk ter kletvic bati-našev, je ta štajerski mešetar ukradel usnjarju 1 par podplatov, ki so takrat stali kakih 90 krajcarjev in radi tega ga je ljudstvo obsodilo na nebroj batin in prav nikdo s« ni zavrel zanj---
2.	Pri vseh naših zahtevah po verski šoli se ne sme pozabiti, da je končno največ ležeče na domači vzgoji.
3.	Starši naj se dobro zavedajo svojega svetega in resnega poklica; naj ne pozabijo, da je dober vzgled najizdatnejše vzgojno sredstvo.
4.	Priporoča se, da se mladeniči in dekleta, ki nameravajo stopiti v zakonski stan, o pravem času temeljito pouče o dušni in telesni vzgoji otrok. Svari se pred sklepanjem mešanih zakonov.
5.	Da bodo naše družine bolj prešinjene verskega duha in bodo v božjem varstvu lažje vršile svojo dolžnost, katoliški shod ponovno naj topleje priporoča posvetitev družin Jezusovemu Srcu: da se bodo družine v resnici po božjem Srcu posvečale, da bo po njih posvečen ves narod.
Razmišljanje o napredku v kmetijstvu.
Splošen uvod.
i Najvažnejša in najzanimivejša je brezdvomno raz-mišljevanje o splošnem razvoju vsega bitja. Če pogledamo v najstarejšo dobo nazaj, v ono pradobo, odkar se je začelo prvo življenje na zemlji in preletimo v naših mislih celo dolgo črto razvoja do danes, se bomo dotaknili gotovo najlepših in najmarkantnejših točk svetovne zgodovine. Spisali bi lahko debele knjige o tem, a kljub temu bi ne popisali niti najglavnejših stopenj splošnega razvoja. Predvsem moramo pomisliti, da nobena stvarca nobeno drevo ali žival ne izgine, ampak se le spremeni v drugo snov. Vse, kar najdemo v vsemiru od najstarejše dobe do danes, je le produkt vsesplošnega organskega razvoja v več ali manj izpremenjeni obliki. Nobena stvar, bodisi živa ali neživa ni prišla dovršena na svet, temveč je potrebovala daljšo ali krajšo dobo časa, pred-no je zadobila popolnejšo in stalnejšo obliko. Ker je vsako stvarjenje podvrženo toku razvoja, je umevno, da človeku sploh ni mogoče zadrževati tega splošnega razvoja ali pa samo za nekaj časa. Tudi bi se vsako zadrževanje razvoja na dotičnem bitju kruto maščevalo. Mi tega v vsemiru niti ne opazimo, ker je doba našega življenja za to veliko prekratka. Doba našega življenja na zemlji je za svetovno zgodovino skoro brezpomembna, če pomislimo, da obstoja človeštvo na našem planetu že več tisoč let. Brahmani — neka posebna verska sekta v Indiji — trde celo z vso natančnostjo, da obstoja človeštvo na zemlji 1.655,884.722 let.
O razvoju kmetijstva..
Preidimo k razmišljanju o razvoju najvažnejše panoge svetovnega narodnega gospodarstva, to je kmetijstva. S kmetijstvom se je pričelo za človeka tudi še le človeško življenje, kajti dokler človek ni poznal kmetijskih rastlin in njih hranilne vrednosti, se je preživljaj enako kot žival ob koreničju in sadežih rastlin, ki jih je našel v naravi. Užival je vse v surovem in nepripravljenem stanju. Ker ni imel okusa današnjih slad-kosnedežev, mu je šlo v slast vse, tudi količkaj užitno in za prehrano človeškega telesa uporabno. Šele potem, ko se mu je posrečilo, da se je lahko poljubno posluže-
| val ognja, so bili tudi dani potrebni predpogoji za kuho in kuhinjo. V tem času je že jel spoznavati koristi najrazličnejših rastlin, jih začel gojiti in njih sadeže pripravljati na okusnejši način za svojo hrano. Začel je tudi obdelovati zemljo, v katero je vsejal seme današnjih kmetskih rastlin. Obenem si je udomačil tudi nekatere živali, ki so mu pomagale pri obdelovanju zemlje, nosile tovore in dajale tudi neposredno hrano v obliki mleka in mesa. Od te dobe naprej je mogel človek na polju kmetijstva že uspešno gospodariti.
Obdelovanje zemlje.
Obdelovanje zemlje se je vršilo v začetku na najbolj enostavni način. Rahljali so jo pred setvijo z različ nimi lesenimi pripravami, kakor kavlji, priostrenimi lesenimi lopatami itd., katere so znali že dokaj spretno uporabljati. Kamen je služil kot kij in kot ognjišče pa pečenje mesa. To je bila kamena doba kot predhodnica sedanje železne dobe. Ljudje kamene dobe so se naselili samo po najrodovitnejših krajih, kjer ni bilo velike suše, niti preveč moče, ne zime in tudi ne prevelike vročine. Zategadelj so bili tudi zelo srečni takratni ljudje.
Vse to je danes nemogoče. Zemlja je čimdalje bolj, obljudena, njena poprejšnja rodovitnost pa tu in tam ponehava, čeravno je boljše obdelujemo. To nam bo razumljivo iz lega, če pomislimo, da je danes tisočkrat ve« ljudi na svetu kot nekdaj, površina zemlje pa je ostala ena in ista. Zategadelj se moramo zadovoljiti tudi s sla-bejšimi legami in zemljo ter boriti z vsemi mogočimS težkočami, da pridelamo toliko živeža, kolikor je potrebno za življenje današnjega števila ljudi. Vedno naraščanje ljudske množice je torej vzrok, da je na svetu čbndalje težje živeti. Ne toliko mišičave roke, ampak iznajdljiv in bister razum, ki stika zmirom po novih virih za prehrano, nas vzdržuje še na površju.
Jasno je in vsakdo mora priznati, da je od kmetovalca odvisno celo svetovno gospodarstvo v sedanjosti m bodočnosti. Ker ne moremo zadrževati številčne množitve človeškega rodu in tako omejiti potreb ljudstva, nam je treba misliti na drug izhod iz stiske za vsakdan)» kruh — na zvišanje proizvodov naše zemlje.
Prva in največja naloga vsacega poljedelca torej je, da skuša čim več proizvajati. Da to dosežemo, je potrebno, da si podredimo glavne činitelje zemlejske proizvodnje, zemljo, zrak in svetlobo v našo službo ter jih izkoriščamo kar najbolje. V kmetijskih šolah se dajejo navodila, kako je izkoriščati naravne snovi in sile in kako na umen način obdelovati zmljo. Popolnoma upra vičen je klic po ustanavljanju kmetijskih šol in odstavitvi nestrokovnjakov z oskrbniških mest. Nestrokovnjaki so škodljivci kmetijskih gospodarstev, in sicer zategadelj, ker ne vedo izrabljati njim v nadzorovanj« poverjene zemlje v najvišji meri. Glavni namen agrarne reforme je, zvišanje produkcije z intenzivnejšim obdelovanjem; istotako nalogo imajo tudi gospodarske zadruge, namreč pospeševanje proizvajanja pridelkov.
Zaključek.
Kot gospodarju dela in proizvodov bi kmetovalcu po vsej pravici pripadalo, da bi imel tudi državno upravo v svojih rokah. Le na ta način bi bila dana garancija za dobro oskrbo cele države z zemeljskimi proizvodi.
ja, poljedelstvo in vinogradništvo, a prazne bodo ostale pa tudi davčne blagajne . . .
. Na ravnokar navedena žalostna in že pogubonosna dejstva bi se morali vsaj ozreti naši za obstoj dfžave odgovorni oblastniki pri jesenskem zasedanju parlamenta.
Naša družina in kat. shod.
(Resolucije kal. shoda).
O družini in ženskem vprašanju.
I. Katoliški shod ugotavlja z obžalovanjem, da je družina resno ogrožena v pogojih gmotnega obstanki in nravnih temeljev. Ker je družina življenska in naravna prvina, podlaga in korenina vsej družbi, in ker pomenja propadanje družine — propadanje vse družbe, zato:
1.	poživlja poslance, naj potom socijalne zakonodaje skušajo urediti gospodarske razmere, kakršne so potrebne za ustanavljanje in povoljno uspevanje družin; delajo naj na to, da se potom zakonodaje prav posebno zaščiti družina in da se vse zatre, kar nasprotuje življenjskim in nravnim namenom družine; (zaščita zakona po krščanskem pojmovanju, zaščita otrok, rojenih in nerojenih, pobijanje nenravnosti in spolnih kug);
2.	pričakuje od avtonomnih in drugm javnih ob-lastev in zastopstev ter od gospodarskih in strokovnih organizacij, da pospešujejo blaginjo družin (z družinskimi stanovanji, z oskrbo življenskih potrebščin);
3.	naroča se vsem organizacijam, posebno prosvetnim, da usmerijo vse svoje delovanje v prilog družinskem življenju ter dopolnjujejo cerkveno prizadevanje z odgojo in izobrazbo odrasle mladine po znanstvenih načelih prave skrbi za zdrav in krepak rod, ki se popolnoma skladajo z versko-nravnimi zahtevami;
4.	svetuje razumnikom, da se pri razglabljanju družabnih razmer prav posebno ozirajo na ustroj najbolj naravne in prvinske družbe, ki je družina, in s tega vidika zajemljejo smernice za urejevanje drugih družabnih razmer.
II. Katoliški shod istotako z obžalovanjem ugotavlja, da je vsled nezdravih razmer dobršen del ženstva stalno odtegnjen svojemu prvotnemu in naravnemu poklicu in prisiljen v razne pridobitne poklice, kar je v veliko kvar ženstvu in družbi sploh, zato
1.	pozdravlja vsakršno prizadevanje, ki naj omogoči ženstvu, da se vrne k svojemu naravnemu, ali vsaj sorodnim poklicem;
2.	zahteva za ženstvo, ki opravlja moškim poklicem enakovredno delo, iste gospodarske in socijalne pravice, kakršnih so deležni moški;
3.	sploh pa zahteva za ženstvo popolno enakopravnost in posebno zakonito varstvo, ki ga potrebuje po svoji naravi.
Družina in verska vzgoja.
Ker je temelj vsega zasebnega in javnega življenja družina, zato opozarja katoliški shod, da je treba družinskemu življenju posvečati največjo skrb.
1. Življenje po društvih ne sme biti v škodo družinskemu življenju.
Gotovo je bila na Hrvatskem že tedaj udomačena hvalevredna navada, da je ljudstvo samo na kratko sodilo, a bolj na dolgo in občutno kaznovalo tatvino na sejmišču.
Ostavil sem h kolu privezanega in še vedno od posameznikov batinanega malenkostno tatinskega meše-tarja in se približal drugemu oddelku sejmišča: konjskim prodajalcem, kupcem in mešetarjem. Na tem tržišču je kar mrgolelo konj, pa bolj slabih, kljusaste vrste; med prodajalci ter kupci je bila pretežna večina ciganov in Hrvatov iz bolj južnih krajev. Krega, krika in robantanja je bilo na konjskem sejmišču mnogo več nego na govejskem.
Eni so tekali s konji, držeč jih za uzde in štrkajoč jih po cigansko z bičem od zadej, da kupec ne vidi udarcev, drugi so gledali konjske zobe, tretji vozili ob
obrobkih sejmišča---Na konjskem tržišču je bilo
zelo, zelo živahno, jaz sem se zatopil v razne prizore poštene in nepoštene konjske trgovine in pozabil na go-vejskega mešetarja in hrvatske batine.
Na konjskem sejmišču je na mah vse utihnilo--
Oni, ki so tekali po cigansko s konji in oni, ki so vozarili, so obstali--—. Skozi vhod na tržišče je peljal za
močno uzdo konja dolg in bolj starikav Hrvat. Konj se je navdušeno spenjal kvišku, stopical več po zadnjih kot na prednjih nogah ter zgledal koj na prvi pogled, da je prvovrstna žival, ki zasluži občno pozornost celega sejmišča.
«Imbra«, «Imbra!« so kričali sejmarji in mu delali prostor, da se je mogel postaviti s svojo posebnostjo na sredini tržišča. Hrvatje in cigani so se zbrali krog no-vodošlega konja, ki je nemirno prhal okrog sebe, kopal zemljo s prvo nogo in dvigal po koncu rep.
Žival je bila mršava, črnkasta, a njena žihvanost ter nemirnost sta razodevali žlahtnejšo kri kot se je pretakala po drugih ciganskih in hrvatskih kljusetih na sejmu.
Strokovnjaško ^gledovanje konja se je začelo od zob do kopit in brz so se zbrali kupci ter mešetarji na strani kupcev in prodajalca.
Trgovina glede tega na lisinškem sejmu izvanred-nega konja je postala takoj zelo hrupna, roka na roko je pokala, Imbra je letal s konjem sem ter tja brez ciganskega švikanja z bičem od zadej — — Žival je
žela zasluženo zadovoljtsvo in po kratki uprežni vožnji se je dobil kupec, ki je udaril na par stotin kron za og- 5 njevitega dirkača.	|
Gledal in opazoval sem lastnika živali bolj kot ? konja in uganil, da je bil to prav taisti Hrvat, ki je okrog devete ure predpoldne pasel konja na deteljišču v Miljani pred Lesinčami. Srečala sva ga z očetom, pozdravil naju je in oče ga je še vprašal:
«Kaj pa ti kima kljuse tako klaverno in obira de-teljne perinke?«
Dolgopeti Imbra pa se je bahavo odrezal, češ: «Joža, moj konj živi samo od štiriperesne detelje in radi tega je tako isker ter ognjevit«.
Oče se je smejal in pognal.
To je bil torej ta Imbra in konj, katerega je užigala : : štiriperesna detelja.
Imbra prodajalec, kupec in mešetarji so pili pri sejmski stojnici «likof«. Krog prodanega in od vseh občudovanega konja se je klatil cigan ter ogledoval še vedno nemirno žival od vseh strani. Konj je neprestano hrzal, kopal z nogami in držal rep na kvišku, kakor da bi dirjal v galopu.
Hrvati so popili «likof«, si še enkrat segli v roke, kupec je odštel denar. Imbra je snel klobuk in spustil vanj izkupiček, pomolil klafeto konju pod nos, se po-križal in se nato poklonil po hrvatsko-mešetarski navadi z neimenovanim delom telesa v zadnji pozdrav živali. Novi gospodar je odvezoval konja, pristopil je k njemu že omenjeni cigan in mu nekaj pošepnil. Kupec je očividno osupnil na pošep in segnil z desnico konju od vratu, tapljaje ga po hrbtu — pod rep — in stisni'. Spustil je konjski rep, vtaknil prste v usta in nato pa proklel Imbrelu otca in majko in vse, kar je svetega in i nesvetega na zemlji, pod njo in nad zvezdami.
Še pred trenutki blaženi in od vseh domačinov bla-; grovani Imbra je prebledel —. Vsi, ki so pili «likof«, so se začeli zanimati za ta začarani konjski rep in vsak, ki se ga je preveč dotaknil, je zaklel —.	^
1 Konj je imel skozi rep zabodeno dolgo iglo. Že rana skozi kost ga je skelela, a ko je mahnil količkaj z repom, se je sam pičil ter dregnil v zadnji del in radi tega je tako nestrpno hrzal in prskal, kopal z nogami in po možnosti ter kljub muham držal z iglo oboroženi rep kvišku.
Od vseh strani so se stegnile po prebledelem Imbrelu hrvatske in ciganske roke, izkupiček so mu iztrgali
in ga tirali med batinanjem, kričem ter kletvicami fe stebru, kjer se je pred njim vical ter zvijal pod batina-mi štajersko-mešetarski tat podplatov.
Imbreta je zadela mnogo hujša batinaška obsodba in nje bliskovito nagla izvršitev kot štajerskega uzmo-viča. Padale so po njem leskovke liti toča in najbrž do konca sejma —. Kako in kaj se je zgodilo z Imbretovim konjem, ki se je hranil samo s štiriperesno deteljo, š« do danes ne vem.
Kar dvoje težjih batinanj na enem in za mene p»-vem hrvaškem sejmu mi je bilo več nego dovolj. Ostavil sem konjski in govejski sejm, ker je začelo pogrme-vati ter se nevarno pripravljati na dež. Napojil sem konja in kmalu nato se je vrnil tudi oče. Jedla sva in oč« ni niti t, besedico omenil batin, ker je bil preizkušem sejmar, pač pa me je spomnil na nevarnost dežja. Na-pregla sva, pognala in že je začelo na debelo škrapatk Dež se je ulil, oče je razprostrl marelo, meni pa naročil, naj razvijem po nogah oni takozvani «špricleder«, da ne bova mokra po kolenah. Hoteč izpolniti očetovo povelje, sem prebledel kot pred dobro uro Imbra. Špric-ledra ni bilo, nekdo ga je bil v moji odsotnosti odrezal prav vtik in si ga prisvojil na tatinski način. Tudi oče je zapazil tatvino in mi po hrvatsko na kratko pri-smolil zaušnico, da bi bil skoraj padel pod konja. Brez preiskave in zaslišanja sem bil batinan z roko na vozu, a ne, ker sem jaz kradel, ampak ker sem zanemaril službo stražarja, gledal dvojno batinanje na Hrvatskem; zdaj sem ga občutil sam na lastni koži in v rojstnem kraju svojega očeta na potu iz Lešinč proti Miljani.
Bogzna kdo nam je odrezal «špricleder.« Že ko* otrok sem si bridko zapomnil rojstni kraj mojega očeta, kjer sem videl batine izpred oltarja, na sejmišču in jih okusil na vozu na lastni koži . . .
Pri mojih napolbratih Hrvatih so bile batine udomačene že leta 1897, ko sem jih prvič videl in njih trpkost okusil in še danes ti ubogi Hrvati tožijo, da jih batinajo . . .
Lahko je priporočati recept batinanja, da se ga zagovarjati, svarilno je gledati njegovo izvršitev, a sam vrag naj požira batinaško zdravilo . . .
Državno gospodarstvo je v veliki meri odvisno od posameznih gospodarstev; čimbolj so urejena posamezna go spodarstva, tem boljše je urejeno tudi državno gospodarstvo.
Akoravno ponekod že dokaj intenzivno gospodarimo in mnogo proizvajamo, vendar to nikakor ne bo zadostovalo za bodočnost. Prišla bo nekoč doba, ko bo celi svet izgledal kot en sam vrt, pa še kljub temu ne bo vsega dovolj. Kedo li bo potem prevzel odgovornost za prehrano človeštva? Gotovo nikdo drugi kot kmetovalec. —
Kmetovalci! Zavedajmo se te naše velike odgovornosti za človeško družbo in zahtevajmo zato najširšo svobodo in pravico samoodločevanja, kajti od nas in našega dela je odvisno svetovno gospodarstvo sedaj in v bodočnosti.
Ivan Štampar, oskrbnik graščine Ormož.
■UtlilMUl.Ul ll« N> i m1 *■ .'"•S"^-.ttjv^s««,-!*..-i^v^rs^^s-.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Pri določevanju novih taks se je, kakor je že na drugem mestu povedano, zopet pokazalo, kako zaslom-bo in zavezništvo ima samoradikalna vlada za vsako protiljudsko delo pri demokratih in pri srbskih zemljo-; radnikili. Demokratski listi še vedno hujskajo vlado proti Hrvatom in Slovencem, na eni •strani bi zelo radi, če bi se začelo z obznanimi divjati po Hrvatskem, na drugi pa venomer trdijo, da je vlada popustljiva napram Hrvatom in Slovencem ter da popušča celo od ustavnih določil.
Za jesensko parlamentarno zasedanje 20. t. m. vlada ne kaže nobenih novih smeri svoje politike. Zagrožene nasilne mere za Hrvatsko vladi pred zunanjim STetom ne gredo v račun, na drugi strani pa zopet Pa-šič in še razni drugi odločilni člani njegove vlade ne ka žejo nobene prave volje za ugoditev nujnih in upravičenih zahtev proticentralistične opozicije. Od zunaj se kaže vedno več zanimanja in pozornosti za naše razmere. Pred kratkem so bili v Beogradu angleški politiki, med njimi tudi par poslancev in Beograd je ob tej priliki z vso silo hotel pokazati svojo slabo stran. Listi so smešili in zmerjali hrvatski pokret ter psovali tudi po-litike-tujce, ki se za naše notranje razmere zanimajo. Angleški parlamentarni člani so se seveda vsi ogorčeni odpeljali iz Beograda v Sofijo*
^ Od vsega, kar je Pašič prinesel, ministre še najbolj zanima francosko zagotovilo, da dobi Jugoslovija kmalu 300 milijonov frankov posojila za oboroženvanje. — Govorilo se je tudi o francoski pomoči za nas glede rešitve reškega vprašanja, konec tega pa je bil ta, da so v pondeljek Italijani nenadoma postavili Reki nekega svojega generala za poveljnika ter sporočili naši vladi, da se je zgodilo to v ohranitev reda in miru. Reka je torej pod italijansko oblastjo in vse govori za to, da je naša vlada na tihem na to že pristala ali pa, da je vse mogoče korake proti temu zamudila in da mora sedaj brez ugovora to dopustiti. Na vsak način raste Italiji pogum, ko je tudi v sporu z Grki dosegla, kar je hotela. Otok Krf drži. Z njim lahko vsak čas zapre Jadransko morje in ko se tu ni oglasilo Društvo narodov, se tudi radi Reke ne bo zlasti še radi tega, ker je Beograd doslej mirno gledal, kako se krši rapallska pogodba. Zunanja politika, ki jo vodi beograjska vlada, je vedno bolj samovoljna in nejasna in tudi glede za nas najvažnejše upostavitve odnošajev z Rusijo čujemo samo to, da so ruski begunci, "VVranglovci in drugi vložili nekak ugovor, kakor da bi imeli sploh kaj govoriti v naši državi.
Hitra in delavna je vlada samo v tem, kar obremenjuje in izmozgava naše kraje in pa kar trebi ter meče naš živelj iz vseh panog državne uprave. Sedaj meče na veliko slovenske in hrvatske oficirje iz vojske med pen-zijoniste, katerim pa v splošnem že leta in leta niti tega ne da, kar jim je dolžna po sprejeti obveznosti konfe renče nasledstvenih ali iz bivše Avstrije nastalih držav, ki se je vršila leta 1921 v Rimu. Radikalna vlada nadaljuje na tem, kar so naši demokrati začeli, ki so slovenske uradnike in oficirje, ki niso bili posebej pri njih zapisani, označevali v svoji ostudni klečeplaznosti za ne zanesljive. Vidi se, da hoče vlada vse slovenske in hrv. oficirje pometati iz vojske, dočim se neprestano imenujejo novi oficirji — Srbi in bo povišano sedaj 30 srbskih polkovnikov v novo vrsto brigadnih generalov. Velika množina slovenskih in hrvatskih oficirjev se upokojuje po starem zakonu, nekateri, prav redki Srbi pa že zdaj gredo v penzijon po novem vojaškem zakonu, ki še le stopa v veljavo.
VOLITVE NA ČEŠKEM.
V «edeljo so se po celi češkoslovaški državi vršile občinske volitve. Nastopilo je mnogo strank zlasti po večjih mestih. Socijalni demokrati razdeljeni na češke in nemške so mnogo izgubili, pridobili so komunisti in okrepili so se tudi mladoliberalci ali narodni demokrati s svojimi zavezniki narodnimi socijalisti. Svoje postojanke je popolnoma obdržala Ljudska stranka, ki ima največje uspehe na Slovaškem. V Pragi so dobili češki narodni socijalisti 22 mandatov, komunisti 19, napredni socijalisti 1, čehoslovaški socijalni demokrati 9, narodni demokratje 23, hišni posestniki 1, najemniki 1, «druženje vojakov-gažistov. 1, nemško-politična delavska stranka 4, konzumenti 1, ljudska stranka 6, obrtna stranka 7 in agrarci 2 mandata.
NEMČIJA.
Utrni ka vlada pripravlja temeljito valutno reformo in pa nov načrt za odplačevanje vojnih odškodnin. Č«
j bodo zavezniki s temi predlogi zadovoljni, potem bo
j Nemčija stavila naslednje temeljne pogoje: neoviran j promet s Poruhrjem ter prčpiistitive železniške in cek>-i kupne civilne uprave v nemške roke.
!
GENERALSKA VLADA V ŠPANIJI.
'	v ■
: Pretekli teden je bil nenadoma izvršen preobrat v i Španiji. Izvršili so ga generali z vojsko, vlado razpu-i stili ier jo nadomestili z oblastniško družbo 8 genera-; lov. Vodja prevratu ikov general De Rivera se je imeno-; val za predsednika te vlade. Prevrat ni bil naperjen proii kralju, ampak samo proti vladi, ki se je večkrat menjala ter sestavljala iz raznih strank, a ni mogla zboljšati položaja v državi. Sedaj hočejo generali poskusiti svojo srečo.
Našf poslanci med ljudstvom.
Shod Delavske zveze in ustanovni občni zbor okr. Delavske zveze za celjsko okrožje se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne pri Belem volu v Celju (vrtna dvorana). Na shodu govori ali gospod poslanec Kremžar iz Ljubljane ali predsednik Delavske zveze za Slovenijo dr. Gosar. Po shodu je ob pol drugi uri sestanek okrajnih zaupnikov DZ celjskega okraja in razgovor o podrobnem organizatoričnem delu. Tovariši in tovarišice! Udeležite se v velikem številu važnega shoda in sestanka.
Shodi SLS v Prekmurju. Dne 8. septembra se je vršil shod SLS pri Sv. Heleni (Pertoča). Predsedoval je g. Kolmeriko, župan iz Veščislavec. Govoril je g. poslanec Šiftar. Tolmačil je poslušalcem politični položaj v naši državi, ki je nastal vsled nespravljivosti centralistov, razpravljal o nalgah in borbah revizijonističnega bloka, o položaju, ki je nastal vsled Radičevega potovanja- v inozemstvo. Končno je izjavil, da bo naša stranka vztrajala za istinito avtonomijo slovenskega naroda. Jugoslov. klubu se je ponovno izreklo popolno zaupanje. — Dne 8. septembra po sv. maši se je vršil shod SLS za celo faro. Govorila sta poslanec Šiftar in tajnik švikaršič. Tudi tukaj se je ljudstvo izreklo, naj naši poslanci vztrajajo in zahtevajo zakonodajno avtonomijo. — Shod SLS v Gornji Lendavi se je dne 9. sept. jako dobro obnesel. Predsedoval je g. Franjo Bračič, po sestnik in predsednik KZ. Govoril je poslanec Šiftar. Tudi na tem shodu je ljudstvo izreklo Jugoslov. klubu popolno zaupanje.
Kotljc. Dne 16. septembra se je vršil pri nas dobro Obiskan shod. Udeležili so se ga večinoma kmetje, nekaj je bilo tudi delavcev. Tudi nasprotniki so bili navzoči, a se ni eden ni oglasil. Poslanec je pojasnjeval ljudem boj v parlamentu in stavil vpašanje, ali smatrajo zbo-rovalci delo poslancev SLS za pravilno ali ne. Na to vprašanje so zborovalci izrazili vodstvu in poslancem polno zaupanje. Po shodu so kmetje še stavili razna vpršanja.
Ojstrica nad Dravogradom. Dne 13. septembra je imel tukaj sestanek zaupnikov SLS naš g. poslanec Kugovnik. Obrazložil je delovanje poslancev Jugoslov. kluba v narodni skupščini. Zaupniki so izrekli polno odobravanje parlamentarnega dela in pozivali poslance, naj z isto delavnostjo v narodni skupščini vztrajajo tudi v nadaljnem boju.
Dr. Hohnjec je imel v nedeljo, dne 16. septembra pri Sv. Juriju ob Ščavnici politični shod, ki je izvrstno uspel. Obisk je bil prav obilen. Prišli so v precejšnjem številu tudi taki, ki niso ali vsaj dosedaj niso bili pristaši naše stranke, Potek zborovanja jih je uveril, da je naša stranka edina, ki dosledno in energično brani slovensko ljudstvo ter da se usoda slovenstva in zlasti slovenskega kmeta ne more in ne sme dati v druge roke. Zborovanju je predsedoval načelnik krajevne organizacije župan Horvat. Poslanec dr. Hohnjec je z veliko pazljivostjo slušajočemu občinstvu tolmačil velika vpra sanja, ki so sedaj na vrsti v zunanji politiki. Evropa še ni prišla do miru, po njenem telesu še vedno gredo krčeviti pretresljaji. Spor med Francijo in Nemčijo se ne more poravnati. Nemčija ne more plačati, Francija pa ne more odstopiti od svojih zahtev. V tej borbi Nemčija vedno bolj omahuje ter je prišla do roba gospodarskega prepada. Na jugu Evrope pa ogroža mir pohlepni in ošabni italijanski fašizem, ki se zaletava v | vse sosedne države, hoteč jih podjarmiti italijanskemu i nadvladstvu. Mussolini gazi med Italijo in Jugoslavijo i sklenjene pogodbe ter grabežljivo izteza svoje roke po . Reki in njenemu pristanišču. Od naše vlade zahtevamo, : da naši državi ohrani vsaj to, kar ji zajamčujejo sklen-■ jene pogodbe. V notranjosti naše države vlada zmeda j in nezadovoljnost je dosegla vrhunec. Centralizem, ki je ; samo orodje v rokah velesrbstva, kakor nevarna kislina | razkraja in razdira sestav naše države. Odgovornost za to nosijo ne samo srbski poslanci, ki so glasovali za | centralistično ustavo, marveč tudi slovenski poslanci, j demokrati in samostojneži. Zločin, ki so ga s tem storili ; nad slovenskim narodom, ne bo nikdar pozabljen in njim nikdar odpuščen. Te stranke tudi nosijo odgovornost za vse zakone, ki jih ustvarja centralizem: za vojaški zakon, za povišanje davkov, za kuluk in vse druge slabe nasledke centralističnega ustroja države. Slovenska ljudska stranka bo vedno krepko držala v svojih rokah ter bo dvigala kvišku zastavo slovenske samostojnosti. V zvezi z drugimi avtonomističnimi strankami bo odločno in vztrajno vodila borbo za avtonomijo Slovenije in njenega narodo. Navzoči, ki so z veliko pozornostjo sledili izvajanjem, so na predlog predsednika Horvata enaglasno izrazili odobravanje in popolno zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba. Zborovalci so na to sklenili resolucije, v katerih protestirajo zoper
upeljavo kuluka v Sloveniji, zoper ukinjenje jesenskih šolskih počitnic na deželi ter zahtevajo, da vlada na sme kakor do sedaj zapostavljati interese slovenskega vinogradništva, marveč jih mora braniti pri sklepanji» trgovinskih pogodb z drugimi državami, zlasti z Av-j stri jo. — Popoldne je poslanec dr. Hohnjec govoril pod-učne in bodril ne besede jurjevski mladini, ki se je * obilnem številu zbrala na sestanku maldinskih organizacij.
Olinije pri Imenem. Tukaj sta se vršila v nedeljo,
dne 16. septembra dva zelo lepa shoda. Govorila ste poslanec Vrečko in tajnik Deželak. Poročilo poslanca • delovanju Jugoslovanskega kluba so zborovalci z navdušenjem sprejeli in soglasno izrekli našim poslancem j zaupnico.
Artiče pri Brežicah. Namesto poslanca Žebota, ki ! je bil nujno zaposlen v finančnem odseku, narodna : skupščine v Belgradu, je imel pri nas dne 16. septembra i shod tajnik Krajnc. Govornik je razložil potek političnih dogodkov od zadnjih volitev, ko je slovensko Ijud-| stvo izreklo svoje zaupanje SLS, pa do Radičevega od-| hoda na Angleško. Razmotrival je vprašanje, ali je u-| panje, da bo Radič v Londonu kaj dosegel? Ali bodo ! Angleži pomagali Radiču, ki doma ni hotel iti v naro-| dno skupščino, da bi tam poskusil doseči avtonomijo? j Ali bodo v pomoč republikancu Radiču Angleži, ki so i na Bolgarskem pomagali vreči Stambulijskega, zato da bi utrdili monarhizem (vlado kralja)? Ni verjetno, da bi se Angleži vmešavali v notranje razmere Jugoslavije, dokler je pri nas mir, večji mir nego v drugih državah. Poleg tega imajo Angleži danes velike skrbi glede Porurja, v sporu med Grki in Italijani, v vprašanju Reke, doma pa se morajo brigati za to, kako nasititi poldrug milijon delavcev, ki nimajo dela! In končno: Angleška danes ni več gospodarica Evrope, ampak največji vpliv ima Francija. Iz vseh teh razlogov se Ra-dičevci po pravici bojijo, da bo Radič prišel iz Londona še bolj prazen nego je prišel tja. Krivdo nosi pač Radič sam, ki meni, da mu bodo Angleži dali zastonj «republiko«, ali bolje samostojnost Hrvatske, za katero so on in njegovi poslanci doma delali — z nedelavnostjo za pečjo. Ali ni žalostno, da se 21 poslancev SLS noč in dan mora truditi in ubijati v Belgradu za avtonomijo in pravice Slovencev, dočim Radič ni storil niti tega, kar bi lahko storil: da bi prišel našim poslancem na pomoč v narodno skupščino, kakor je to obljubil?l Zborovalci so sprejeli govor z velikim razumevanjem in odobravanjem dosedanje taktike Jugoslov. kluba.
NAŠE PRIREDITVE.
Velika narodna slavnost v Št. Ilju v Slov. gor. b®
v nedeljo, dne 23. septembra popoldne. Glasbena Matica v Mariboru pride, da nas navduši, razvedri in razveseli z lepo slovensko pesmijo. Slovenski govorniki bodo vzbujali v našem obmejnem narodu zavest in odpornost. Pridite v obilnem številu!
Orlovska prireditev v Št. Ilju v Slov. gor. se je zadf-njo nedeljo prav dobro obnesla. Odsek Št. Ilj je ob prihodu mariborskega vlaka sprejel na kolodvoru mariboir ske brate, s katerimi so skupno odkorakali k župnijski cerkvi, kjer so bile večernice. Točno po sporedu so ob pol 16. uri pričeli s telovadbo ter izvajali proste vaje najprej člani, potem članice, za njimi deški naraščaj in gojenke. Živahno ploskanje občinstva je spremljalo vsak nastop. Nato je pozdravil veleč, gospod župnik šentiljski E. Vračko v navdušenem govoru Orle iz Maribora in pozival vso mladino, da po vzgledu Orlov stopi v armado bojevnikov za lepe in visoke cilje kršč. maldinske organizacije. Slavnostni gvornik g. Ivo Per-šuh iz Maribora pa je v globokozasnovanem govor« povdarjal cilje orlovstva in kočno slovesno sprejel člane odseka Št. Ilj v orlovske vrste. Po govoru so nastopili bratje iz Maribora z boks-vajami, kar nam je bilo čisto novo. Zek) mične so bile simbolične vaje članic iz Maribora. Glede orodne telovadbe, ki je sledila kot zadnja točka, pa je bila slišati od vseh strani 1« pohvala. Naj ostane ta dan vsem Orlom v prijetnem spominu, kot dan priznanja za njihov trud v telovadnicah. Vsem udeležencem pa iskreni Bog plačaj za številni obisk.
Občni zbor Orla v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 30. septembra 1923 se vrši v društveni sobi okrajne hranilnice občni zbor Orla. Vsi člani in somišljeniki st« vabljeni v obilnem številu.
Savinjsko orlovsko okrožje. V nedeljo, dne Si), t. m. se vrši okrožni občni zbor v Št. Pavlu ob 1. uri popoldne v društvenem domu. Poživljamo bratske odseke, da pošljete svoje zastopnike, posebno bližnji odseki s« udeležite v večjem številu. Občni zbor je važen, ker s« bodo zasnovale nove smernice za nadaljni razvoj. Pridite tudi prijatelji Orlov. Bog živi!
Kinetsko katoliško izobraževalno društvo na Fraa-kolovem priredi na kvaterno nedeljo dne 23. t. m. popoldne ob pol 4. uri v Društvenem domu veselico z igro «Zupanova Micika«. Med odmorom nastopi domači tamburaški zbor. Po igri pa se zapoje več narodnih' pesmi. Gostje se prijazno vabijo, da pridejo v obilnem Številu.	,
Tedenske novice.
Pogreb rajnega g. kanonika Jožefa Mcšičeka v Brežicah je pokazal, koliko ugleda in ljubezni je užival ranji g. dekan ne samo med navadnim ljudstvom in med svojimi stanovskimi tovariši, ampak tudi med višjimi sloji in celo pri političnih nasprotnikih. 48 duhovnikov iz domače in tujih dekanij, iz Hrvatske in sosedne Kranjske ga je spremilo k zadnjemu počitku.
¡Siran 4.
S! O VENSKI GOSPODAR.
20. septembra 1928.
Pogreb je vodil proč. g. Tomažič, dekan v Kozjem, v cerkvi se je poslovil od rajnega njegov rojak, videmski župnik g. Meavešek. Med govorom in pri pretresljivih žalostinkah so ljudje, ki so v ogromnem številu spremljali svojega priljubljenega in požrtvovalnega pastirja na zadni poti, glasno jokali. N. p. v m.!
Novi škof na otoku Krku. Za* Slovencem Mahni-čem je imenovan kot novi škof na otoku Krku zopet Slovenec, profesor dr. Josip Srebrn ič. Novi škof je bil do sedaj profesor na vseučilišču v Ljubljani. Ilojen je bil na Goriškem, na sedaj italijanskem ozemlju. Deloval je mnogo let v Gorici, med vojno pa je prišel v Ljubljano.
Zlata poroka pesnika Josipa Stritarja. V soboto v preteklem tednu je obhajal starosta slovenskih književnikov in pesnikov, sivolasi Josip Stritar, zlato poroko s svojo soprogo v Rogaški Slatini. Domače prebivalstvo je priredilo jubilantu v proslavo bakljado ter podoknico, čestitala mu je pa k temu pomenljivemu dogodku cela Slovenija. Pesnik Josip Stritar je med našim ljudstvom dobro znan po svojih Jagodah, Pisa-nicah ter drugih pesniških zbirkah, kakor tudi po svojih ljubkih povestih. Za naš slovenski narod tako zaslužnemu možu čestitamo tudi mi!
Smrt slovenskega učenjaka. V preteklem tednu je umrl v Pišecah pri Brežicah po celi Sloveniji in izven 'nje znani učenjak, prof. Pleteršnik. Umrli Je bil sin našega Spodnjega Štajerja, rodil se je namreč leta 1840 v Pišecah. Gimnazijo je študiral v Celju, na dunajskem vseučilišču se je pa posvetil filozofiji in jezikoslovju. Po dokončanih študijah je služboval kot profesor sko-ro v vseh slovenskih mestih. Poučeval je celih 36 let. Ta leta so bila polna delovanja na književnem in prosvetnem polju. Najbolj je znan vsled dovršitve po njem i-menovanega slovensko-nemškega slovarja. Po vpoko-jitvi leta 1900 se je naselil začasno v svojem rodnem kraju, kjer ga je zatekla tudi neizprosna smrt v visoki starosti 83 let. Naj mu bo lahka rodna gruda!
Krajevne odbore SLS, ki na naš poziv še niso poslali imena in naslove zaupnikov, prosimo, da jih takoj pošljejo tajništvu Slov. ljudske stranke v Mariboru, Ci-rilova tiskarna.
Našim županom! Dasi so poslanci SLS izsilili od ministra za zgradbe ustmeno in pismeno izjavo, da se kuluk v Sloveniji ne bo izvajal, vendar je potrebno, da naši občinski odbori zahtevo poslancev podpirajo še s posebnimi protesti proti kuluku; sicer bi se znalo zgoditi, da Belgrad na izjavo ministra zgradb pozabi. V tem smislu je Županska zveza za Slovenijo na svoji seji sklenila sledečo resolucijo: «Županska zveza odločno protestira proti uvedbi kuluka v Sloveniji in sicer iz sledečih razlogov: 1. Državne ceste se v Sloveniji vzdržujejo z davki, ki jih Slovenija sama v ta namen plačuje. 2. Vse druge ceste, to je deželne in okrajne ceste, so se pri nas vzdrževale in se morajo vzdrževati z do-kladami. 3. Občinske in druge v občini kvalificirano ceste vzdržuje občina sama iz lastnih sredstev, oziroma po potrebi potom tlake. Zahtevamo, da se uvedba kuluka v Sloveniji takoj ukine ter prekliče zahteve po izdelovanju tozadevnih imenikov. Županstva poživljamo, da skličejo takoj seje občinskih odborov in se na teh sejah izjavijo, ali so za kuluk ali za dosedanji način vzdrževanja cest. Izjave naj pošljejo in sicer en izvod na Župansko zvezo, drugi izvod pa na Pokrajinsko upravo v Ljubljani.«	• r .
.Se enkrat «kuluk.« Naš poslanec žebot se je še enkrat obrnil na ministra za zgradbe g. Uzunoviča z vprašanjem: «Ali se bo kuluk v Sloveniji izvajal ali ne?« Minister je dne 15. t. m. osebno odgovoril poslancu, da -v Sloveniji kuluka ne bo. Enak odgovor je dobil od gradbene direkcije V Ljubljani, koja zatrjuje, da ni prav nobene nevarnosti, da bi se državne in okrajne ceste v Sloveniji morale vzdrževati z roboto (kulukom). Tu se zopet vidi, da je resen odpor naših poslancev v Beogradu proti kuluku vendar imel uspeli. Če bi se pa naši držali Radičevega zapečnjaštva, pa bi bili Srbijan-ci gotovo vsilili Slovencem kuluk. Kar pa se tiče popisa obvezancev za kuluk, pa je stvar politične oblasti. Sezname bodo okrajna glavarstva na vsak način zahtevala. Da ne bodo imeli župani drugih težav, naj sestavijo sezname o kuluku kakor vedo in znajo.
Cestarji, pozor! Ustanovila se je pred kratkem Strokovna zveza cestarjev z namenom, da izvojuje svojim članom na merodajnih mestih in s pomočjo naših poslancev, požrtvovalnih in discipliniranih njenih članov tak položaj, da bodo našli pri svojem delu svoj poklie. .dosegli možnost živeti človeka vredno življenje zase in za svoje družine. Do sedaj cestarji niso imeli svoje stanovske organizacije, ki bi se borila za njihov dobrobit, kar je imelo za posledico njihov sedanji brezupen položaj. Taka stanovska organizacija pa mora imeli pri svojem delu za hrbtom močno armado, na katero se opira. Zatorej je sveta dolžnost vsakeg acestarja, da se pridruži tej armadi in se bojuje ramo ob rami s svojimi sotovariši za skupne interese. Le polom skupnega nastopa s trajnim in požrtvovalnim delom si bodo priborili cestarji v človeški družbi mesto, ki jim pripade. Vsak, kdor želi pristopiti, oziroma hoče kake informacije, naj se pismeno ali osebno obrne na Pokrajinsko tajništvo Jugoslov. strokovne zveze v Maribor, Wilden-rainerjeva ulica 6-1.
Pritožbe radi šolskih počitnic na Koroškem. Iz Kotelj poročajo: Od vseh slran so tukaj pritožbe zoper šolske počitnice, ki so bile nastavljene na poletni čas, namesto na jesenski. Ljudje se spominjajo nazaj na tiste čase, ko se je volja ljudstva upoštevala; danes se to žalibog ne godi več. Starši so sedaj klicani na zagovor. Na vprašanje, zakaj so naredili počitnice na poletje, se jim odgovori, da so poslanci tega krivi. Mi bi bili jako radovedni, kateri poslanci so to bili. Poslanci
SLS gotovo ne, ker ti so poslali na višji šolski svet posebno spomenico proti poletnim in za jesenske počitnice.
Povišanje železniških tarifov. Prometni minister je zvišal od 15. septembra naprej tarife na železnicah in sicer za osebe n blago. Povšek za osebe znaša 80 odst., za blago pa 80—100 odstotkov. Tako bo od sedaj naprej stala vožnja iz Ljubljane v Maribor in sicer v br-zovlaku 1. razred 222 dinarjev, II. razred 166.50 din., III. razred^ 111 dinarjev, poštni vlak I. razred 166.50 : dinarjev, II. razred 111 din., III. razred 55.50 din.; iz ■ Ljubljane v Celje brzovlak I. razred 126 dinarjev, II. razred 94.50 din., III. razred 63 din.; poštni vlak I. razred 94.50 din., II. razred 63 din., III. razred 31.50 dinar- > jev. Pri na novo povišanih tarifih se bo težko prepeljal kak navaden človek po železnici iz Maribora v Ljublja- ; no in obratno.
Mariborske novice. Dne 17. t. m. se je poročil naš okrajni glavar g. dr. Srečko Lajnšič v Sv. Jakobu v Ro- j žu na Koroškem z gdč. Gristi Kobentar iz znane narodne koroške rodbine. — V ponedeljek zjutraj je nastal na glavnem kolodvoru v Mariboru ogenj. Pred carinskim skladiščem se je vnel vagon z nezacarinjeniin manufakturnim blagom. Ognjegasci so ogenj hitro pogasili, vendar je zgorelo skoraj polovico blaga. Vagon se | je vnel najbrž vsled iskre od lokomotive, — Razprava proti orjunskim napadalcem na Gilii&vo tiskarno, ki l)i se imela začeti v petek, je bila radi odsotnosti glavne priče preložena na nedoločen čas. Orjunci so imeli 10 odvetnikov in med njimi je bil seveda tudi dr. Kuko-vec v obrambo svoje mladine od starega pretepača Škerjanca pa do cerkvenega roparja Štoke. Dr. Kukov-čev veleum je za iskril takoj ob prihodu v sodno dvorano. Glavno pričo je imenoval tudi sokrivca ter tako padel iz koncepta o nedolžnosti svoje mladine in svojih varovancev.
Novice od Sv. Antona na Pohorju. V stalni pokoj je stopil dosedanji učitelj-voditelj pri Sv. Antonu g. Ivan Štibler star. Deloval je na tukajšnji šoli kot dober vzgojitelj mladine od leta 1886, torej celih 37 let. Več let je bil tudi organist. V vsej svoji službi je bil zvest in natančen do pičice, obenem pa skrajno miroljuben ter ves skromen in nesebičen in vedno marljiv kot čebelica. Tudi kot veren kristjan je vselej zvesto vršil svoje dolžnosti. Dne 30 .avg. t. 1. je vzel slovo od nas in se za vselej preselil v Maribor. Bog mu bodi bogat plačnik za vse, kar je skozi 37 let tukaj dobrega storil! An-tončani ga ohranimo v hvaležnem in blagem spominu in želimo vsi prav iz srca, da bi užival zasluženi pokoj prav veliko let v sreči in veselju, v miru in zadovolj-nosti tja noter do skrajnih mej človeškega življenja! — Njegov naslednik je g. Ivan Štibler mlajši, bivši u-čitelj v Vuhredu. — Dne 30. m. m. je bila pokopana blaga žena Marija Sterdin, p. d. Glažerca, stara šele 34 let. Bila je globokoverna in vzgled velike potrpežljivosti. N. v m. p.! — Letos je obiskalo do zdaj Sv. Antona 20 tujih čč. gg. duhovnikov, ki so vsi v romarski cerkvi opravili sv. mašo.
Iz ust samostojneža vemo, kaj je politika. Od Sv. Jurija na Pesnici poročajo: Ko smo dne 10. t. m. se shajali k Žebotovemu shodu, si je nekdajšnji slavni naš župan Bračko brusil jezik in roke, da bi nas odvrnil od shoda ter je na svoj olikan način pravil: «Kaj boste hodili, saj je vse skupaj en ....!« Ta modrost nas seveda ni zadržala in smo veseli in hvaležni našemu poslancu za mnoga pojasnila. Pač pa zdaj iz Bračko-vih ust vemo, kaj je politika samostojnežev in nemš-kutarjev!
Blagoslovitev nove brizgalne pri Sv. Marku. V nedeljo, dne 9. t. m. je obhajalo naše novo ustanovljeno gasilno društvo svojo veliko slavnost blagoslavljanja društvene brizgalne. Slovesnosti so se udeležili gospod okrajni glavar dr. Pirkmajer, dalje se je udeležila slav-nosti vsa soseščina (gasilna društva) v kroju ter povzdignila s svojo udeležbo naše slavje. Posebno hvaležnost pa izreka društvo tudi botru brizgalne gospodu Franju Zagoršek iz Prvenc in njegovi blagi soprogi, katera sta letos že tretjič kot botra in sicer prvič pri novem zvonu, drugič pri stojnski brizgalni in sedaj pri nas zelo veliko žrtvovala in zaslužila, da se njuno ime neizbrisno vpiše v domačo kroniko. Ob priliki slovesnosti so naši pridni fantje in dekleta predstavljali igro «Turški križ« v prid novega gasilnega društva. Igra je izborno uspela ter se bode na občno zahtevo dne 23. t. m. popoldan po večernicah v domači posojilnici ponovila. Ker je čisti dobiček, kakor prvič namenjen v ko rist novega gasilnega društva, prosimo in vabimo vse od blizu in daleč, da se udeleže te krasne igre in podpirajo s tem prekoristno društvo, katero je vedno pripravljeno pomagati v sili svojemu bližnjemu.
-¡- Smrt vzgledne matere in gospodinje. Pri Sv. Mar jeti pri Možganjcih je preminula te dni po celi fari znana mati Vesenjakova. Blagopokojna je živela 18 let v najsrečnejšem zakonu, iz katerega nam je zapustila blagega ter nad vse marljivo delavnega poslanca ter profesorja g. Ivana, veselega, povsod priljubljenega in organizatorično delavnega g. kaplana Pavla in na domu nam vedno zvestega pristaša in naprednovzglednega gospodarja. Po smrtni izgubi moža je živela 29 let kot vdova in 10 let kot samostojna gospodinja, ki je pustila študirati svoja dva sina od sadu žuljev in truda svojih materinskih rok. Otroci, vzorno odgojeni, pridni, delavnj, vzgledni vsem drugim, so jej bili sreča in plačilo za njeno trudapolno skrb in delo skozi dobo 10 let, odkar je prepustila posestvo svojemu sinu-gospodarju. Rajna ni bila priljubljena samo doma v družini, ampak po celi marječki fari, kjer so jo poznali in jo bodo tudi v hvaležno-trajnem spominu ohranili vsi kot nad vse dobro, delavno,- pobožno in vsem dobro hotečo Vesen-jakovo mamo. Blagi Vesenjakovi mamici bodi lahka
žemljica marječka, g. poslancu, g. duhovniku, gospodarju na domu in vsem sorodnikom pa naše iskren® sožalje!
Zdravnik dr. Jenko v Ptuju je začel od 15. septem-br anaprej zopet redno ordinirati.
Dekanijski shod Marijinih družb v Skalah. V nedeljo, dne 23. septembra, se vrši dekanijski shod Marijine družbe v Škalah. Vodi ga g. svetnik Ivan Kaian iz Ljubljane. Začetek ob dveh popoldne. Vabijo se vse članice Marijinih družb in dekliških zvez dekanije! — Voditelj.	-gjjj
Velika nesreča se je zgodila ob priliki blagoslov-ljenja novih zvonov v Št. Miklavžu pri Slov. Gradcu. Ko so začeli spravljali zvon iz voza, je padel iz line tram in prebil glavo hlapcu podgorskega gospoda župnika. Hlapec je bil takoj mrtev, štiri druge osebe pa so precej poškodovane.
Smrt stare žer.e pri Št. Joštu na Kozjaku. Dne 13. septembra smo pokopali našo najstarejšo faranko, blizu 93 let staro Marijo Cerkovnik, pd. slaro žganklo v Lesu. Vkijub starosti je bila vedno krepkega zdravja, zadnje tedne pa so ji nenavadno hitro pešale moči. — Sprevidena s sv. zakramenti je izdihnila pridna in pobožna žena svojo blago dušo. Naj v miru počiva!
Blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Florijanu pod Bočem. «To je dan, ki ga je Gospod napravil.« T? svetopisemske besede je gotovo čutil v svojem srcu vsak do-' her vernik od Sv. Florijana preteklo nedeljo, dne 9. t. m., ko nam je g. kanonik Arzenšek ob asistenci vlč. g. dekana iz Rogatca, vlč. g. nadžupnika od Sv. Križa, vlč. g. župnika od Žetal in Stoperc in domačega župnika posvetil dva nova zvonova, mojstrsko delo zvonolivar-ne Bühl v Mariboru. Po končanem obredu sta bila zvonova med gromenjem topičev, sviranjem makolske godlje in ubranim petjem domačega pevskega zbora potegnjena v stolp. V sledeči krasni pridigi nam je g. kanonik razložil pomen jutranjega, poldnevnega in večernega zvonenja z ozirom na mladostno, srednje i» starostno dobo človeškega življenja. Da smo po dolgem pričakovanju dobili nova zvonova, gre vsa zahvala požrtvovalnim darovalcem, posebno g. Mariji Stefancioza, vstrajnemu prizadevanju ključarjev obeh cerkev, nekaterih drugih mož-veljakov in domačega g. župnika. Zvonova se harmonično vjemata v glasovih a in eis ter toplo priporočata zvonarno Bühl vsem župnijam, ki si še niso omislile nove zvonove. Pri tej priliki naznanjamo, da v kratkem dobimo tudi dva nova zvonova za podružnico in romarsko cerkev Marija Loreto na kožnem in ju bomo najbrž posvetili na zahvalno, to je na zadnjo nedeljo v oktobru.	*
Cerkvene slovesnosti v Dobovi pri Brežicah. Dne 9. septembra smo obhajali dvojno lepo slovesnost. Prva je bila obhajanje farne patrone, druga pa 301etnica župnikovanja našega velečastitega in nad vse priljubljenega g. župnika in kn.-šk. duhovnega svetovalca. Iz dna srca torej kličemo: naj jih Bog ohrani še v o-bilnem zdravju še veliko let med Dobovčani!- Ob 10. uri je bila procesija z Najsvetejšim, katero je vodil g. prof. dr. Anton Medved. Med procesijo je igrala tudi godba. Po procesiji je bila pridiga. Krasne besede, katere nam. je polagal na srce g. profesor dr. Anton Medved, nam bodo ostale v vednem spominu. Razložil nam je tudi velike zasluge našega g. svetnika za dobovsko župnijo. Po pridigi je bila slovesna sv. maša, pri kateri je nastopil cerkveni mešan zbor in prav ganljivo zapel. Prihitela je velika množica romarjev iz sosednih krajev. Popoldne je bil sklep. Ob pol treh smo imeli pete lita-nije. Vse se je vršilo v prav lepem redu in miru. Tudi ni bilo nobenega razgrajanja.
Za dijaško semenišče v Mariboru je daroval 1000 K č. g. Janko Breznik, kaplan v Rušah, bivši semenišča». Bog povrni! Živeli posnemovalci!
Da se med našim ljudstvom razširi pojem o našib notranjih misijonih, je izdal bosenski odbor knjižico: «Za našega Evharističnega kralja«. P.n. duhovne pastirje in vse naše organizacije, posebno pa Marijine družbe prosimo, naj to knjižico ljudem priporočajo ia jim tako nudijo dobrega čitiva. Knjižica slane 2 D. — Naroča se v Ptuju.
Porota v Mariboru. V ponedeljek, dne 17. t. m., se
je začelo v Mariboru jesensko porotno zasedanje. Dose-daj je razpisanih 17 slučajev, tako da bo imela porote delo do dne 22. t. m. Prvi dan sta prišla na zatožna klop vlomilca v Spodnještajersko ljudsko posojilnica Vid Ivrištofič in Alojz Gašperič. Pri razpravi sta oba natančno priznala svoj zločin in bila obsojena vsak na dve leti težke ječe. — Kot drugi je prišel tega dno na vrsto pohorski ropar Veronik Franc. Po letu je napadel na poti med Sv. Bolfenkom in Mariborsko koie na Pohorju turistinjo Litzer; vzel ji je uro in zapestnico. Obsojen je bil na poldrugo leto ječe. — Dne 18. t. m. se je zagovarjal majer Leopold Golob, ker je težko poškodoval posestnika Žvikarta od Sv. Antona na Pob. Do prepira je prišlo radi neke breze, katero je Goloi Žvikartu posekal. Dne 9. januarja je prišlo med njima do resnejšega prepira, ki se je končal s tem, da so našli Žvikaršiča nezavestnega ležati za Golobovim hlevom. Žvikart je obdolžil Goloba, da ga je udaril s teležnikoM po glavi, Golob pa je trdil, da ga je hotel Žvikart napasti ,pa se je spodlaknil in padel na kamenje. Goloh je bil pred poroto oproščen. — Popoldne istega dne j« bil obsojen želarski sin Janez Simonič iz Brezovca n» štiri mesece težke ječe radi hudodelstva uboja. V vino-toču Ivane Ehrlichove v Preradu se jc v nedeljo, dif 15. julija, opil ter začel prepir z gostilničarko, potem p» se je sporekel še s fanti, med katerimi so bili tudi štirj» bratje Horvati. Prišlo je do pretepa, v katerem je Simo' nič potegnil lovski nož ter slepo mahal okrog sebe. Zadel je Ivana Horvata naravnost v srce, da je bil v»

29. septembra 1&33.
SLOVENSKI GOSPODAR.
S tí a* ».
mestu mrtev. Zabodel je še njegovega brata Jožefa v spodnji laket. Zagovarjal se je s silobranom, češ, da je bil napaden, kar so priče oporekale.
CELJSKA POROTA.
Dne 11. septembra je prišel pred porotnike že od zadnje porote znani Iv. Železnikar, 20 let stari rudar iz Trbovelj, ki je obtožen težke telesne poškodbe, katero je izvršil dne 10 .maja t. 1. nad Francetom Hribarjem in Avguštinom Strmonetom. Prvemu je v pretepu staknil oko, drugega pa je z nožem lažje poškodoval. Pri zadnjem porotnem zasedanju se je pri razpravi zagovarjal s slaboumnostjo in živčnimi napadi. Radi tega je sodni dvor obravnavo odložil, da se zadeva preišče. Pri sedanji razpravi pa se je ugotovilo, da ti živčili napadi ne odvračajo od železnika nikake odgovornosti. Za svoje nasilno dejanje je dobil 15 mesecev težke ječe.
Istega dne je prišel na zatožno klop 281elni delavec Ivan Čater iz Gaberij pri Celju. Obtožen je, da je dne 26. maja napadel na cesti, ki vodi iz Celja v Vojnik, M. Jerovšeka iz Stranic pri Konjicah in sicer radi tega, ker mu Jerovšek ni dovolil, da se pelja z njim na kolesu v Vojnik. Hotel je Jerovšeku vzeti kolo, kar mu je ta komaj zabranil; v prerivanju pa mu je Čater izmaknil iz žepa listnico z 200 dinarji in dve knjižici. Pred porotniki je čater krivdo tajil, češ, da Jerovšeka niti ne pozna. Kljub temu so ga pa obsodili na 10 let ječe.
Poneverba.
i
Dne 12. septembra je prišla pred porotno sodišče Ana Ralh, 241etna poštarica, rojena v Brucku ob Muri ' v Avstriji, nazadnje pa je bila poštarica v Subotici. — j Pred poroto bi morala priti že v poletnem zasedanju, ' pa je bila obravnava na predlog zagovornika prelože- ■ na, da se preišče duševno stanje obtoženke. Ana Rath j je kot poštarica v Šiorah pri Celju tekom treh mese- "j cev poneverila večje svote denarja na ta način, da je ■ strankam podpisala potrdilo in »prejemnice, denar pa j je porabila v lastne svrhe. Poneverila je tudi za uradno i osobje namenjen pavšal. Poneverbo so odkrili, ko je bila že uslužbena v Subotici. Tam je uradni preisko- j valni komisiji vse priznala, v preiskovalnem zaporu , pa je celo stvar zopet preklicala. Priče iz Štor so izja- j vile, da je živela v Štorali zelo potratno. Preiskava ra- : di poneverbe se je vršila proti njej tudi že leta 1821, ko je še bila poštarica v Sorici. Ker pa je takrat škodo poravnala, se ni uvedlo proti njej kazensko postopanje. Pri sedanji razpravi so porotniki zanikali krivdo glede uradne poneverbe, nakar je bila Ana Rath oproščena. j
Rop pred štirimi leti.
Dne 13. septembra se je zagovarjal Rok Pilko, o-ženjeni, 44 let stari čevljar iz Cerovca, in sicer radi ropa, katerega se je udeležil s tovariši v dob! prevrata. Dne 18. julija 1919, okoli 22. ure, sta prišla v Voučkovo gostilno v Poklek, okraj Sevnica, Janez čeč starejši in Viktor čeč ter naročila liter vina. Ko je bil čeč star. v pogovoru z gostilničarjem, je zapustil Viktor čeč gostilno pod pretvezo, da gre na stran. Kmalu pa se je vrnil v družbi dveh po obrazu namaznih mož, ki sta stopila takoj oborožena z dolgimi noži vsak na eno stran Voučka, pred njega pa Viktor čeč s sekiro, katero je dobil v spalni sobi. Janez čeč star. je zapahnil hišna vrata in stražil pred njimi, pred hišo pa sla pazila Janez čeč mlajši in Rudolf Pepelnak. Nato so z grožnjami, da uporabijo nož in seHro, prisilili gostilničarja Voučka in njegovo ženo, da sta jim pokazala denar, srebrnino in razne druge stvari. V mlinu so si napolnili dve vreči z belo moko, na podstrešju ugrabili slanino in plahte. Ostali trije, Janez čeč, Leskovšek in Pilko, so odpeljali nato gostilničarja v klet ter zahtevali od njega, da jim toči vino. Zaklali so tudi tri race in tri purane. Rop je trajal od pol 23. do 3. ure zjutraj. Po drznem dejanju je roparska druhal izginila preko Save na Kranjsko ter si razdelila ugrabljeni plen. Ostali roparji so bili že leta 1920 kaznovani od celjskega porotnega sodišča z večletno ječo. Pilko pa se je tokrat odtegnil kazni z begom v Trst, kjer se je precej časa potikal. Tržaška oblast ga je izsledila in ga izročila naši. Pred poroto je svoje dejanje priznal, kazal pa ni nika-kega obžalovanja. Porotniki so potrdili vprašanje glede ropa in Rok Pilko je bil obsojen na 12 let težke ječe.
Fantovski pretep.
Istega dne, kot Pilko, se je zagovarjal pred poroto tudi Alojzij Cesar, 231etni kmetski fant iz Babne brdi v okraju Šmarje in sicer radi hudodelstva uboja. Med obdolžencem in nekim Jurijem Povalejem je vladalo že dalj časa napeto razmerje, kakor je to že navada med fanti iz sosednjih vasi. Nastali sta dve sovražni skupini, na eni strani iz Jurija in Jožefa Povaleja ter Štefana Doberšeka, na drugi pa iz obdolženca, Jurija Verka in Antona Senice. Štefan Doberšek je imel ljubavno razmerje z nekim dekletom na Babni gori, za katerega se je potegoval tudi Anton Senica, a je imel manj sreče. Koncem julija je zvedel Doberšek od svojega dekleta, da se je baje obdolženec o njem grdo izražal, češ, kaj bi tisti rujavec hodil sem, ki nima forme .Enkrat ga bo treba namazati, pa bo vedel, po kaj je hodil sem! Vsled tega je prišlo med sovražnimi fanti že enkrat do pretepa. Dne 5. avgusta sta obe sovražni gruči zopet va-sovali. Ko so se slišale v razdalje 300 korakov besede: «Aufbiks, kri v luft, koraš,. kje sle bukovljanski smr-kovci, da vam spustimo čreva, ali imate latvice za kri s seboj?!«, sta Doberšek in Jožef Povalej skočila v vinograd vsak po en kol, Jurij Povalej pa je šel s svojim čreinjevim kolom naprej. Prišlo je do splošnega pretepa in klanja, tekom katerega je obdolženec Cesar potegnil nož ter prizadjal Juriju Povaleju tri rane. Z enim suakom mu je pa prerezal na stegnu žilo odvodnico, vsled česar je nastopila tekom pol ure smrt radi izkr-
i valjenja. Obdolženec pred poroto dejanja ni tajil, zagovarjal se je pa s silobranom, češ, da bi ga drugače ! Povalej zadavil, ker ga je že stiskal za vrat. V pomanjkanju sape je potegnil nož ter zabodel Povaleja v stegno. Porotniki so vprašanje uboja zanikali, potrdili so pa vprašanje glede prekoračenja silobrana in tako je bil Cesar obsojen na 11 mesecev ječe.
Smrtna obsodba.
Dne 14. septembra se je vršila zadnja razprava v jesenskem zasedanju, ki se je završila s smrtno obsodbo obtoženega, 61 let starega upokojenega rudarja Ka-rola Kovača, doma iz Zgornje Rečice pri Laškem. Karol Kovač je bil obtožen hudodelstva zavratnega umora, ker je dne 18. junija t. 1. z mišnico zastrupil svojo ženo Apolonijo Kovač. Karol Kovač je bil znan kot alkoholik in pijanec. Vrgel se je po svojem očetu, ki je bil premožen posestnik, toda hudo udan pijači. Slabemu očetovemu zgledu je sledil tudi sin. Leta 1887 se je oženil s svojo ženo, ki jo je letos zastrupil. Že pred zakonom je imel ž njo tri otroke. Za to ženitev ni imel veselja, a vendar se je nazadnje premislil in živel potem 15 let v dobrem sporazumu v zakonu. Zadnja leta pa se je začel z ženo vedno bolj prepirali, dasi je bila žena po izpo-vedbi prič mirnega značaja ter skrbna mati 12 otrok. Silno je Irpela, ker je mož s pijančevanjem zapravljal težko prislužene krajcarje ter jo potem v pijanosti zverinsko zlostavljal. V nedeljo, dne 17. junija 1923, je prišel obdolženec zopet vinjen domov in se je prepiral s svojo ženo. Prihodnjo jutro je bliiiil, da mu je slabo, ter je naročil svoji hčerki Karoiini, naj mu skuha čaj. Hčerka se je pozivu odzvala in natočila čaj za očeta, mater in za sebe. Ko pa se je odsrtanila, je primešal oče v materino skodelico neopaženo mišnico. Ko se je po desetih minutah hčerka vrnila,, je takoj opazila v materini skodelici nekaj belega. Oče je med tem čaj že iz-pil in tožil, da mu je slabo. Žena se je branila pili čaj, nakar so ga poskusli drugi. Vsem je postalo čez nekaj časa slabo, toda brez nadaljnih nevarnih posledic. Med tem pa je tudi umorjena žena izpila še ostanek, ki je imel zaposledico, da je po 24 urah izdihnila po groznih mukah. Pri raztelesenju trupla je sodna komisija takoj dognala zastrupljenje z arzenom. Isto je potrdil tudi drž. kmetijsko-kemični zavod v Ljubljani. Obdolženec je podtaknil strup že svoj čas neki Jožefi Zelič, na katero je imel hudo jezo, ker je držala z njegovo ženo. Zelo slab vtis je napravil obdolženec že zaradi lega, ker je marsikaj zanikal, kar bi lahko brez vsake na-dalnje obremenitve priznal. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede zavratnega umora, nakar je bil Karol Kovač obsojen na smrt na vešalih.
i ^^^fsu^-^-uissaassuematit
Gospodarstvo.

MINISTRSTVO POLJEDELSTVA IN SLOVENSKO VINOGRADNIŠTVO.
Vinogradništvo je velevažna panoga slovenskega narodnega gospodarstva. Na tisoče in tisoče ljudi je v svojem gospodarskem obstanku in napredku od njega odvisno. Naša državna uprava tega dejstva ni nikdar dovolj upoštevala, ker so njene oči v glavnem obrnjene na Balkan. S tega vidika je tudi vedno posmatrala pospeševanje lanetskih koristi. Zato pa je slovensko poljedelstvo in zlasti slovensko vinogradništvo prišlo v ve like težave, ki so se množile ter se množijo od leta do leta.
Poslanci Slovenske lunetske zveze, odnosno Slov. ljudske stranke vedno stojijo s paznim očesom na brani ku kmetskih koristi. Pri vsaki priliki zahtevajo od vlade, da mora našemu kmetu oskrbeti možnost, da svoje pridelke more prodati po sedanjemu času primernih cenah. Ničvredna je tista vlada, ki kmetu samo nalaga od mesca do mesca rastoče davke, pa ne skrbi za to, da kmet s prodajo svojih pridelkov dobi možnost za plačevanje davkov: V tem smislu je poslanec dr. H o h-njec vložil interpelacijo jia ministra financ, trgovine in poljedelstva o tem, kako naj vlada pospešuje interese slovenskega vinogradništva. Od ministra za poljedelstvo je dobil naslednji odgovor:
V odgovor na vaše pismo od 21. julija t .1. o izvozu naših vin v inozemstvo mi je čast, da vam sledeče odgovorim: Naša država, katero dela ugodno podnebje, valo vita oblika pokrajine in kemijsko-fizična sestavina zemljišča za prvovrstno vinogradsko državo, ima od celokupne obdelane površine 1.5 odstot vinogradov, ki letno dajo največ 4,500.000 hI vina, kar znaša skoraj 40 litrov na enega prebivalca, i o znači, da ni vinogradništvo pri nas preveč razširjeno, marveč da se bi moralo radi koristi, ki bi jih od njega mogli imeti, vzdigniti tam, kjer so dani najboljši pogoji za prospevanje.
Vrhutega obstoja danes v državi vinska kriza, oso-bito v Sloveniji in Dalmaciji, ker sta obe poglavitno vi-nogradni pokrajini. Današnja naša vinska kriza ni dol gotrajna in nevarna, ampak samo trenutna, a glavni vzrok njen je, ker sedaj še nimamo potrebnih pogodb za izvoz, katerih rešenje pa je najmanj v rokah ministrstva poljedelstva, ampak spada veliko bolj v delokrog drugih ministrstev, kakor trgovinskega, zunanjega in finančnega. Krive so temu i druge okolnosti, kakor med drugimi nagla odcepitev naših največjih vinogradniških dežel: Vojvodine, Dalmacije in Slovenije od njihovih dosedanjih izključnih tržišč Avstrije, Češke in Poljske.
Dasiravno vlada pri nas vinska kriza, so cene vinu skoro jjovsod precej visoke, k čemer mnogo doprinašajo prometne težkoče in dragi prevoz, gospodarska slabost odjemalcev, najbolj pa želja proizvajalcev in posebno prodajalcev za velikim dobičkom ter slaba in neenaka kakovost domačih vin.
Da se omili postoječa vinska kriza se je vršila po inicijativi ministrstva poljedelstva dne 13. januarja leia 1922 konferenca strokovnjakov, katere so se udeležili poleg delegatov poljedelskega ministrstva tudi delegati ministrstev financ, zunanjih zadev ter trgovine in industrije; na tej konferenci so bila pretresena vsa vprašanja, ki se nanašajo na rešenje vinske krize. Kar se tiče poverjenega mi ministrstva, je vplivalo v smislu odlokov te konference na pristojna ministrstva, da se naj zmanjša prevozna cena za vino in prazne sode in da se omogoči izvoz v inozemstvo. Dasiravno je vsestransko storjeno vse, kar se more storiti, končni uspeh ni najboljši, ker se je nazadnje izkazalo, da so najjačji vzroki krize želja za kar največjim dobičkom in gospodarsko nemoč odjemalcev.
Najugodnejši izvoz našega vina je v Čehoslovaško, Avstrijo in Poljsko. S prvo imamo že pogodbo za uvoz 250.000 lil vina, toda ta pogodba se je pokazala za praktično neizvedljivo, ker je Čehoslovaška nastavila na vino velike uvozne tarife ter zahteva kot protiuslugo, da mi uvozimo iz Čehoslovaške istotako veliko količin« piva.
Na omenjeni konferenci, ki se je vršila dne 13. januarja 1922 je sklenjeno, da se pri sklepanju trgovskih pogodb s tujimi državami udeležuje pogajanj delegat poljedelskega ministrstva, ki bo dajal predloge o izvoeu našega vina. Ministrstvo ni sploh opustilo nobene prilike, da ne bi svetovalo ali pomagalo tam, kjer gre za napredek našega vinogradništva in vinarstva.
Pri sklepanju bodočih trgovinskih pogodb se b« ministrstvo trudilo, da se izvozna carina na vino ukine ali zmanjša ter da se storijo vse mogoče olajšave ea čim večji izvoz. Vinsko krizo pa otežuje tudi to, da vs» države skušajo zmanjšati uvoz tujih vin radi valute« politike.
Zraven tega pa države, ki uvažajo vino, smatraj« uvoženo vino za luksuz ter ga obtežujejo z velikimi davki.
Z ozirom na važnost današnje vinske krize, ki posebno težko zadeva poljedelce v Sloveniji, sem jae pod-vzel potrebne korake, da se ona z vsemi sredstvi ukine in ublaži. Zajedno bom v najkrajšem času sklical ie eno posebno konferenco strokovnajkov radi rešenja tega vprašanja, ki tako globoko sega v koristi naših gospodarjev in države.
O odlokih in korakih za rešitev tega vprašanja b«-ste še vi, gospod poslanec pravočasno obveščeni!
Cene vinu so poskočile za 3—4 K pri litru. Zvišanje vinskih cen je posledica letošnje slabe vinske letine.
Po Dalmaciji so že začeli z vinsko trgatvijo in časopisje poroča, da vsebuje letošnji dalmatinski mošt 20— 24 odstotkov sladkorja in se ponuja po 6 din.
Navodilo k uporabi čistih plemenitih glivic. Cev, kjer se glivice na želalini nahajajo, se sme še le neposredno pred uporabo odmašiti. Cevke se morajo shranjevali na suhem, temnem in hladnem prostoru, kjer ni prahu. Pet, ob hladnem vremenu do sedem- dni pred trgatvijo se mora mošt iz najboljšega grozdja enkrat naglo prevreti, ali vsaj četrt ure pri "65 stop. C kuhati v posodi. Glivice ene cevke zadostujejo petim do šestim litrom mošta. Posoda ne sme biti kovinasta in se mora takoj pokriti, ko je mošt zavrel. Na to se počaka, da se mošt shladi na 25 stop. C. Shlajen mošt se nato cepi s čistimi plemenitimi glivicami na sledeči način. Kupljeno cevko se na zunaj dobro osnaži, zamašek iz vate z gorečo vžigalico ali svečo opali in naglo odstrani. V cev se vlije množino ene žlice pripravljenega mošta in se dobro odstrani površina rumene želatine s snažno leseno palčičo. Zategadelj mora biti lesena palčica daljša, kakor je cevka. Nato se izlije nastalo motilo tekočino iz cevke v mošt in se ga dobro pomeša. Če se na to skrbn» pokrije posodo, je obvarovan cepljeni mošt škodljivih kali in gliv, ki povzročujejo vinske bolezni. Posodo se postavi, kjer vlada zmerna toplota in se je včasi strese, da začne močno vreti, kar lahko pet do šest dni traja. Ko mošt močno vre, se ga porazdeli v sode. Enemu po-lovnjaku se pridene eden in pol do dva litra kipečega mošta. Če se hoče spraviti večje množine mošta v vrenje se vlije pet litrov takega iz ene cevke pripravljenega mošta, ki se nahaja v polnem vrenju, v snažen sod 60. litrov ter se jim doda 30 litrov svečega mošta. V par dnevih bo vrenje tako močno, da bo čisti kipeči mošt goden, da se bo vcepilo čisto kipenje pri drugih moštih. Na vsak polovnjak se doda 2 do 3 litre čistokipečega mošta. Naročajte cevke pri Drž. kmet. kem. zavoda s kolkovano vlogo t?r stanejo 2 D.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš ima v nedeljo, dne 30. t. m., v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesla) svoj letošnji občni zbor z naslednjim vspo-redom: 1. Poročilo. 2. Volitev delegatov za skupščin«. 3. Slučajnosti. 4. Predavanje g. inženerja Ivana Supani-ča. Začetek ob 9. uri.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejni dne 14. t. m. se je pripeljalo 281 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tedno stari komad 170— 250 din., 7—9 tednov 350—450 din., 3—4 mesce 625—750 din., 5—7 mescev 950—1150 din., 8—10 mescev 1400— 1500 din., 1 leto stari 2000—2375 din., 1 kg žive teze 2» —22.50 din., 1 kg mrtve teže 27.50—30 din., koza 1 komad 250 din.
Cene živemu blagu na Dunaju in v Pragi in pri nas. Minuli teden so se kretale cene živemu blagu na Dunaju tako-le: težke žive svinje 21.000—24.000 nemško-avstrijskih kron, zaklane 25.000—29.000 K, mesnate žive svinje 23.000—27.000 K, zaklane 26.000—30.000 K. Prvovrstni voli 10—15 tisoč, ostala goveda 7—10 tiso* nemškoavstrijskih K — Praga: težke svinje 11—12.5« čeških kron (Kč), mesnate svinje 11—13, zaklane 18—
Bfcaa ».
SLOVENSKI GOSPODAR.
2t. septembra 1928.
M»
15 Kč, prvovrstni voli Kč 7—8, krave 4—6 Kč, biki 5—8 Kč. Pri nas stanejo težke svinje 23.50—26 din., mesnate 23.50—25.50, voli 10—16 din. 1 kg žive teže.
Iz dvorišča. Nekaj o kurji snagi. Kuri je treba pred vsem pripraviti dobro prenočišče. Nikakor ni dobro za kuro, ako mora v noči sedeti na tleh ali na deskah, ampak pripravi ji kolec, ki je debel kakor v vinogradih, dobro ga okroglji, da se kura lahko prime nanj s kremplji ia se usede. Skušnja namreč uči, da kura, ki mora sedeti na tleh, ali na deskah, ali na listju se ne more otresti ter rešiti uši. Le oglej si gospodinja enkrat kraj, kjer je morala sedeti kura na ravnokar omenjeni način. Vse polno boš našla tamkaj uši. Ako pa sedi kura na koieku, se veliko lažje obrani uši, ker si jih obira in pri tem poslu padajo na tla in ne morejo več do nje. — Kuri moraš snažiti prenočišče, da ne bi hodila okrog z blatom ostrofotana in umazana. Kura ljubi snago in ravno radi nesnage se je rada prime kurja bolezen — takoavana kuga. Vsled te bolezni kura počrni in pogine. Prav posebno maraš paziti na snažnost pri mladičih, ki sede s svojo materjo ali pa tudi sami na tleh. Nekaj o prehrani kure. Kura ljubi zrno. Navadno se prepustijo na deželi kure njih lastnemu prevžitku. Nabirati si morajo živež po njivah ter travnikih in se morajo zadovoljiti s to pičlo prehrano. Na vsak način privošči kuri dnevno vsaj nekoliko zrnja. Pomni, da tekne kuri najbolj koruza. Kura ti bo za zrnato hrano zelo hvaležna, pridno bo nesla, če jo pa slučajno rabiš v kuhinji, ne boš imel od nje samih kosti in kože. Treba pa kuro krmiti a zrnjem radi tega, da ne bo prisiljenja pobirati gosenic, katere zoblje le v skrajnem gladu. Med gosenicami je tudi dokaj takih, ki so za kuro strupene in kura vsled take hrane pogine na zastrupljenju. (Dalje prihodnjič. — Kurjerejec iz samostana).
Pregled tedenske žitne trgovine. Konzum povprašuje po žitni robi in tekom tedna so se dvignile žitne cene za kakih 10—15 para. Veliki mlini kupujejo pšenico, ker moko dobro prodajajo in to pred vsem v inozemstvo. Danes plačujejo za pšenico 350—355 din., moka nularica je po 575—600 din. O koruzi poročajo, da bo njena žetev letos po najbolj rodovitnih južnih pokrajinah bolj slaba. Za staro koruzo plačujejo danes 270—280 din. Z ovsom ni nobene trgovine, ker inozemstvo kupuje cenejši oves na Češke m.
Poiiraženje železniških tarifov bo podražilo tudi kruh. Na drugem mestu poročamo o podraženju železniških tarifov, ki segajo pri blagovnem prometu do 100 odstotkov. To povišanje tarifov za blagovni promet bo anatno vplivalo na podraženje žita, moke ter kruha. Vagon pšenice, koruze ali ipoke, ki pride iz Vojvodine v Zagreb, ne sme v istem vagonu iz Zagreba naprej, ampak se mora blago iztovoriti v skladišče in od tamkaj naložiti na drugi vagon. To prekidavanje žitnega blaga povzroča strošek 1000 dinarjev in radi tega se mora* podražiti vsaki kilogram za 10 para. Prevoz za vsaki vagon žita stane 1000 dinarjev, torej se bo podražil kruh za 20—25 par, ali za 1 krono pri kilogramu. Vsled povišanja železniških tarifov je zelo otežkočen iz Voa naših žit" v inozemstvo,
Visokodebelna sadna drevesa (jablane in hruške vseh vrst) se zopet dobe pri M. Hudelist, Maribor, Ruška cesta 15". Prvovrstno blago. Cene zmerne! Interesenti naj bagovolijo vposlati naročila do 1. oktobra 1923 na zgornji naslov. Drevje se bode oddajalo že v jeseni.
i
i
t
•i:
VRTNICA V RAZVOJU IN NJEN GLAVNI SOVRAŽNIK.
(Nadaljevanje razprave o gojenju vrtnic).
te ti je le količkaj ležeče na mladi vrtnici, ki je pognala iz vejice v divjaka okuliranih oči, naklonila jej boš vso pozornost tudi potem, ko si nežno vejico že privezala h kolu.
Kedaj imaš na izbiro: ali hočeš gledati svoje veselje — cvet, ali si pa rano vzgojiti krono. Iz srca ti privoščim prvi cvet, ki sicer še tokrat ne bo tako lep, kakor pozneje, ko je vrtnica že bolj vzrastla ter se postarala. Čim starejša je vrtnica, tem lepši je tudi cvet. Treba pa tudi pomniti, da vpliva na razvoj cvetja lepo in ugodno vreme.
Ako ti je vrtnica prvič odcvetela, prireži jo na tri oči, iz katerih požene nove vejice in nastavi zopet novi j cvet, ako je namreč vrtnica po večkrat na leto cvetoča. ! So pa tudi take vrtnice, ki cvetejo samo enkrat na leto. In če si od te vrste vzela oči in jih vložila v divjaka, se boš morala zadovoljiti s prvim in edinim cvetom to leto. Drugi lepši ter bolj razviti cvet boš gledala še le dru go leto.
Hočeš si pa samo vzgojiti pri mladi vrtnici krono, odreči se zaželjenemu veselju: gledati prvi cvet. Ne pripusti, da bi ti mlada vrtnica prvikrat cvetla, ampak J^tro, ko ima vejico, ki je vzrastla iz okuliranih oči, tri 0& odrfžt Vfjiro na5 irStji» očesom. Iz teh treh oči bodo koj pognale nove YeiWji ti imaš kronico, pa tud»
iUi ov,iu- - so aa ysak- način lepše neg? je bil «prvj
cvet. Vrhu tega pa še greš sigurno pot, da u «> vUliranih
"...... Ak0 namreč veji-
ne dozorele, ti nc
UVC». Y mu	o*.	„_D„-— 4
oči pognane vejice dobro dozorijo. A fo, pognane iz okuliranih oči dol<J
našla črne
od zime
bodo prezir.;';',?, spomladi "tmlčenč.
Ako si Si V» tak liačin pri mladi vrtnici rano poskrbela kvonlcro, pusti jo sedaj rasti. Če je ocvetela, odreži ostanek od cveta in potrpi, dokler je ne bo treba spraviti v varnost pred bližajočim se mrazom.
Kcdaj in kako treba vrtnico osigurati pred mra-aom, o tem bova natanko govorila prihodnjič.
Omenka vreden sovražnik.
Takoj danes pa že moram opozoriti na sovražnika, tri s« kaj rad spravi kakor sploh na nežne vejice vsake
vrtnice, tako tudi na vejo ter vejice še mlado se razvijajoče vrtnice.
Ako si ogleduješ vrtnice, najdeš tu in tam na njenih nežih vejicah sedeti neko muho. Ta muha je nekoliko rumena po trebuhu. Mrčes ti sedi mirno na vejici in misliš, da si je zbral slučajno to vejico za odpočitel; in kadar se odpočije, bo pa brez povročene škode od-letel. V resnici pa je žalibog čisto drugače. Kar na enkrat ti oveni ter se pobesi vejica na koncu, ravno tako tudi nastavljeni lepi popek. Gledaš in gledaš, a vzroka ne najdeš. Vejica je na videz nepoškodovana. A oglej si vejico, rekel bi med prvim, drugim in tudi med tretjim očesom pod koncem vejice in že nastavljenim popkom. Zapazila boš pri natančnem preiskovanju zaporedoma nekaj črnih pikic ali zabodljajev, kakor bi jih kedo nalašč nabodel s šivanko. Odpri previdno te pičice in odkrila boš rumene jajčice, ki jih je ulegla zgoraj omenjena muha. Če si izsledila to jajčje ležišče, ga previdno iztrebi z ostrim nožem in na ta način boš rešila popek, ako ti je zanj mar in še razcvetel se ti bo. Če pa bi opi-kana vejica slučajno ne imela popka, pa jo odreži pod črnimi pikicami — pod prvim očesom. Napadeni del vejice ni več za rabo, ker je že ranjen in uničen. Iz rumenkastih jajčic se izleže črv, ki žre in živi znotraj od vejičinega soka, dokler ne odraste in nato se še le izplazi iz nje. Tega zvitega sovražnika je treba zalezovati že na starih, a predvsem na mladih vrtnicah.
Še nekaj.
Kot mnogoletni vrtnar sem imel priliko opazovati okultante, to je kolikor mogoče rano požlahnjene divjake (koncem junija ali začetkom julija). S temi ravnaj na način, kakor sem ga opisal v tem in zadnjem «Gospodarju«. Pripeti se večkrat, da ti divjak požene šele avgusta in ti ga je mogoče okulirati še le takrat. Okulira se lahko divjak torej tudi meseca avgusta, toda s takim okultantom postopaj drugače.
Ne odreži nad okuliranim očesom divjaka, ker je že prepozno. Ne smeš računati s tem, da se ti bo oko prijelo dovolj močno in tudi pognalo. Bodi zadovoljna, da se ti oko sploh prime, raste in ostane zeleno. Za štiri tedne po okuliranju ali tudi pozneje odstrani povez. Okuttrane oči ne bodo pognale. Pravijo, da spijo, a spomladi odreži nad njimi ostali del divjaka. Oči bodo takoj pognale in se ravile v lepo vrtnico. No noben način pa ne čakaj pri takih vrtnicah prvega cvetja. Vzgoji si predvsem krono na že opisani način in počakaj na drugi cvet. (Dalje prihodnjič — samostanski vrtnar).
HMELJARJEM.
Prav iz srca mi je nekdo v zadnjem «Slov. Gospodarju« napisal besedo savinjskim hmeljarjem, naj vlagamo svoj izkupiček za hmelj pri naših kmetskih posojilnicah, ne pa v bankah in liberalno-samostojnih posojilnicah. Prav zares bi morali biti nespametni, ako bi naše novce nalagali pri nasprotnih zavodih, ker bi s tem samo podpirali sovražnike kmetskega stanu.
Našim groš, nasprotnikom figo — je napisal zadnji «Slovenski Gospodar« in tako je prav. Hmeljarji, držimo se tega!
Ne morem pa, da ne bi še nekaj omenil, namreč, kako banke lovijo naš denar. Pred kratkim sem dobil pismo — že na kuverti sem videl natiskano ime neke dobroznane banke. Začudil sem se, kako jaz pridem do tega, da mi banke pišejo. Odprem: vabilo na naložbo! Polno lepodonečih fraz in obljub: denar je pri banki.najvarneje naložen, obrestuje se po 8 odstot. in višje, lahko se vsak trenutek dvigne itd. Hvala Bogu, nisem včeraj prišel na svet, da ne bi vedel, koliko so take obljube vredne.
Povdarjam: denar pri bankah še zdaleč ni varno naložen. Kakšno garancijo pa imamo pri bankah za naše vloge? Tisto malo osnovne glavnice in druga nič. Najvarneje naložimo naš denar v naših kmetskih posojilnicah. Pri teh jamčijo za varnost vlog člani z vsem svojim premoženjem in člani so sami naši trdni kmeti in posestniki. S tem jamstvom se jamstvo bank niti primerjati ne more. In kar se tiče obrestne mere: vsi poznamo, oziroma smo poznali denarne zavode, ki so obetali pretirano obrestno mero, pa so propadli. In
1
kdo je trpel škodo? Vlagatelji, ki so se dali aapeljati oj visoke obrestne mere. Dalje, koliko je resnice na ah. ljubah, da denar pri bankah lahko vsak čas dvignem^? Marsikdo je že sam izkusil. Imaš pri banki nekaj borffc tisočakov. Kadar denar najbolj rabiš, greš v banko, d« bi ga dvignil — in kaj izveš? Gospodje skomiznejo i rameni: nimamo, ne moremo pomagati! Vesel monaš biti, da dobiš vsaj en del svojega denarja. In ti, ki Si denar za to naložil, da ga imaš v sili pri roki, si moraj iskati posojilo. Seveda pri banki ga ne dobiš, ali pa, če ga dobiš, ne moreš obresti plačevati — obrniti s» moraš na svojo domačo posojilnico!
Toliko so vredne vse lepe obljube bančnih zavodov. So pač obljube in nič več.
Zato pa, i.jneljarji, bodimo pametni in podpiraj mo svoje kmetske posojilnice! V njih je denar popo! noma varen, se lepo obrestuje in ga lahko dvignem«, kadar hočemo. Pisma in vabila bank in liberalnih posojilnic v peč — njihove agente in zastopnike pa k kosi vrata na hladno!
Naš denar našim kmetskim posojilnicam!
XXIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slove ni j«
Žalec, Savinjska dolina, dne 15. septembra 1923. Najhitreje se bo koncem tega tedna pri najugodnejšem vremenu tudi končalo obiranje poznega hmelja, kateri ji najboljše kakovosti ,lepe barve, če tudi rast kobul ai povsem enaka. Pridelovali bomo letos več hmelja, kot smo pričakovali in se ves letošnji pridelek ceni na 60CH meterskih stotov, katerih vrednost znaša najmanj M milijonov dinarjev. Danes se plačuje za 1 kg od 105 d« 110 din. Od vsega pridelka je dobra tretina že prodan« po 100—120 din. za 1 kg. Inozemski kupci pridno kupujejo naš izboren hmelj, od katerega so prvi vagoni ž« na potu v inozemstvo. Večji hmeljarji pa še čakajo prodajo. — Društveno vodstvo.
Hmelj. XIV. brzojavno tržno poročilo.. Žalec, ČSH, 10. 9. 1923. Živahno nakupovanje, rastoče cene, 2800— 3100 čK za 50 kg, razpoloženje čvrsto. — XV. brzojavna tržno poročilo. Žatec, ČSR, 11. 9. 1923. Živahno nakupovanje na kmetih po 2900—3100 čK za 50 kg. V Žatcu do 3300 čK. Zelo čvrsto, rastoče cene. V Žalcu se plačuje od 400—430 jK za 1 kg. — XVI. brzojavno tržn« poročilo. Žatec, ČSR, 12. 9. 1923. Na kmetih mirnejše nakupovanje pö 2800—3200, v Žatcu po 3100—3300 ČK za 50 kg. Razpoloženje mirnejše, a čvrsto. — XVII. Žar-zojavno tržno poročilo. Nürnberg, 14. 9. 1923. Slaboti» nakupovanje, nekoliko ceneje. Žatec. Mirno, cene nespremenjene 3000—3300 čK za 50 kg. — NB. Kdor iefe še naprej sprejemati brzojavna tržna poročila, se ne». Ägiäst pri "meljarskem društvu,	__„..<
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 91 in pol d« 92 D, 100 francoskih frankov stane 535—540 D, za K» avstrijskih kron je plačati 0.1310 do 0.1320 D, za 10t čehoslovaških kron je plačati 279—281 D, za 100 nemških mark 0.00005 do 0.00015 D, in za 100 laških & 410—412 D, V Curihu znaša vrednost dinarja 6.10 ce®-timov. (1. centim je 1 para). Od zadnjega poročila J« vredonst dinarja poskočila za 15 točk.
MALA OZNANILA.
Sprejmem več mizarskih po-	Organist, zmožen voditi vefr
močnikov v trajno delo. Mat.	je zbore, išče službe s t. It»
Podgcrelec, mizarstvo Leš-	Ponudbe pod «Organist« ap
niča 20, Ormož.	9%	upravništvo.	«92 2—C
Viničarja z večimi delavskimi močmi išče A. Ussar na Ptuju.	998
Oskrbnika (šafarja), spretne-
fa v sadje- in vinoreji, išče .. Ussar, Ptuj. 997 2—1
Vajenec za čevljarsko obrt se sprejme pri Viktorju
I&če se majar z večletni«!» spričevali in z večjo družin« blizu postaje Pesnica. Vpr». ša se v upravi lista.	98#
Viničarja s tremi ali štirlafe delavci sprejme Peitler, fn-hovdol-Limbuš. 999 2—4
Linhartova ulica 12. ; in stanovanje v hiši.
Senkn, Hrana 991
Sprejme se takoj priden učenec po dogovoru. Ciril Lovec, čevljarski mojster, Maribor, Glavni trg 4.	990
t
Ui
Naša ljuba mati
Uia Viseiiik,M. FilfW<a
so v pondeljek, dne 17. t- m. zjutraj v Gospodu zaspali.
Priporočamo jih v molitev in blag spomin. Bog jim bodi plačnik in milostno sprejmi njihovo dušo!
Ivan, Franc in Pavel,	Neža Mežnarič,
sinovi.	sestra.
Marija roj. Skulj in Marija roj. Antolič,
sinahi.	" 'i
Vnuki, vnukinje in drugi sorodniki.
m -
Sprejmem takoj ©nega prid-nega in poštenega fanta «4 18 do 22 let starega, kateri fc-ma veselje s konjem voziti Ia bi se zraven izučil mlinarsk» obrti v dobi 2 leti. Hrano ia stanovanje v hiši ter me na plača 800 K. Nadalje tui sprejmem za takoj eno pr!& no in pošteno kuharico nredb nje starosti, katera ena opr» vJjati tudi druga hišna del% Prednost imajo one ia dežel* Hrana in stanovanje v hiii Dobra mesečna plača po dogovoru. Oglasiti se je pri A» Polanc, valjčni mlin, Kadefi« pri Zidanem mostu. 994 3—1
ISžem službe kot »skrbnik —
(ekonom), vešč poljedelstva živinoreje in sadjereje, oiea-jeu brez otrok. Naalov pova uprava.	961 2—i
Prodajalko, .slovenskega ia
nemškega jezika veščo, sprejme M. Berdajs, trgovina z m» šanim blagom in semeni, Maribor.	96f> 3—*

Viničar se išče, oženjen, p« možnosti brez otrok, za posestvo v Bosni pod ugodnimi pogoji. Ponudbe z označbo plače na upravo lista. 94(i 3—f
Sprejme ae učenka., zmožna oba jezika. Hrana in stanovanje y hiši. E. Berna, trgo» vina čevljev v Celju. 921 3—t.
Išic se 50.000 dinarjev poso^ la na posestvo; prva vknjiib* proti primernim obrastim. Naslov v opravi. 999 3—J
28. septembra 1928
Divjačino, srne, zajce, Jere-jice, plačam po najvišjih j dnevnih cenah. A. Ekart, I Sikolje, Pragersko. 964 2-1
Fotografični aparat cKlapp-kammer«, 13 krat 18, zelo dober, prodam po ceni ali zamenjam za 6 krat 9 ali 9 krat
12. Starnik Ignac, Črna. 948
3—1
Pripravo za ribolov mreža in na trnek, proda Alojz Gornik, Sv. Peter—Maribor. 940 3—1
Proda se malo rabljena kom- j pletna železna stiskalnica dva M. Fettieh-Frankheim, česal-in pol metra visoka, priprav- . ni salon za dame. Maribor,
,„ i Stolna ulica 2. 8.« lu—
l\
JETIKA!
, Zdravnik dr. Peenik
zdravi bolne na pljučih vsaki petek v St. Jurju ob juž. žel. čitajte njegove tri knjige o ¡etiki, v vseh knjigarnah. 915
KUPUJEM
po najvišji dnevni ceni reea-ne in izpadene lase.
IZDELJUJEM
in prodajam kite in vsa lasua dela
M.

dovito nizkih cenah kupite letos
m\mm blago
za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vse drugo manufakturno robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R Stermecki.	949
na za grozdje in sadje. Cena 10.000 K. Naslov v upravni štvu.	944 5—1
Umetni mlin Razkritje me s 1. oktobrom pridnega nadmlinarja. Vpraša se: Štefan Kumparič, Razkrižje pošta -Strigova, Medjimurje. 942 3—1
BRATA VOŠNJAK, PTUJ. Prvovrstni podplati, sprej- Najboljše zgornje usnje. 883
Proda se umetni mlin na stalni močni vodi, pekarna z branjarijo in gospodarsko po , slopje z svojo električno lučjo, štirje vrtovi. Proda se pe- ' karna z dvema vrtoma tudi | posebej. Pridela se 11 hI vina in 28 hI jabolčnika. Košnje za eno govedo, cena ugodna. Naslov v upravništvu. 713
Lepo posestvo se proda pri trgu Muta ob Dravi ob drž. cesti blizu železniške ostaje. Velikost 18 oralov, polje, sa donosnik s 3000 drevesi, velika hiša, gospodarsko poslopje za 20 glav živine. Poleg tega še lepa vila s 6 sobami. K temu spada 30 o-ralov veliki gozd in travnik ob okrajni cesti ter lastna žaga na močni vodi ob reki Bistrici. Sodilo bi za večjo lesno trgovino. Oglasi na: Ivan Preglau, posestnik na Muti. '	987
Pozor S
Naznanjam in opozarjam vse, da nisem v stanju in sploh ne plačam dolgov, ki jih dela moj sin Anton Živ-ko. — Sv. Jakob v Slov. g.
orehov in jesenov kupuje
m. ob mn
električna žaga Karibor,
Tattenbachora ulici
792 10—
WatíOS**»*^!»- U.3!
Opekarna
S mm MATZUH, Ptuj «
•BMWWBOHSWM««»»®
m m
®»2 Opeke «
•	vcfh vrst ! fj
«sa
l« M
MM*
5 Mi

ft ' w vseh vrst
Apno •lSlS9A99«SBO«CSMS"f; i
©o®	m i
gag Cement 8««;
Ml
m siineiMitf
s»s
!S Premog
•■»»•eoboss»»
Opekarna
5
Janez in Marija Živko, sta-s i JAKOB MATZUN, Ptuj riši.	989' g,
•■Si
m t« I 0B« !
5
P i ?
«
DREVESNICARSKO IN TRSNICARSKO PODJETJE
IVAN D0LIN&E&
Št. Ilj, pošta in žel. postaja Velenje (via Celje)
Poštno čekovni račun v Ljubljani št. 13.134.
Podjetju se je prizanlo na sadni razstavi v Celju 1922 prvo odlikovanje.
V zalogi ima: Visokodebelnate najboljše jabolčne sorte, breskve «Amsden« divjake, cepljeno trsje in ameriške ključe od Riparia in Gothe 9.	988
za viuo vedno v zalojri
pn ram repič,
Ljubljana, Trnovo
France Žgec
trgovec
Rozika Cigulova
zaročena.
8. septembra 1923.
Sodar
H t IE fit
Frančiškanska ulica 11 (pri meroizkusncm uradu)
se priporoča za vsa dela sodarske stroke ter za vse vrste novih in starih sodov po najnižjih cenah.	976
»oooooooooooooooooo*
Grozdni mlini« sadni mlini,
„Alfa" torzoparllnifei
najboljši izdelki po nizkih cenah pri
J. Pucte
" izdelovanje in zaloga poljedelskih strojev.
Posojilnica v Brcžicah, r. z. z n. z. naznanja tužno vest, da je nje dolgoletni in za razvoj zavoda vsestransko zaslužni član in predsednik
načelstva, prečastiti- gospod
«Josip Mešiček
kanonik in mestni župnik v Brcžicah
v pondeljek, dne 10. septembra 1923 preminul. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v četrtek, dne 13. t. m. ob 10. uri predpoldne v Brežicah.
Panonska urca 15. Pf US J 'Panonska ulica 15
Slava njegovemu spominu!
978
Načelstvo.
mmmmmm&mémwmmm
TOVARNA KANDITOV
• ROZ
MARIBOR,
— ALEKSANDROVA CESTA 57
priporoča
vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjik brez-konkurenčnih cenah!
Zahtevajte cenike!
Telefon 436
Telefon 436
Zadruga za izvoz ia|c, Št. Jurij ob j. ž
9 23
r. z. z o. z.
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in obrestuje iste brez odpovedi od dneva vloge do dneva dviga po 10%. — Denarni promet leta 1922 — D 32,405.743.—.
najbo ljši materijal za pokrivanje streh. - Pre vzamem tudi črn.©-
pokrivaška dela, strehe iz lesneg? cementa in strešne lepenke. Skladišče
NMS mm, Marifaer
Gregorčičeva ul.17.
! W
KJm&ÜX&Mfriii'OWiV.W* ■
IK '1 K il
Kostanjev les
za lanin razrezan na 120 cm in debeline od 10 do 30 cm se kupi vsaka množina po najvišji dnevni ceni. Cenjene ponudbe z navedbo cene in množine franko vagon je poslati na upravo lista pod «Kostanjev les 500.« 958 4-1
" IMIIUMIUIIUIIIIU0inHMI>ll
JOS. VRANJE*
Kralja Petra c. 25
12-140
CELJE
(Bivša grašks-mitnice
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Dne 22. septembra 1923 dopoldne ob 9. uri se vrši na licu mesta v Gočovi prostovoljna dražba zemljišča vi. št. 127 in 138 kat. obč. Gočova, obstoječih iz stav-bišč, vrla, pašnika in njive s stanovalskim poslopjem, mlinom ter k temu pripadajočimi pritiklinami, z žago in s pravico vodne moči na Pesnici. Izklicna cena je 200.000 K. Pogoji se lahko vpogledajo pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu ali pa v pisarni g. dr. Milana Goriška, odvetnika pri Sv. Lenartu.	983
priporoča svojo bogato zalogo dflb&a&bcotif domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema ia is vršuje vsa popravila točno in solidno.
Realitetna pisarna
Arzeniak & Comp.,
družba z o. z.
Celje, Kralja Petra cesta 22
ima na prodaj: hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine,
vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposest va žage, mline ,trt.	939 10—1
Tomasovo žlindre
z jamčeno vsebino 17—18 odstot. fosforove kisline, naj-fineje zmleto, nudi svojim podružnicam in udom po 170 D za 100 kg v celih vagonih franko Ljubljana
Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
Vsa druga umetna gnojila, močna krmila itd., stalno na zalogi.	981
Somišljeniki inserirajte!
Stran i.
SLOVENSKI GOSPODAR.
2«. sep tesníra 1823:
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. z n. zav.
obrestuje od 1. avgustu 1923 navadne hranilne vloge, katere se zatnore vsak čas dvigniti, po
01 jo*
SlalnejŠe vloge po dogovoru.
se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manufakiumo, kakor tudi tekstilno blago pri stan in zelo znani tvrdki
KASOI WOR8CH
Maribor, Gosposka ulica št. 1CK
! ! IPerje za postelje! ! 1
Vel zdravih, sv žih rablisnllt
vinskih sodov
(od 10 hI naprej)
v dobrem stanu proda
Ferdinand ftrali,
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
..........„33JEI-3EB® VOLU' ----—=
sprejema hranilne vloge in iih obrestuje počenši s 1. julijem 1923 po:
6% torez odpovedi,
6	V2% proti snoBiesfcčni odpovedi, 7 % proti trimesečni odpoved,
7	V"°/o proti šestmesečni odpovedi,
8% prati enoletni odpovedi
«¡d dffl*va vlog» do dntva d*iga. Reistm in imnUšdoi davek plmžKie
pasojiinse« sama,
;
Na dr@fess®il	Na debelo!
Manuffakturno blago
po eajnižilh ceiah pri tvrdk!
HIV^kJLIVI STROJI
i VAN KOS,
J!
Na celem svetu znani kot najboljši. ^izz: Podružnice in zastopstva v vseh mestih.
Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva ul. 5, II. k.
FHijalka; MARIBOR. Šolska ul ca štev. 2.
Prešernova ulica ši 17.	686
lia drobisol	Ha debel®!
t&OOOGOG&i?
TISKAR» SV. CIRILA V MARIBORU °
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVEN IKE: •
a) Za otroke Kvišku t res fDin. 27. 36, 39 b 40. Rajiki glasovi po Din. 36. 50 ia 52. Prijatelj etroiki po Din. 6.50 is 7M, KSjsžek aebeflri po Din. 20. 30. Anplj nrik po Din. II.
b) Zrn odratle $»gomila po Din. 15, 22, 25. Pobožni kriitjas po Din. 12. Celična Marija po Din. 14. 46. 6$, Marija varhinja po Din. 10, 36. Sv. Alojzij po Din. 15. 34. Hebeta, naj dom po Din. 42. Skrb za dulo po Din. 15. 22. 30. Sv. ura (velike črke) Din. 12, 15. 38. M*!i duhovni zaklad (velik* irk») j51 12, Marija Kraljica po Dm, 42. Vaaac pabežnib molitev po Din, 48.
Venec pobožaib penmi Din. 1?,
Sv. Pismo, Eraagelji is Dejanja apMte
lov po Din. 10. Kvi>kn >rcal Petmaric» (zl. »br.) P. 1?. Prcmiiljcvaaja za cela lata I. Ia II. dati Din. 32.
Dražba vedsef» žeičseja, 2 raolitvcsl ««"a Din. 3.
Kratko navodilo za poboSao»! M. B,
Kraljice tre Din, 5. Vir živi je« ja Din. 18.	s
Duša popolna Din. 20. Duša »pokorna Din. 20. Bog med aatni Din. 12. Večno življenje (rdeča t'»r.) Din. 24,
(zlata obt.) Bra, 32, Slava Goipoda Din. 18. Nebeika hrana 1. in II. ¿«1 ©ia. 15, Priprav» na «cr» Din. 16,
O
z o
R
Tndi Vi se bost« prepričali, da je v Vašo korist, ako si ogledate najprvo
velikansko manufakiurno zalogo
tvrdke
Alolz DROFENIK
, „pri Soincu"
CELJE, GLAVNI TRG 9
predno kupite oblačilo. Stalno velika zaloga vsakovrstnega inozemskega oblačilnega blaga.
Za obilen obisk se priporoča Aislz Drofillk.
01 Oi
rh •
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene io porcelanaste posode svetiiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
2STajsolid.3aejše cexie in. točna postrežibsi..
^i;


Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
Mile «se baib* posli nBlfcstantneie. — EnIvlSiin obristovanie vlog »a knjižice ia s tekoče» račones.
Izpis?© mBlm vieso na zahteva ts^oj v aotovlnl«
PeeblsSiml prodajalec sraik državna rasradna lotarUa.
kJMB!		;BMnMHMH8HiaaHH	HHHHi;
			
Tisk tiskarn« sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«