bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD UL Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 27 (672) • Čedad, Četrtek, 8. julija 1993 abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA Bo “slovensko” volilno okrožje? Volitve po novem Nov volilni zakon dobiva svojo končno podobo. Kljub različnim pogledom in razhajanju med strankami, sta tako v poslanski zbornici kot v senatu prodrla predloga poročevalcev Mattarelle (KD) in Salvija (DSL). Ne da bi šli v podrobnosti zakonskega načrta, ki ga morata oba veji parlamenta ponovno potrditi, lahko rečemo, da je zmagala teza tistih, ki so se opredelili za večinski uninomi-nalni sistem s proporčno korekturo. Volitve bodo v enem samem krogu. V poslanski zbornici se je za takšno rešitev opredelilo 311 parlamentarcev, 127 je bilo proti, 99 se jih je vzdržalo. Ce bo zakonski predlog obveljal tudi ob ponovni parlamentarni potrditvi, bo država razdeljena (za poslansko zbornico) v 26 volilnih okolišev. Eden od teh bo v naši deželi, ki ne bo več razdeljena na dva, kot je veljalo doslej (Trst in Gorica/Videm/Porde-non/Belluno). V vsakem volilnem okolišu bo več volilnih okrožjih. Za poslansko zbornico velja, da mora vsako okrožje šteti približno 100 tisoč prebivalcev, za senat pa 200 tisoč. Zakon sicer določa, da bo morala posebna tehnična komisija določiti nove meje volilnih okrožji. In prav pri sestavljanju teh okrožji bo važno, v kolikšni meri bodo upoštevali sprejeti popravek, za katerega se je prizadeval tudi senator Bratina, da bi za teritorij, kjer živi slovenska manjšina, ne upoštevali istih kriterijev, ki veljajo za vsa ostala okrožja. Kako bo posebna komisija odločala in v kolikšni meri bo upoštevala te vnesene spremembe, je stvar prihodnjih tednov. Dejstvo je, da je to vse, kar je volilna reforma zagotovila naši narodnostni skupnosti. Predlog zajamčenega zastopstva pa je bil povsem zavrnjen. Za naše kraje velja povedati, da bo po vsej verjetnosti izginilo, skupaj z enim tržaškim, senatno volilno okrožje za Čedad, kar bo še dodatno obubožalo politično zastopanost naših krajev. P5SSÉÌ jg F / Se prvi dan SSk.-*- - * 'i Mlade brieze È so udeleženci začeli oblikovati glino Inizia “l’avventura” di “Mlada brieza” Atmosfera allegra e vivace al Centro scolastico bilingue di San Pietro al Natiso-ne, dove lunedì mattina ha preso il via il soggiorno ricreativo e culturale “Mlada brieza”. Vi partecipano 32 ragazzi, tra i 6 ed i 14 anni, affidati alla guida di Igor Tuli, Ivan Ciccone ed Anna Saligoi il cui posto verrà preso la settimana prossima da Francesca Clodig. Quando li abbiamo incontri stavano manipolando l’argilla e, con maggiore e minore abilità, formando delle sfere. Ma questo è soltanto il primo passo per lavori più complessi, sempre in argilla, che poi verranno cotti, dipinti ed esposti a conclusione del soggiorno. Quali sono le altre attività in programma?, abbiamo chiesto ai promotori dell’iniziativa, il Centro studi NediZa. Mol- tissime escursioni e camminate alla scoperta di paesini isolati, più o meno abbandonati, come Cisgne, Prehod, Podrobez che nessuno dei ragazzi ha mai visto. Andremo in piscina a Cividale, ci hanno detto, ma anche a provare ad arrampicarci nella palestra di roccia di Stupizza. Oltre a queste attività, quasi sportive, sono in programma giochi guidati e, com’e tradizione, si stenderà il giornalino di Mlada brieza. Si impareranno canti popolari. E per quanto riguarda lo sloveno?, abbiamo voluto sapere. Quest’anno non è previsto un corso specifico. La lingua serve per esprimersi, comunicare e, come abbiamo potuto sentire, coordinatori e ragazzi, si e-sprimono con estrema naturalezza e spontaneità in sloveno ed italiano. Savogna: il sindaco scarica... Seduta lampo, martedì sera, del consiglio comunale di Savogna, preceduto da una manifestazione davanti alla sede municipale. “Via la puzza da Polava”, “Fatti non parole”, “Dov’è la protezione animali?” ed altro ancora si poteva leggere sui cartelli della gente esasperata di Polava che non ce la fa più a convivere con un numero imprecisato di cani (10, 15, forse 20), che abbaiano giorno e notte, con la puzza insopportabile in una situazione igienica insostenibile. Gli animali sono di proprietà di Milica, Emilia Petricig, e, come lei stessa ha dichiarato, se ne serve per difendersi dalle pantegane. Primo punto all’ordine del giorno l'esame e l’approvazione del conto consuntivo per il ’92, l’argomento principale della seduta. Ed ecco il primo colpo di scena. 11 sindaco Paolo Cu-drig ritira l’argomento dalla discussione. segue a pagina 2 Ljudsko slavje za 50-letnico Več tisoč ljudi se je v nedeljo srečalo na Vrhu. v so-vodenjski občini, na ljudskem slavju, ki so ga pripravili ob 50-letnici Partizanskega dnevnika. Prišli so od vsepovsod, z Goriškega in Tržaškega, iz Benečije in tudi iz bližnje Slovenije, da bi izpričali navezanost na ideale polpretekle zgodovine, ko so se ljudje množično aktivi-zirali v NOB, da bi premagali nacifašističnega okupatorja. Te misli so izzvenele tudi v nagovorih, ki so jih imeli Karlo Devetak, predsednik goriške SKGZ, Klavdij Palčič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, in Sergij Pelhan, slovenski minister za kulturo. Na dogodke izpred petdesetih let je spominjala dokumentarna razstava, kulturni spored na nedeljski proslavi pa je oblikoval Tržaški partizanski pevski zbor. (R.P.) beri na 2. strani Deželeni svet: brez dogovora Jutri se ponovno sestane novoizvoljeni deželni svet. Na dnevnem redu bo izvolitev predsednika deželnega sveta in članov predsedstva. V trenutku, ko poročamo, je položaj vse prej kot jasen in med strankami ni Se prišlo do nobenega dogovora. Vse bolj se kaže določena distanca med pristaši tradicionalnih strank in Severno ligo, ki je velika zmagovalka te volilne preizkušnje. Politično “apatičnost” je nekoliko poživila pobuda Bossijevih pristašev, ki so v Vidmu in Trstu sklicali tiskovni konferenci, na katerih so obrazložili svoje poglede glede upravljanja Dežele in kdo naj bi bil prvi kandidat za predsednika deželne skupščine. To je Pietro Fontanini, saj je predstavnik stranke, ki je dobila največje odobravanje med volilci. Podpredsedniški mesti pa bi šli zastopnikoma KD in DSL, tajniški pa MSI, Zelenim, SKP in PSI. Fontanini, tako so pove- dali na tiskovni konferenci, pa bi mesto predsednika prepustil drugemu v primeru, da bi bil izvoljen na čelu deželne vlade. Ligaši predlagajo, da bi vsa pogajanja med svetovalskimi skupinami potekala ob navzočnosti novinarjev. Po vsej verjetnosti bo do jutrišnje seje prišlo brez vsakršnega sporazuma. Kljub temu pa ima Pietro Fontanini dobre možnosti, da bo izvoljen za predsednika deželne skupščine, saj po drugem glasovanju zadostuje že relativna večina in Severna liga jo ima. Njej pa bi se lahko pridružili še Zeleni, republikanec in pristaša furlanske avtonomistične lige. DSL je dala vedeti, da ima različno, celo alternativno politično kulturo od lige, KD pa ne namerava na noben način sodelovati z Bossijevimi pristaši. Ostale stranke pa so številčno “nezanimive” glede sestave trdnih večin. Vabilo škofa k ljubezni an meru Nadiske doline naj bojo prestor, kjer se ljudje med sabo spoštujejo, se trudijo živiet v mieru an ljubezni, spoštujejo sloviensko an furlansko kulturo an jezik. Tala je Zelja an proSnja, ki jo je vičkrat ponoviu videmski nadškof Alfredo Battisti v Spietru 29. junija, na prazniku za Svet Peter an Pavel, ko so vsa Škofija, NadiSke doline an Spietar-ska fara, praznoval osemstuo liet, odkar je bla Spietrska fara par\’ič imenovana. Kupe s nadškofom je masevalo 25 duhovniku iz Benečije, Slovenije an Furlanije. Med njimi sta bila tudi msgr. Valentino Birtig an Pasquale Guion, ki praznujeta Ze 60 liet duhovniškega posvečenja. MaSa je bila po italijansko, nekatere berila, piesmi an besiede pa so ble takuo po sloviensko kot po furlansko. Zlo lepuo sta piela pevski zbor Pod lipo an Spietarski cerkveni pevski zbor pod vodstvom prof. Nina Speco-gna, ki je napisu an zluoZu nekatere piesmi. Trieba je Se reč, de se je po besiedah nadškofa Batti-stija, ki je vabu k ljubezni, novemu Življenju, kjer ni pre-stora za sovraštvo, oglasu tudi msgr. Pasquale Guion. S težkim sarcam an grenkimi besiedami je Guion, an njega glas je zaries glas vesti, po-viedu kake teZave so imieli duhovniki, ki so branil naravne pravice slovienskega člo-vieka tle par nas, to parvo naS jezik. MaSa se je pa zaključil z lepo novico. Nadškof je imenovan Spietarskega famoStra Nisia Mateučiča, v podpuoro njega nelahkega diela, za častnega člana čedajskega kapitlja, kar pride reč, de je ratu monsinjor. • Don Mateucig monsignore pagina 2 • Festival v Steverjanu stran 3 • Perchè Uccea possa rivivere pagina 4 • Ljubezan na pozna obednega konfina stran 5 • Minimatajur stran 6 • Valnatisone: la parola al neopresidente pagina 7 Četrtek, 8. julija 1993 2 E’ un meritato riconoscimento San Pietro: Mateucig nominato monsignore La festa di S. Pietro al Natisone, conclusasi la scorsa settimana, ha un motivo in più per essere ricordata da Dionisio Mateucig, il parroco giunto nell’ottobre del 1991 da Sappada. Martedì 29 giugno, giorno di S. Pietro, l’arcivescovo di Udine l’ha nominato infatti ufficialmente monsignore, e quindi membro del capitolo di Cividale. Un traguardo importante, riconoscimento di un impegno nei confronti delle famiglie e soprattutto dei giovani. “La festa esterna, quella del divertimento - spiega monsignor Mateucig - é riuscita in particolare grazie ai giovani, non solo di S. Pietro ma anche di tutte le frazioni. La gente é stata contenta di rivivere la festa del paese”. Per quanto riguarda quelle che il parroco chiama “manifestazioni di riflessione e preghiera”, ci si sofferma sulla messa di domenica, durante la quale é stata molto ap- prezzata la corale di Sappada, e sulla celebrazione di martedì, appuntamento che é servito - assieme a 25 sacerdoti delle forame vicine - a ricordare gli ottocento anni della parrocchia di S. Pietro. “Una delle celebrazioni più belle e significative avvenute nelle Valli - afferma monsignor Mateucig - che ha dato il timbro dell’universalità della Chiesa che sa superare sul piano evangelico le difficoltà legate ai pregiudizi, alle etnie. Lo stesso arcivescovo ha richiamato queste cose, parlando di convivenza”. Mateucig sottolinea ancora la prova del coro diretto dal maestro Nino Speco-gna, che ha eseguito una messa scritta per l’occasione. E conclude, tirando le somme: “La stragrande parte della popolazione della parrocchia di S. Pietro ha sentito come sua questa celebrazione: é questa la cosa più importante”. Michele Obit Videm: spremembe na Občini in Pokrajini Rezultati nedavne volilne preizkušnje so spravili v težave marsikatero občinsko upravo. To velja tudi za Občino Videm, ki jo upravlja koalicija KD, PSI, PSDI in PLI, ter samo videmsko Pokrajino, ki jo vodijo predstavniki KD, PSI in PSDI. Dejstvo, da so prav te stranke doživele najveCji poraz na zadnjih deželnih volitvah, je sprožilo vrsto zahtev s strani opozicijskih sil, predvsem tisto, da je treba v obeh upravah priti do predčasnih volitev. Na videmski občini, po odstopu Zupana Zanfagninija (PSI), se trudijo, da bi dobili taksno rešitev, ki ne bi peljala k predčasnim volitvam. Predlog večine, da bi občinsko vlado razširili tudi na DSL, ni naletel na najbolj rodovitna tla. Nov predlog pa je ponudil Alberto di Caporiacco, Clan Furlanskega gibanja, ki je pred tedni skoCil na voz Furlanske avtonomistične lige. Di Caporiacco je predlagal razširitev večinske koalicije z vstopom predstavnikov Furlanske avtonomistične lige. Doslej so se okoli tega predloga oglasili le socialisti, ki so naCelno za, Čeravno ugotavljajo, da je treba občinsko večino razširiti tudi na napredne stranke (DSL, Zeleni in PRI). Na videmski Pokrajini je položaj podoben kot na Občini. Zastopniki nekaterih strank so na zadnji seji zahtevali odstop predsednika Tiziana Venierja (KD) in samega odbora. Predlog ni bil sprejet in namesto njega so zastopniki večine dali razumeti, da so pripravljeni na razširi- tev koalicije z vstopom Demokratične stranke levice. Njen načelnik v pokrajinskem svetu Nevio Puntin predlog ni zavrnil, postavil pa je jasne zahteve, med katerimi je tudi odstop celotnega pokrajinskega odbora. Le ob taksnem položaju bo mo-goCe normalno dogovarjanje med strankami in sestava programa, ki bi videmski Pokrajini zagotovil življenje do konca mandatne dobe. Ljudsko slavjem petdeseto obletnico s prve strani Na nedeljski slovesnosti na Vrhu ob 50-letnici Partizanskega dnevnika je Karlo Devetak spomnil tudi na herojsko delo novinarjev sarajevskega Oslobodenja, ki kljub vojni skrbijo, da Časopis dnevno izhaja. Klavdij PalCiC je ugotovil, da kdo danes pozablja na dogodke izpred petdesetih let, potvarja zgodovino in skuSa našemu narodu odvzeti zalsuge in ugled, ki si jih je priboril z ogromnimi žrtvami v skupnem boju proti nacifaši-zmu. Ko se je dotaknil vprašanj znotraj manjšine, je PalCiC ugotovil, da, Ce Želimo, da bo naSa “zgodba” uspešna, moramo biti kreativni in učinkoviti. Tudi minister za kulturo Sergij Pelhan je ugotovil, da se danes v Sloveniji pojavlja stara bolezen, ki se kaže v tem, “da ponovno poudarjamo samo določene praznike in določene dogodke iz naše zgodovine, druge pa zanikamo, skrivamo ali pa jih skušamo celo ponarediti.” Ob koncu je Jože Koren prebral protestno izjavo zaradi dogodka v idrijski občini, kjer so nekateri predstavniki občinske uprave predlagali, da bi se Solo iz Cerknega, ki nosi ime “ Spomenik NOB“, preimenovalo. To zahtevao so motivirali z dejstvom, da so denar za gradnjo Sole “zbirali borci, ki so ga prej pokradli ljudem”. (R.P.) DALLA SLOVENIA Bogo Samsa Una nuova maggioranza? Tutti i tentativi di mutamenti politici, attuati in Slovenia, dovrebbero portare in fin dei conti ad una nuova maggioranza di governo. In un sistema democratico, del resto, è questo il senso della battaglia politica. Ma guardiamo un attimo i numeri. Il Parlamento sloveno è costituito dai partiti, formalmente membri della coalizione di governo ed uniti dagli accordi di coalizione i cui rapporti di forza sono i seguenti: liberaldemocratici -22 parlamentari; democratici cristiani - 15; Lista unita -14; partito sociademocratico - 4. Per un totale di 55 parlamentari. Ricordiamo che il Parlamento sloveno è costituito da 90 parlamentari, la maggioranza qualificata è dunque di 46 e quindi la coalizione di governo può contare su un ampio margine di maggioranza. Ai già citati partiti vanno aggiunti quelli che formalmente non sono inclusi nella coalizione di governo e cioè: 11 partito nazionale sloveno - 12 parlamentari; il partito popolare sloveno - 10; il partito democratico - 6; i verdi -5. A questi vanno aggiunti i due parlamentari, espressione della comunità italiana e di quella ungherese. In totale 35 parlamentari. In realtà i rapporti di forza sono ancora più favorevoli alla maggioranza di governo. I due parlamentari delle Savogna: il sindaco scarica segue dalla prima “Il revisore dei conti non è stato messo nelle condizioni di svolgere il proprio compito, di stilare la relazione”, spiega il sindaco e passa oltre. Ma i consiglieri d’opposizione Pietro Trinco, Pietro Zuanella ed Ezio Cemoia non ci stanno. Dopo aver ricordato Che i termini di legge scadevano il 30 giugno ed anche i termini supplementari non erano sufficienti, il primo sbotta: “Qui si a-busa del tempo dei consiglieri”. Risposta del sindaco: “Se non hai tempo potevi fare a meno di venire”. Replica di Trinco: “La questione è che sentiamo la nostra responsabilità di amministratori”. Risposta di Cudrig: “Se vi sentite responsabili, dovevate provvedere pri- ma”. Chissà che voleva dire... Intanto il consiglio è stato riconvocato per martedì 13 luglio. Ma quali le ragioni della mancata approvazione del conto consuntivo del ’92? Per il capogruppo della DC, Ezio Gosgnach, le difficoltà sono solo di tipo tecnico e da ascriversi alla mancanza del personale. Di tutt’altro tenore le dichiarazioni di Zuanella e Trinco secondo i quali il conto consuntivo non è stato redatto perchè la maggioranza ha grosse difficoltà a far quadrare i conti e chiudere il bilancio in pareggio. In ogni caso dopo aver “messo a posto” i consiglieri di minoranza, il sindaco prosegue la seduta che si conclude in 25 minuti.Arriva il momento di discute- • •• re della questione di Polava. Ed ecco l’altro colpo di scena. Il sindaco questa volta “mette a posto” i cittadini di quel paese. “Avevo intenzione di discuterne” - dice. Il problema esiste da 83 anni, quanti ne ha Milica, e rispunta ogni e-state. Ma è intervenuto un fatto nuovo ed il mio intendimento è venuto meno. E stata inviata infatti una lettera alla Procura della repubblica, all’USL, al sindaco ed all’assessore. Mi auguro che la Procura faccia chiarezza. La questione non è più di mia competenza”. Detto questo, anche in barba ai regolamenti di polizia urbana e rurale di cui il comune di Savogna si è dotato, toglie la seduta, si alza e se ne va, lasciando pubblico e parte dei consiglieri a bocca aperta, (jn) nazionalità minoritarie sostengono, attraverso il voto, con convinzione la coalizione e comunque in nessun caso potrebbero aderire ad una coalizione di destra. Il partito nazionale poi ha vissuto una scissione ed una sua parte si dichiara su posizioni di sinistra, lasciando intendere di non essere diposta ad entrare in un governo di destra. Non è disposta a collaborare con un governo di destra nemmeno la maggioranza dei 5 consiglieri verdi. In parlamento c’è dunque il tentativo di creare un nuovo rapporto di forze in base al quale però, anche con il poco probabile passaggio dei democratici cristiani su posizioni di destra, è ben dijficile che abbia successo il tentativo di JanSa di raggiungere la necessaria maggioranza di 46 parlamentari. Questo tentativo coinvolgerebbe i democristiani (15 parlamentari), il partito popolare (10), i socialdemocratici (4) ed i democratici (6): 35 parlamentari in totale. Ad essi si possono aggiungere altri 6 parlamentari del partito nazionale, forse qualche verde. Ma non basta a raggiungere il quorum necessario. Tutto ciò significa due cose: I ) il popolo sloveno ha e-letto democraticamente il proprio parlamento nel quale sono possibili diverse coalizioni: quella di centro-sinistra, di centro e la grande coalizione attualmente al governo. Non c’è invece spazio politico, e come abbiamo visto non ci sono nemmeno i numeri, per il governo di destra che alcuni auspicano e stanno preparando. Tutti gli indicatori dimostrano poi che lo spazio politico per l’opzione di destra si sta ridimensionando; 2) proprio per questa ragione alcuni non concordano e non accettano l’iter democratico, le procedure definite dalla Costituzione. C’è il tentativo di creare un clima straordinario, una sorta di fermenti rivoluzionari che dovrebbero portare ad lina modifica dei rapporti di forza. Naturalmente non in modo legale, democratico, bensì con stile rivoluzionario, di chiara matrice di destra. Tensione tra Slovenia e Croazia Rapporti difficili Non sono soltanto i problemi del confine a provocare una certa tensione tra le Repubbliche di Croazia e Slovenia per cui è slittato l’inconrtro tra le due delegazioni governative. Gli ultimi tasselli nell’intricato mosaico croato-sloveno sono venuti da Zagabria e da Pinguente. Nella capitale croata il governo ha limitato l’importazione dalla Slovenia di alcuni prodotti alimentari (uova, zucchero e latticini). Il provvedimento, come spiegato a Zagabria, è stato varato per tutelare i prodotti croati. La vicenda riguardo la proprietà della birreria di Pinguente, una filiale della Union di Lubiana, si fa sempre più intricata così che lo stesso ministro degli esteri Lojze Peterle ha dichiarato che potrà incidere sul futuro dei rapporti tra i due paesi.“La guerra della birra” è iniziata dopo che un centinaio di operai, per lo più croati, ha occupato lo stabilimento in seguito alla decisone dell’Union di chiudere la fabbrica. Benzina: più 5 Da alcuni giorni è in vendita presso i distributori della Petrol in Slovenia la benzina denominata “più 5”. Si tratta di un nuovo tipo di carburante super, al quale è stato aggiunto uno speciale additivo detergente che ha la proprietà di tenere pulito il carburatore ed il sistema elettronico degli iniettori. Contro De Michelis I giovani del partito cri- stiano-democratico hanno chiesto il ritiro dell’onorifi-cenza concessa a suo tempo a Gianni De Michelis, che secondo i giovani DC sloveni si è espresso contro la disgregazione della federazione jugoslava. Cresce l’inflazione Nel mese di maggio in Slovenia l’inflazione è aumentata dell’ 1,4 per cento, mentre i prezzi al consumo, nel periodo tra dicembre e maggio, sono aumentati del 9,4 per cento. TV agitata I dipendenti del programma italiano di Tv Capodistria sono in stato di a-gitazione in segno di protesta di fronte al progetto di ridurre i programmi di lingua italiana. In un comunicato stampa sottolineano che i vertici della Televisione slovena intendono togliere all’emittente ogni forma di autonomia e di appropriarsi dei suoi mezzi tecnici e finanziari. Cossiga in Croazia L’ex presidente della Repubblica Francesco Cossiga è stato per tre giorni in visita in Croazia su invito del presidente Franjo Tudj-man. Durante la sua visita si è incontrato pure con il vice primo ministro e ministro degli esteri Mate Grame. Il presidente croato Tudjman ha insignito Cossiga dell’ordine di re Tomislav, che rappresenta la più alta onorificenza concessa in Croazia. _____________novi mata j ur Q četrtek, 8. julija 1993 J Kratke novice Notizie in breve Kultura —----------------- Kakih 30 skupin na letošnjem festivalu v Steverjanu V znamenju narodne glasbe Ena od skupin na nedeljskem koncertu S. Pietr lezioni concerto d’autore Steverjan v goriških Brdih Ze dobri dve desetletji privablja veliko ljubiteljev glasbe na tradicionalni Festival narodnozabavne glasbe, ki ga domače kulturno društvo Frančišek Sedej prireja v senci borovega gozdička sredi občine. Tako je bilo tudi prejšnjo soboto in nedeljo, ko so v briški vasi pripravili 23. izvedbo festivala, na kateri “L’accostamento a parete di minime, basilari, monocromatiche, modulari forme rigorosamente geometriche e lineari, tanto da non discostarsi dal rettangolo nelle sue diverse dimensioni, l’alternanza dei pochi ed essenziali colori primari e dei brevi spessori volumetrici che si diversificano con superfici piane o lievemente ricurve, ricreano... quell’atmosfera di ritmi astratto geometrici che, spezzano lo spazio ed il tempo come icone della memoria...” “Attraverso la manipolazione alchemica di colori in se je prijavilo kakih trideset ansamblov pretežno iz Slovenije. Po dvodnevnem nastopanju pred navdušenim občinstvom je posebna ocenjevalna komisije kot najboljšo skupino izbrala novogoriški ansambel Vrtnica. Občinstvo pa je nagradilo ansambel Jožeta Skubica iz Grosuplja, nagrado za najboljšo izvedbo so prejeli Mladi prijatelji iz polvere, ossidi, resine, immersi in soluzione acquosa insieme a fogli di carta o tela che, nell’atto dell’essicare in un tutt’uno di supporto e supportato, materiale e pigmento, Pesnice. Za najboljši instrumentalni ansambel je komisija ocenila Ptujski instrumentalni ansambel, za najboljši trio pa Primorske fante iz Pirana. Jože Eskar je prejel nagrado za najboljše besedilo in sicer za pesem Zvon s Svete Gore. Posebno nagrado ocenjevlane komisije je prejel Trio Svetlin iz Moravč. Na sobotnem delu festivala se je občinstvu predstavilo 27 skupin, od teh le 16 se je uvrstilo v finalni del, ki so ga pripravili v nedeljo pod pokroviteljstvom Briške gorske skupnosti, Sveta slovenskih organizacij, Kmečke banke, Goriške hranilnice (Cassa di Risparmio) in Radia Trst A. Kot smo uvodoma povedali, tudi na letošnji prireditvi je bila prisotnost zamejskih skupin zelo nizka, čeravno je tudi pri nas tovrstna glasbena zvrst prisotna in se z njo ukvarja več skupin tudi v naših dolinah. spessore e trasparenza, luminosità riflessante, generano l’energia” Attraverso le parole del critico un’invito a visitare la mostra di Osgnach alla Banca di credito di Trieste. Con l’esibizione dei pianisti Anna Pedrazzini di Varese e Alberto Rossetti di Chioggia si è concluso il ciclo di lezioni-concerto organizzati dalla Scuola di Musica di San Pietro al Natisone. Interpretando la sonata op. 22 di R. Schumann e le Polacche fantasia di F. Chiìopin la pianista varesina ha dato un saggio delle sue capacità musicali. Hanno colpito soprattutto il piglio perentorio con cui veniva dipanata la tessitura musicale e il grande talento con cui erano resi numerosi momenti dei brani, frutto di microsfumature nel pennellare le frasi e di un raffinato uso del pedale. La macro-struttura ha invece talvolta risentito di qualche calo di tensione che ha impedito lo svolgersi naturale della forma. Assieme al pianista veneto gli allievi della scuola hanno potuto gustare un assaggio di autori relativamente vicini a noi: C. Debussy ed E. Granados con composizioni della fine dell’ottocento: la prima A-rabesque, Claire de lune e 5 danze spagnole. La musicalità è la cifra stilistica che contraddistingue anche il pianismo di Alberto Rossetti, sempre teso a superare i limiti “percussivi” del suo strumento, verso un ideale “cantabile” già di ottima fattura. I risultati sono stati via via più convincenti col dissolversi dell’iniziale tensione, con la quale tutti gli artisti devono imparare a convivere. C.V. Un invito alla lettura “Da Gladio a Cosa nostra” e “Come si vincono le elezioni”: questi son i due ultimi volumi pubblicati dall’editore Kappa Vu e dedicati alla realtà politica attuale nella nostra regione anche attraverso la puntuale analisi dei fatti e delle scelte politiche del dopoguerra. Le due pubblicazioni, che tanto interesse hanno destato, verranno presentate martedì 13 luglio, alle ore 20, nei locali della libreria Cooperativa libraria Borgo Aquileia che ha sede in via Manzoni a Cividale. All’incontro con i lettori parteciperanno Luigi Grimaldi, autore del libro “Da Gladio a Cosa nostra” e Luigi Visintin (coautore assieme a Faustino Nazzi) dello studio sulle elezioni del 1948. Pridi v Speter na razsta Se ta teden, do sobote 10. julija, je na ogled v Beneški galeriji v Spetru zanimiva razstava na temo Podobe iz Nadiskih dolin. Kot je znano so tu predst-zavljena dela 60 slikarjev iz Benečije, Furlanije in Slovenije, ki so se udeležili mednarodnega slikarskega natečaja, ki ga prireja Društvo beneških umetnikov. Nagrade je že podelila strokovna žirija, lahko pa se o razstavljenih slikah irečejo tudi obiskovalci, ki lahko glasujejo za njim najbolj priljubljeno sliko. Med “volilci” bodo izžrebali 3 imena, katerim bo galerija poklonila zanimivo darilo. Sodoben svet v fotografijah Uspešno se nadaljujejo v Čedadu, v razstavnem prostoru društva Società operaia di mutuo soccorso fotografske razstave. Tokrat se predstavlja s samostjono razstavo “Live in concert” Claudio Giacomelli. Slike, v katerih avtor prikazuje doživljanje glasbe v živo, bo na ogled v prostorih knjigarne Cooperativa libraria “Borgo aquileia” (Ul. Manzoni,3) do 31. julija Siedila bo predstavitev 16. avtomobilske dirke Ce-dad-Stara Gora v slikah, ki jih je posnel Valentino Morgante. Razstava bo na ogled od 3. do 28. avgusta. Septembra, točneje od 31. avgusta do 1. oktobra, se bo v čedajskem razstavnem prostoru predstavil fotograf Gino Moretti. Naslov razstave je “Svetoloba in noč”. La musica in piazza Technik Folk ensemble (Gruppo di ballo dell’Università Tecnica di Bratislava), una formazione di punta tra i gruppi della Slovacchia, aprirà lunedì 12 luglio l’edizione di Folkest '93 per la parte che si svolgerà a Cividale. Il concerto, come gli altri 4 che seguiranno nei giorni successivi e vedranno la partecipazione dei gruppi La sedon salvadie (Friuli), Ditherum (Irlanda), Quar-teto de guitaras de Coimbra (Portogallo) e Malbruk (I-talia), avrà luogo in Piazza Paolo Diacono alle ore 21. Osgnach a Cividale Ob 400. obletnici slovenske bitke pri Sisku - 2 CaiVNIOI.IA. VICTORIA ah Hassan fa/ka glonznsnme bxortm » timy trgi' s«*? is .»VrrVrrT Slika bitke po Valvasorju Slovenski fantje na vojsko gredo Zbrana vojska je prihitela 19. junija v Zagreb. Poveljnik karlovške postojanske general Andrej Turjaški, A-dam Ravbar in drugi plemiči so prihiteli na pomoč s koroškimi enotami in kranjsko konjenico. V tako k-ratkem času pa skupaj s Hrvati niso mogli zbrati več kot 4000 vojakov. Naslednji dan so krenili proti Sisku. Za prehod preko Save so si morali postaviti most. Ob zori 22. junija jim je prišel naproti kurir iz Siska s sporočilom, da bo trdnjava padla, če do večera ne prispe ojačitev. Turki so namreč za naslednjo noč že pripravljali naskok preko razrušenega obzidja. Na posvetu, kaj storiti po tem kritičnem sporočilu, so bili skoraj vsi poveljniki m-nenja, da bi bil samomor takoj začeti bitko z desetkrat številčnejšim in dobro o- premljenim sovražnikom. Na strani vodje Andreja Turjaškega sta ostala le Se dva plemiča, ostali so se hoteli umakniti. Neustrašni general je omahljivce okaral z bojazljivci in jih v stilu rimskih vojskovodij prepričeval, da je treba zaupati v Boga, ki zmago nakloni pogumnejsim. Bog je bil z njimi Hasan Paša je medtem že izvedel za prihajajočo pomoč, in je preko mostu spravil proti krSčanski vojski 18 tisoč pešcev in konjenikov. Razdelil jih je v dve skupini, eno pa je skril za bližnji hrib, od koder naj bi branilcem prišla za hrbet. Boj se je začel 22. junija v poznih jutranjih urah. Vojno taktiko si je zamislil general Andrej Turjaški in bil tudi glavni poveljnik. Najprej so se pod vodstvom bana Erdoedija podali v boj peSaki, vendar so začeli k-malu popuščati pod silovi- tim turskim pritiskom. Prodirajoči Turki so zatem naleteli na čete gospoda Auersperga in ostalih. Ti so jih najprej zasuli s kroglami in se nato tako pogumno pognali nad napadalce, da so kmalu zlomili njihovo moč in se zato začeli umikati proti mostu, kjer pa jih je čakala tragedija. Most sta namreč medtem zaprli dve četi arkebusarjev, da bi zaustavili pomoč, ki je prihajal iz turskega taborišča, zaradi teže velike m- nožice in srditega vrveža pri prodoru, se je most podrl. General Andrej Auersperg je z vso vojsko sledil bežeči množici sovražnikov, in jih potiskal v nara-stlo Kolpo, kjer je večina u-tonila, med njimi tudi sam pasa Hasan. Turki, ki so Se ostali v taborišču, so po zlomu glavnine zažgali smodnik in se spustili v beg. Vojni plen je bil velik: deset turskih praporjev, topovi, dvanajst ladij hrane, šotori, 1000 konj in drugo. Povsod so ležali krasni oklepi, čelade in celo zlate sablje. Padlo je 16000 sovražnikov, med njimi 14 begov, Hasan pasa in drugi poveljniki. Na krSčanski strani so bile izgube minimalne. Po boju so vkorakali v Sisek, kjer so v zahvalo Bogu za sijajno zmago trikrat v procesiji obkrožili samostan in izstrelili tri salve iz pusk. Tudi turska posadka v bližnji Kastrovici je pobgd-nila, ko je izvedela za poraz. Tedaj bi nasi brez večjih težav zopet pridobili vse zasedena okoliške kraje, če bi imeli večje število vojakov za njihovo zasedbo. A. Kumar 2- se nadaljuje četrtek, 8. julija 1993 4 Perchè Uccea possa rivivere Grande festa per la sagra di S. Antonio Anche quest’anno il 13 di giugno si è svolta la festa di San Antonio in Uccea. Egli da lungo tempo è protettore di questa frazione della Val Resia, che dista ben 18 chilometri dal comune omonimo. Da Resia frazione Prato capoluogo si procede per Lischiazze. La salita per Sella Carnizza, dove si trovano ancora gli antichi stavoli e due osterie per ristorarsi. Poi si procede per Uccea. Tutto l’itinerario della strada si snoda tra boschi di faggio, abeti, dove si possono ammirare le felci e i tipici fiori di montagna della stagione di giugno, ed ascoltare il cinguettio degli uccellini. Tra la pace di questi boschi, si può sentire il profumo della terra e del muschio. Tutto ciò ci invita a re- All’inizio c’è stato in segno La chiesa di Uccea mi A $ spirare e ricaricarci di energia. Lungo questo tragitto ci sono le sorgenti di acqua, di cui alcune secondo credenze popolari, come quella di Stermiza, sono curative. In questo piccolo paesino di Uccea con le case adagiate al pendio della montagna, in questa tipica festa, tutto si ravviva. Tutti i paesani, anche quelli che per necessità di lavoro, si sono stabiliti altrove, in questo giorno, sono presenti e collaborano per la buona riuscita della festa. Alle undici ha avuto inizio la santa messa celebrata da don Renzo Calligaro. di amicizia cristiana il bacio delle croci, con il saluto in dialetto resiano: “Te Kris tu Uči saludaua te Kris...” Erano presenti le croci delle chiese della Val Cornappo, della Val del Torre e l’antica croce della parrocchia di Prato. I paesini erano scritti in sloveno: Tipana, Bardo, Zavarh, PletiSCa, Vizont, ProSnjet, Viskorje, Brezija, Ravanca e Učja. E’ stata letta in resiano l’epistola, la preghiera dei fedeli e il discorso del sindaco Luigi Paletti, il quale ha rivolto un saluto di cuore, invitando la popolazione a conservare le proprie tradizioni, il proprio linguaggio. Aiutare questo paese a rivivere, attraverso l’amore verso la propria terra di origine e di venirla a trovare il più spesso possibile ed anche per onorare i nostri avi, che con fatica e miseria nel secolo scorso hanno costruito qui le case e han dato inizio ad una nuova comunità. Questo è l’impegno. La santa messa è stata allietata da canti sacri eseguiti con strumenti dal coro di Lusevera. La festa è proseguita con un pranzo abbondante in canonica. Un grazie, un saluto e un complimento per la buona cucina, alla signora che con tanta simpatia ci ha servito e cucinato, al chiosco attiguo al- la chiesa che offriva piatti tipici. Nel pomeriggio in chiesa si è esibito con canti resiani, il coro Monte Ca-nin. Fuori, sul palco si è esibito il gruppo folkloristico di Resia. Alcune ragazze e donne delle frazioni della Val Resia hanno dato inizio ai canti popolari, scambiandoli con i simpatici giovanotti di Lusevera, riservandosi così un invito alla prossima festa nel paese omonimo. Un sentito grazie a quanti hanno lavorato, collaborato per la riuscita di questa bella festa. Un grazie, e perchè no, arrivederci al prossimo anno. Silvana Paletti Tejta dubrò Uči, uaše mesto To mi je prou se nalest pa litos izdè, tami ues, ki saludauan nu zahua-liuan. Tej saludauan nu zahualiuan je-ra Renza Kaligara, da pa litos, an par-sei izdè anu an mi dal bisido za muret uan ričet kej. Tu lopo se nalest, dopo nu leto, usi ukup, za iso lipo fiesto od Svetaga Santan Tuniha, ki to je ta najbujè venča fiesta od Ucjè. Tejta dubrò, isej fiesti, tej uasi vasi, tu ka sta se vidali nasinat nu tu ka so vidali svit anu so živili uasi ti stari. Ta ku mata uaSe, korane. Tejta dubrò Ucì, uaSe mesto. UaSe gore, uaSe tra-dicioni ues romonenj nu usè isò ni stuta zabit. Isò to je bo ta liuča rič, liuča bohatija, ki usak človek more met. Vedet da kire tu je anu da skot an parhaja. Pomagajta vasi, pomagajta uasi vasi, da na bodi rudi žiua. Pridita jo nalest po gostin, ka na če bit vesala, žiua, tek kontent nu vesali uasi, ki so Zivili tami isè gore. Tau iso mesto anu ka njan, jih ni več. Ziz isò uas puSčiam mi ias saludauan spet, karji a-nu ziz sercon. Sono molto felice di trovarmi anche quest’anno con voi, che saluto e ringrazio di cuore. Come pure ringrazio e saluto don Renzo Calligaro. E’ hello ritrovarsi dopo un anno, tutti insieme per la ricorrenza di questa festa, San Antonio che è la più importante e grande festa di Uccea. Amate questa festa come il vostro paese, dove vi siete visti nascere e dove hanno conosciuto il mondo e vissuto i vostri avi, dove avete le vostre radici. Vogliate bene ad Uccea. Le vostre montagne, le vostre tradizioni, il vostro linguaggio, non dovete dimenticarli. Tutto questo è una cosa meravigliosa, una ricchezza inestimabile. Aiutate il vostro paese, affinchè sia sempre vivo. Venitelo a trovare più spesso, che sarà felice e si ravviverà, come pure saranno felici i vostri antenati che hanno vissuto tra queste montagne. Con questo vi lascio e vi saluto calorosamente e di cuore. Con l’augurio di ritrovarci tutti insieme il prossimo anno. Po občnem zboru SSO v Devinu Kritike in sodelovanje V petek 2. julija se je v Trstu sestal novoizvoljeni izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO), ki gaje sklicala predsednica Marija Ferletič, potrjena na vodstvu organizacije na zadnjem občnem zboru v Devinu. Na seji so med drugim porazdelili nekatere funkcije v novem odboru. Za podpredsednike so bili izvoljeni trije predstavniki za posamezne pokrajine in sicer Marij Maver (Trst), Damjan Paulin (Gorica) in Riccardo Ruttar (Videm), kar pomeni da dobiva organizacija deželni značaj. Za tajnika je bil izvoljen Andrej Bratuž, za blagajničarja pa Franka Žgavec. Na seji - kot poročajo v tiskovnem sporočilu - je bilo govora o nekaterih bistvenih vprašanjih, ki zadevajo naso manjšino. Važni so odnosi s SKGZ, z drugo krovno organizacijo, s katero se bo sodelovanje nadaljevalo - poudarja SSO. Kritične pripombe in ocene, do katerih je prišlo na občnem zboru, ne bodo ovirale na-daljnega skupnega dela -dodaja tiskovno sporočilo. Verjetno je res, da bosta morali SKGZ in SSO najti skupni jezik, saj nosita skupaj in vsaka zase politično in moralno odgovornost za usodo, napredovanje in razvoj slovenske skupnosti v Furlaniji-Juljiski krajini. Kako pa SSO pojmuje sodelovanje in skupno delo je tudi po polemičnem poročilu in razpravi na občnem zboru, res odprto vprašanje, ki zahteva trezno analizo in razgovor. Z nase strani si postavljamo Se eno zelo resno vprašanje. Kako naj razumemo trditve (in grožnje?) Marije Ferletičeve, v predsedniškem poročilu, ko se v treh vrsticah (!), brez vsakrSne utemeljitve, loteva slovenske narodnostne skupnosti v Videmski pokrajini s temi besedami: “Položaj v Benečiji je zavožen in tam se bo resila le peščica intelektualno zavzetih ljudi, ki bodo morali postavljati na noge vse od začetka”? S polietjem an liepo uro parhaja cajt sejmu po vaseh Poliete je narlieuš parložnost za se srečat po naših vaseh an dolinah. Vsi se želijo odpočit, pozabit na vsakdanje skarbi, srečat parjatelje an se kupe pomenat, če je parložnost jo veselo zapiet po sloviensko an zaplesat. An sejmi so dobrà parložnost za tuole. Vsaka vas ima sojga. Mi bi vas zmislili na adne od telih vaških prazniku, ki jih parpra-vjajo tel miesac. Parvi je senjam za Svetega Jurija, ki bo v nediejo 11. julija v istoimenski vasi (San Giorgio) v rezijanski dolini. Na telem sejmu so Sele stare navade an je puno elementu povezanih s kmečkim življenjem, s prodajo siera, z dajanjem soli... an sevieda s glasbeno an plesno folkloro. 16., 17. an 18. julija bo spet “Dan po starim” v Oblici (Srednje). Ni trieba o njem kaj posebnega pisat, sa’ga vsi poznajo. Posebnost telega sejma je de se lahko pokušajo nase stare jedila, se pije batudo an podobno. 23., 24. an 25. julija bo pa, liep ku po navadi, senjam v Ažli, ki ga z veliko skarbjo parpravjajo vasnjani. D mondo dell’emigrazione e la legislazione regionale Archiviato il successo dell’incontro internazionale delle giovani generazioni, svoltosi a Grado dal 13 al 19 giugno, scrive in una nota l’Unione emigranti sloveni, si apre ora la serie dei sei appuntamenti che dovranno fornire le indicazioni per la revisione degli strumenti previsti dalla L.R. n. 51 del 1990. Non si tratta di inventare una nuova politica regionale in questo settore ma di rivedere, con uno spirito improntato alla massima concretezza, una legislazione indicata come modello dalle regioni italiane interessate al fenomeno dell’emigrazione. Quarantacinque delegati, in rappresentanza delle comunità slovena e friulana in Svizzera, hanno dato vita a un incontro, tenutosi a Zurigo nei giorni 25, 26 e 27 giugno, su tematiche che coinvolgono i corregionali nel mondo. Quella di Zurigo è stata la prima delle sei preconferen- ze, indette dall’Ente regionale per i problemi dei Migranti, in preparazione dell’incontro di fine settembre che vedrà gli esponenti delle nostre comunità, operanti al di fuori del territorio regionale, confrontarsi con il mondo politico, economico, sociale e culturale del Friuli-Venezia Giulia. Il Console d’Italia a Zurigo, Adriano Chiodi, ha rilevato come, nella crisi generale deH’associazionismo in e-migrazione, sono proprio le organizzazioni di carattere regionale a rimanere molto attive, dimostrando una notevole partecipazione nonché capacità di aggregazione. Dopo la relazione introduttiva di Silvano Tarando, presidente dell’ALEF, asso- ciazione delegata dall’ERMI a organizzare l’incontro, e la presentazione dei documenti elaborati dalle associazioni, si è sviluppato un approfondito dibattito. Da questa discussione -prosegue la nota - è emersa l’esigenza di un profondo mutamento nella qualità dei rapporti tra la Regione e quella parte della comunità che vive e lavora al di fuori dei confini della stessa. Al di là delle specifiche indicazioni relative a particolari settori quali l’informazione, il mondo giovanile, quello femminile, il rafforzamento delle identità etniche nonché delle relative lingue e culture, tre sono le aree di intervento per le quali si chiede un rafforzamento della prò- "il Pio Cencig gettualità; 1) necessità della ripresa dello sviluppo regionale e del recupero dell’area montana; 2) razionalizzazione degli interventi e rafforzamento dell’unità operativa tra le Associazioni; 3) radicale deburocratizzazione dei rapporti con i corregionali all’estero. Particolarmente significativo l’intervento del Presidente della Federazione europea dell’Unione emigranti sloveni del F.V.G. - Slovenci po svetu, Pio Cencigh, centrato sulla tematica delle minoranze quale elemento di concordia e collaborazione tra gli Stati. “E’ indispensabile che la Regione, con una nuova visione della costruzione europea, avvii un reale processo di sviluppo delle aree di confine, proprio là dove vive la comunità slovena in Italia” ha concluso Cencigh. Diretta conseguenza del suo intervento è stalo l’inserimento nel documento finale della preconferenza - approvato all’unanimità - del seguente punto: ...“4 - Rifiutare ogni tentativo di intolleranza ed emarginazione delle minoranze, rafforzare la diffusione della cultura friulana, della cultura slovena delle Valli del Nati-sone e di quelle delle altre minoranze presenti sul territorio regionale nonché condannare ogni comportamento offensivo verso tutte le minoranze rimarcando che offensivo è anche il pesante i-solamento economico delle Valli del Natisone e dell’Alta Camia, zone per lo sviluppo delle quali la Regione deve impegnarsi anche attingendo ai finanziamenti della CEE che spesso, per negligenza politica, non vengono richiesti e utilizzati.”... ''/rifi# sfa rave... - Gospuod dohtor, pridite hitro, mojimu mo2u se gajajo čudne reči: buta, ku kastron, laja ku pas, krule ku prase, pieje ku lujer, tuie ku junac, smardi ku kus, njaule ku mačka, lieta ku zajac, spije ku puh, snube ku petelin... - Ce je takuo, gospa, bo buojs, de pokličete veterinarja! Tudi Marjuta je stala slavo, sojo vse kosti boliele, takuo de nie hči je poklicala miedi-ha, de ji bo dau kajsne pirule za zmajsat tar-plienje. Miedih je Su v kam-bro, povizitu Marjuto, an ku je parSu von, hči nomalo zaskarbjena, gaj’ vprašala, kuo stoji nje mat. Miedih pod glasam ji je dau žalostno novico. Pa Karleto je vseglih vse posluSu an hitro leteu v kam-bro: - Nona, nona, bodite vesela, miedih je jau, de bote tarpiela narvič se an tiedan! Bepo je Su pa sam h miedihu v ambulatori-jo. Imeu je na ramenah ’no veliko damigjano an ti drugi buniki, ki so čakal pred vrateh, so ga vprašal če je parne-su vino miedihu. - Ne, ne - je hitro odguoriu Bepo - zadnji krat, ki sem biu tle, miedih mi je biu par-poročiu: “Pridite za dva miesca za vsim scanjam”!!! Ana iz Spietra nas kliče telo nediejo v Klenje Bomo hodil an balinal Kakuo preziviet tele gorke polietne nedieje? Iti na niuorje je nomalo deleč an predvsem je puno ma-kin po potieh, takuo, de namest se spreluhtat an se odpočit, se varneta damu buj trudni, ku kar sta Sli... Iti dol v NediZo bi bluo an lepuo, pa nie puno vodè zavojo suše, ki nas že vič cajta maltra. Ki narest? Po-gledimo se okuole an bomo vidli, de narbuojš je ostat tle doma, tle po naših dolinah, kjer je nimar kaj-San, ki organiza kiek, al kajsan senjam al pa... Za reč adno, skupina al-pinu iz Ažle, tisti, ki so od Ana, je organizala pru lepo nediejo za vse tiste, ki jim je ušeč hodit, pru takuo za tiste, ki jim je uSeč balinat. Vse se bo odvijalo telo nediejo, 11. luja. Ce Zelta iti na sprehod, pridita v Klenje, kier bo marčalonga duga parbližno osan kilometru an pu. Odhod bo ob 9.30 le gor s Klenja, blizu cierkuce sve- tega Sintoniha na sred vasi. Tle otuod ’na liepa sta-zica vas popeje na Klančič, v Spietar, Saržento, v Ma-kota, spet na Klančič an potlè dol pruot, za se varnit v Klenje. Za se vpisat špin-data 7.000 lir, van dajo pa dobro pastošuto pru takuo an biljet za udobit nagrade, Šenke. Če pa vam je ušeč balinat, se moreta vpisat na tekmovanje, na garo balinanja (gara di bocce a coppie). Se začne balinat že ob osmi an pu zjutra, na lie-pim zugu, ki ga je naredu komitat iz Klenja, na pot ki iz Klenja gre v Koredo, kjer ankrat so ble barake od potresa an seda so pa igre za te male an za.... te velike. Za se vpisat dasta 10.000 an s tem bota imiel pravico do pasteSute an do biljeta za bogato loterijo. Za tiste pare, ki pridejo na parvo an na drugo mesto so napravli nič manj ku zlate medalje. Kakuo je Slo po naših šuolah Dvojezična Suola-Spietar Gredo v 2. razred: Bordon Martina, Crisetig Simone, Floreancig Valentino, Gullion Desirè, Liberale Mi-chela, Marcuzzi Luca, Mat-telig Claudia, Medveš Marco, Miorelli Cosimo, Ponta-rini Elena, Presello Natascia, Primosig Natascia, Rossi Paola; v 3. razred: Crainich Ljuba, Crisetig Peter, Duria-vig Debora, Gariup Simone, Zantovino Marzia, Zufferli Giorgia; v 4. razred: Bellot-to Fabrizio, Cendou Mattia, Costantini Daria, Crisetig Giulia, Gariup Patrik, Medveš Alessandro, Moratti Luca, Namor Martin, Qualizza Simone; v 5. razred: Ban-chig Ilaria, Bresciani Marco, Coceancig Giulia, Del Gallo Cinzia, Duriavig Davide, Liberale Massimo, Primosig Matteo, Talotti Luca, Trinco Daniele; v sriednje Suole: Banchig Antonio, Blasetig Andrea, Clavora Mirko, Clodig Majda, Floreancig E-rika, Gariup Liviana, Golles Èva. Spietar Gredo v 2. razred: Coren Andrea, Cernet Alex, Fila-ferro Giorgia, Gariup Manuela, Iuretig Valentina, lussa Nathalie, Pandin Alberto, Piccoli Federica, Polverino Davide, Pontarini Gaia, Si-dar Marianna, Venturini Davide; v 3. razred: Bellida Andrea, Cornelio Silvia, Dorbolò Michela, Dorbolò Sara, Grudina Paola, lussa Claudio, lussa Michele, Ius-sig Raffaele, Lombai Tiziano, Massera Alessia, Miano Gabriele, Piantedosi Elisa, Pretalli Samantha, Specogna Viviana, Strazzolini Andrea, Visentini Enrico; v 4. razred: Bastiancig Daniele, Beuzer Cristina, Beuzer Paolo, Cont Roberta, Costa-peraria Monica, Degrassi Nicola, Galanda Chiara, Go-sgnach Sara, Meneghin Nicola, Panzani Martino, Piva Francesco, Scrignaro Luis Santiago, Venturini Tommaso, Venturini Valentina; v 5. razred: Butterà Stefania, Colapietro Veronica, Corre- dig Alessandro, lussa Silvia, Pandin Daniele, Picon Simone, Podorieszach Patrick, Predan Lavinia, Qualizza E-rica, Salvagno Caterina, Su-ber Maurizio, Visentini Anna; v sriednje Suole: Cemoia Elisa, Cleri Gessica, Floreancig Elisa, lussa Monica, lussa Valentina, Massera Laura, Miscoria Elia, Simeone Sara, Solazzo Cinzia, To-masetig Silvana, Tomasetig Silvia. Sv. Lienart Gredo v 2. razred: Fai-dutti Pietro, Pertoldi Cristina, Terlicher Federica, Vo-grig Annalisa; v 3. razred: Chiabai Federico, Chiuch Massimiliano, Obit Federica, Osgnach Patrik, Qualizza Claudio, Qualizza Marzia, Valentinuzzi Fabio; v 4. razred: Bergnach Michele, Coceano Giovanna, Crainich Eric, Dugaro Andrea, Medvescig Marina, Notar-stefano Francesca, Oviszach Stefano, Predan Sonia, Scaunich Serena, Sibau Germano, Susani Luca; v 5. raz- red: Bariamac Elma, Cen-don Claudia, Cemotta Filippo, Fadi Elisa, Missana Denis, Paussa Alan, Predan Andrea, Predan Michele; v sriednje Suole: Chiuch Cristina, Crainich Alex, Marcuzzi Martina, Sibau Alessio, Simaz Alex, Simaz Mauro, Terlicher Luisa. Podboniesac Gredo v 2. razred: Batti-stig Luca, Cencig Franziska, Dorbolò Gabriele, Famea Marianna, Specogna Miche-la; v 3. razred: Cont Chiara, Dorbolò Giuseppe, Ruttar Andrea, Salvagno Giacomo; v 4. razred: Banchig Pietro, Battistig Angela, Birtig Stefano, Domeniš Mirko, Floram Davide, Lesizza Raffaele, Marchig Sabrina, Melissa Alessia, Miscoria Stefania, Redelonghi Gabriele, Specogna Arianna; v 5. razred: Cendon Lavinia, Crudi Alberto, Dorbolò Romina, Salanitri Katia, Trinco Federica; v sriednje Suole: Cli-gnon Luana, Domeniš Gift, Salanitri Stefano. Sveto obhajilo Teli so iz Sauodnje Na fotografiji tle par kraj so otroc, ki 13. junija so se parbližal h parvemu svetemu obhajilu v Sauo-dnji. Jih je puno kene? Je pa za poviedat, de so iz ci-elega kamuna, tuole pride reč iz vsieh far, ki jih imamo tle par nas: iz sauon-ske, tarčmunske an mata-jurske, je Se za doluožt, de ankrat smo imiel sveto obhajilo vsako lieto, seda pa vsake dvie. Kronaka — Lino je iz Matajura, Božica je dol s Harvaške Ljubezan na pozna obednega konfina P ar jat el ji so jim napravli velik a n pru lepuo ojlokan pur ton četrtek,8. julija 1993 Vesele novice taz Toronta (Kanada) Lan so se oženil seda pa zibajo Zaries, ljubezan na pozna konfinu, na gleda če si čarin al bieu, kajsan izik guoris, kako viero imaš. Takuo, tle v nasi vas je parsla za neviesto ’na liepa čeča iz Kričevce blizu Zagreba, dol s HarvaSke. Božica Črnec, takuo se kliče, je bla paršla tle v našo deželo zavojo diela an tle je zapoznala pridne- ga puoba iz Matajura, Lina Gosgnach - Pačejkin po domače. Sta se zaljubila an v saboto 26. junija sta se pa poročila. Lino an Božica ostaneta tle, bota Ziviela tle v vas an za jih zahvalit so jim vasnjani an parjatelji napravli tajsan liep purton, de riedko kada se jih vide takuo lepe. “Smo prelovil cieu svet Martin za ušafat tarkaj brusjana!” nam je smehe an veselo jau an njih parjateu. Jal so nam tudi, de tata od noviča Lina ga na bo podaru: “Je Skoda, je takuo liep, ga bon zalivu, de ostane tak ki je tudi zak imam Se puobe tle doma za ženit!” Božici an Linu želmo, de bi srečno an veselo ži-viela puno an puno liet, puno veseja an sreče jim željo tudi jagri iz naših dolin, sa’ tudi Lino je med njim . Na dan 17. luja lanskega lieta sta se poročila v cier-kvi svetega Luka v Torontu (Kanada) Giulietta Pauletig - Baldova iz Dolenjega Barda, ki se je rodila v Kanadi, an Gianbattista Toniolo iz Vicenze. Tala parva vesela novica ni bla še parsla do nas. Par- pejala nam jo je druga vesela novica. Giulietta, šuola-na, laureana, mlada gospa, je v nediejo 20. junija porodila liepega puobčja, ki so mu dal ime Stefano. Zatuo publikamo donas dvie vesele novice iz adne nase družine, ki živi tan v Torontu. Tata od Giuliette je Eli-gio Pauletig - Baldu iz Dolenjega Barda. Nje mama je bla pa Teresa Vogrig - Pobalinova iz Platea, ki je v Kanadi Se premlada zapustila tele sviet. Tata Eligio se je po puno lietih življenja v Kanadi po-varnu za zmeraj damu, s svojo drago Valentino Sdra-ulig - Katarinčno iz Zverin-ca, ki mu je postala druga zvesta žena, druga mati in pridna svetovalka za Eligio-ve otroke. Vsim njim, posebno pa mladim novičam in puob-čju, ki se je kumi rodiu, želmo vse dobro v življenju, s troStam de nas pridejo gledat kajsan krat. Giulietta ima parjatelju an tle, sa’ je vičkrat parsla v rojstne kraje mame an tata. - Minimatajur — Iz letošnjega natečaja Moja vas Emigranti so poviedal Zef je šu dol v Čedad V vasi od mojega nona je živeu an mož, ki se je klicu Zef. Tela zgodba, ki je resnica, se je zgodila puno liet od tuod v vasi Konauc. Tenčas so hodil par nogah daj v Čedad, v Laske a n v Uogarijo, zatuo so muorli že pred dnem iti. Tud Zef je imeu opravilo v Čedadu, takuo za na iti sam, se je poguoriu s parjateljam Miham, kuo an kada bi mogli iti po opravi la h. Zmenili so se za saboto in z veliko skarbjo Zef je v petak vičer Su h Mihu in mu jau: “Jutre zguoda poklic me ti!". Sli so ležat. Ob dni po punoči Zef je nieki Cu. Muora naj-pried reC, da je imeu kam-bro zgoraj nad učam. Tisto, kar je Cu,je bluo: “Bef bef, bef” Zef je mislu, de ga je Miha klicu. Tako se je na-pravu in je Su. Kar je parSu dol na Bielo uodò, je tuklo dvie po punoči in z Mihom se nieso uaSafal. Potlè je Zef zamerku, da ga je ucà z-budila. Giorgia - Moja vas ’93 Il racconto della vita Tudi v vrtcu imajo izpite, toda za starše Ob koncu Šolskega leta Čakajo uCence in studente izpiti, na katerih morajo pokazati pridobljeno znanje. Odrasli teh izkušenj nimajo veC, kvečjemu sodeleujejo na izpitih kot profesorji in preverjajo znanje drugih. V dvojezičnem vrtcu v Spetru pa stvari gredo drugaCe. Tu morajo res vsi sodelovati: otroci, njihovi starsi, noni in none, včasih celo strici in druga žlahta. Pred koncem letošnjega leta so si izmislili Se izpite. Za o-troke? Ne, ne, saj oni so pridni, znajo - so rekle učiteljice -. Potrebno je preveriti z-nanje staršev. Vseh prav ne. Seveda, starSev otrok, ki zapuščajo vrtec in bojo jeseni prestopili prag osnovne Sole. Kako je Slo? Vzgojiteljice so nam zaupale, da pravzaprav najbolj pridni so najmlajsi, otroci. In starsi? Mmmm... V resnici je Slo bolj za Salo kot zares. Se enkrat pa je se ustvarilo lepo družinsko vzdušje, ki je eden od predpogojev za uspeh naSega vrtca. Nelle foto alcuni momenti della premiazione del concorso Moja vas di quest’anno. Tutti i partecipanti hanno ricevuto un piccolo dono come premio per il lavoro fatto. A tutti poi è stata consegnata una bella cartella con il simbolo di ‘‘Moja vas" Četrtek, 8. julija 1993 Rojstni dan je v vrtcu vedno lep praznik in vsaki krat je to priložnost za poskusiti kaj dobrega in sladkega. Tako je bilo tudi za rojstni dan učiteljice Vilme. Tudi njej so otroci pomagali... pihati na sveče in pojesti torto Ospite della scuola materna bilingue di S. Pietro una bisnonna davvero speciale Un’ospite davvero speciale nei giorni scorsi alla scuola materna bilingue di S. Pietro al Natisone. E non solo perchè oltre ad essere nonna è anche bisnonna. Ninetta è soprattutto una sorta di super mamma che ha vissuto tutta la sua vita con i bambini, per i bambini. Anzi i bambini li ha sempre aiutati a venire al mondo. E quanti ne ha visti nascere... Alla nipotina Cecilia racconta a casa sempre tante belle favole, tanti fatti di vita di un tempo, come vestivamo i neonati ed i piccini, che cosa mangiavano, quanti bambini c’erano in ogni famiglia. In alto Cecilia con la bisnonna Ninetta Qui accanto i piccoli della scuola materna l’ascoltano, attenti,anche se qualcuno è stato, per un attimo, distratto dalla macchina fotografica Ma il più bello è proprio il racconto della vita, della nascita. E così Cecilia ha voluto che anche i suoi piccoli amici le potessero a-scoltare. Le “avventure” di Ninetta, la levatrice di Savogna, hanno naturalmente affascinato i piccini, ma hanno risvegliato la curiosità e l’attenzione anche degli adulti e persino quella delle insegnanti. La sua è stata una lezione di vita che tutti han- Kar je Mario emigrù v Belgjo, se je zmišljavu na sojo hišo, na soje bratre an na soje judi. Judje so ga gledal z gardimi očmi. Počas počas so ratal parjatelji an tud dielali kupe. Narlieuš dielo zanj je blo iti na gru do varha, brez varvcè, šal-davat želiezo. Lieta 1953 san šla v Belgjo za živiet kupe z mojin možan, ki no lieto pried smo se poročila. Zeliela san videt Belgjo, mislila san vse drugač. Kar san paršla gor, san ušafala puno judi, ki san že poznala. Puno od njih so nas paršli gledat za se ušafat na nediejo kupe. Kar je bluo za poznat an pozdravet kajšne Belgjane, je bluo garduo, ki niesan zastopila; od sparvič me je bluo špot, kar so me pozdravel “savà madam”. San mislila, de so mi jal “sovà”. V Belgji ni bluo slavega za Zene, smo delale v hiši in kuhale, prale tudi za druge moZe, saj nie bluo lavatrice. Ma naši možje so sluzil nebesa du pa-klu, 800 metru pod zemjo. Puno se je bluo v strahu, kar je godla sirena, smo študie-ral le na slavo. Njih dielo je bluo fadija an nagobarno za zdravje. Šestdesetega lieta smo paršli damu. To parve lieto je blo hu-duo, zaki san subit oboleu, je bluo zlo težkuo an niesan mieu sudu, an tudi niesan biu siguran. Tud niesan meu nobednega, da je skarbeu za me, zak san biu zlo zlo deleč od duoma. Drugo rieč, ki se lepuo zmislin, de kar je policija zviedela, da znan slovensko, me je zmiraj klicala, kar je miela kajšne probleme s Slovencan an Harvatan. Tako san zapo-znu puno judi, an kar komisar od policije me je sreču, je vzdignu z glave klabuk za me pozdravjat. San se ušafu sam po svie-tu, niesan imeu parjatelju, niesan znu govorit, san imeu novo an teZko dielo. San dielu cieu dan al pa celo nuoč. Potlè san se navadu guorit po francuosko. San ušafu dost parjatelju an smo se dan druzega troštal an si pomal. San sluzu lepe sude, ma teZkuo san živeu deleč od duoma. Poliete san paršu damu in go na te gorenjem Tarčmune san zagledu Marcelo Pologinovo, smo se poročil preča potle in san jo peju v Belgjo in tam se je rodila toja mama Patrizia. Kar je imiela tri lieta, smo se vamil damu, ker san biu bolan, san imeu silikozi, bo-liezan od minatorju. Marco, Davide, Daniele, Giulia (4 razred dvojezične šole - Speter) “Težke" knjige v dar učencem 4. razreda —“ Šport —— Nella Valnatisone si è conclusa l’era Specogna Rilancio dei giovani obiettivo primario Il programma illustrato dal nuovo presidente Tiziano Manzini Četrtek, 8. julija 1993 Da martedì 22 giugno, la Valnatisone ha sostituito il suo “timoniere”. Ad Angelo Specogna, per oltre un ventennio alla guida della società, è subentrato Tiziano Manzini. L’avvicendamento era nell’aria già da alcuni mesi, infatti l’impresario edile di Vernasso aveva espresso l'intenzione di lasciare il suo incarico anche se nessuno prendeva sul serio le sue parole. Ci sono state nei mesi scorsi diverse riunioni con sindaci, assessori allo sport e presidenti delle società calcistiche delle Valli del Natiso-ne per trovare una soluzione al difficile momento della società. Come ultima ipotesi è sfumata la fusione con la Ci-vidalese, determinata dal rifiuto dei giocatori valligiani e soprattutto dall’articolo pubblicato su un quotidiano udinese, che parlava di siluro lanciato contro la città ducale. Alla fine, come detto, è avvenuto il passaggio delle consegne. Manzini, conosciuto nel mondo calcistico per aver militato nelle giovanili e quindi nelle categorie superiori della socità sanpietrina, è stato anche atleta di ottimo livello, vincendo un titolo italiano di salto triplo con la maglia udinese dell’ASU. Quale sarà il futuro della Valnatisone? - abbiamo chiesto al neo presidente. Il nostro impegno si basa sulla continuità del programma attuato fino ad ora, ma riproponendo con forza il lancio dei giovani locali del vivaio. Con l’aiuto dei giocatori più “anziani” potranno così inserirsi positivamente in prima squadra. Non voglio fare proclami, ma il campionato che ci accingiamo ad intraprendere sarà molto impegnativo. Il nostro obiettivo, sia chiaro, sarà quello di ottenere la salvezza, possibilmente con qualche giornata in anticipo sulla conclusione. Il settore giovanile è uno dei “gioielli”. Come funzionerà la prossima stagione? Abbiamo confermato la squadra Juniores che giocherà il campionato regionale. Un impegno gravoso questo, ma l’abbiamo preferito a quello provinciale perchè è più valido, sia tecnica-mente, sia per quanto riguarda il numero di giocatori fuori quota. Per quanto riguarda le categorie inferiori, dobbiamo rinforzare ulteriormente la collaborazione che da alcuni anni abbiamo instaurato con il GSL Audace di San Leonardo. Giovanissimi, Esordienti e Pulcini prenderanno parte con la società, presieduta da Giuseppe Qualizza, ai rispettivi campionati. Va messa in evidenza inoltre la composizione delle squadre che schierano giovani di tutte le Valli del Natisone. Nel difficile momento e-conomico attuale, quali sa- II neo eletto presidente della Valnatisone Tiziano Manzini ranno i criteri di gestione societaria? Ci sono delle novità per quanto riguarda la formazione del consiglio direttivo. Ai “vecchi” consiglieri si sono aggiunti: Ugo Sittaro, Ezio De Vora, Sonia Gariup e l’ex presidente Angelo Specogna che sarà anche il nostro sponsor. I costi di gestione sono pesantemente aumentati a causa della gestione diretta degli impianti sportivi comunali. Ma confido in un adegu-to contributo dell’amministrazione comunale, in un maggior seguito e sostentamento da parte degli sportivi locali. Cercheremo anche di fare economia su alcune voci del nostro bilancio societario, puntando soprattutto sul volontariato. Un ultimo quesito, chi guiderà la prima squadra? Abbiamo confermato Roberto Peressoni per quanto riguarda la preparazione atletica si avvarrà della collaborazione del prof. Mario Quari-na. Non ci resta che fare le congratulazioni a Tiziano Manzini per la sua nuova carica ed augurargli di ottenere i successi ai quali ci aveva a-bituati da calciatore, (p.c.) Da destra cinque atleti della Poi. Matajur: Crainich, Rucchin, lacuzzi, Sibau e Pio Gorenszach Ww vs» II “Matajur” vittoriosa anche a Forni di Sopra Si è disputata domenica a Forni di Sopra la quarta prova del terzo trofeo Comunità montane di corsa in salita. Ancora una vittoria di prestigio per la Polisportiva monte Matajur che si è imposta nella classifica a squadre con 621 punti seguita a distanza dalla Tercal di Tolmezzo (392) e dai padroni di casa della Fornese (341). Con questo successo la società del presidente Marino Iussig rafforza la sua posizione nella classifica generale dopo le quattro prove disputate con 1903 punti, l’U.S. Ovaro è seconda con 1353, mentre il terzo posto con 1263 punti spetta al Ti- mau Cleulis. 11 trofeo che la società sa-vognese punta a conquistare è quello “Durigon”, riservato alle categorie Giovanissimi, Ragazzi, Cadetti maschili che attualmente conduce con 990 punti, più staccata la Moggese (547), mentre terza è 1’ U.S. Raibl di Cave del Predil. Ritornando alla prova di domenica ci sono da registrare tre vittorie individuali ottenute dalla società savo-gnese con Sovdat Jaka nei Giovanissimi e Davide Del Gallo nei Cadetti, mentre nelle Cadette Vanessa Ia-cuzzi non ha avuto rivali. Tre atletisulsecondo gradino del podio: RouSCek Do- men, Maver Petra e Gerbec Teja mentre Klobučar Mateja, Pitamic Jasmina e Dario Gorenszach hanno ottenuto la terza posizione. Al quarto posto Ana UrSiC e Marino Iussig che concludono i migliori piazzamenti del Team savognese. Nella categoria Veterani da registrare ancora una vittoria dell’intramontabile Giuseppe Puller che difende i colori del gruppo sportivo Alpini di Pulfero. Infine, per quanto riguarda la terza società delle Valli , il C.S. Karkos, terzo posto per Davide Rossi, quindicesimo per il padre Giovanni nelle rispettive categorie. Il 18 luglio a Ponteacco seconda prova del campionato regionale In corsa col centro sportivo Karkos Il centro sportivo Karkos di S. Pietro al Natisone ed il Forum della Slavia di Civi-dale in collaborazione con il comitato regionale della Fidai, organizzano a Ponteacco di S. Pietro al Natisone la seconda prova del campionato regionale di corsa in montagna, domenica 18 luglio. 11 ritrovo dei partecipanti, suddivisi nelle categorie maschili e femminili dei Cadetti, Allievi, Junior, Senior, Amatori-Veterani è fissato per le ore 8 nella piazza di Ponteacco. Alle ore 9.00 verrà dato il via a titolo promozionale della categoria Ragazzi e Ragazze. Alle ore 11.30 partiranno i Senior ed i Veterani che concluderanno le prove. Seguiranno quindi le premiazioni dei primi tre classificati di ogni catego- Srečanje športnikov na Padričah Sodelovanje Pobudo razširiti tudi na videmsko pokrajino Nonostante i vari acciacchi partecipa al Giro d’Italia Le cadute non fermano Maria Paola Turcutto Konec prejšnjega tedna je bilo na igrišču na Padri-Cah drugo srečanje med Športniki iz Trsta in Gorice, ki ga je organiziralo Združenje slovenskih Športnih društev v Italiji. Slo je za obnovo že tradicionalne prireditve, ki je pred dobrim desetletjem karakterizirala konec sezone v našem zamejstvu. Srečanja so obsegala več panog in na njih je prišla res do izraza tekmovalnost, izstopal pa je pojem celovitosti našega telesnokulturne-ga sveta. Lani so s taksnimi srečanji začeli v Sovodnjah, tokrat pa so vdrugič poskusili na Padričah. Srečanje je potekalo v duhu odbojke, saj je slo pretežno za srečanja ob mreži, čeravno so si prireditelji zamislili tudi nekaj preizkušenj na nogometnem igrišču. Ne glede na “omejenost” tekmovalnosti pa se nam zdi pobuda povsem na mestu, ker obnavlja tisti duh združevanja in skupnega preverjanja, ki je tudi na Športnem področju Se kako pomemben. Danes se v Športnih arenah merijo nove generacije naših Športnic in Športnikov. Mladi se med seboj zelo slabo poznajo, posebno tisti, ki so pokrajinsko oddaljeni. Taksna iniciativa pa je priložnost za zbliževanje in za spoznavanje. Tudi to je eden od pomembnejših stebrov telesnokulturne dejavnosti. Ob koncu priložimo Se svoj piskrček: poiskati bi bilo treba rešitev, kako bi na taksnih srečanjih bili prisotni tudi beneški Športniki. Poznamo vse težave, ki so prisotne, sicer ponovno poi-skusiti ni odveč. (R.P.) Non è un anno fortunato per Maria Paola Turcutto valida rappresentante che difende i colori della Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale. Quest’anno Maria Paola svolge la doppia attività su strada e mountain bike. In quest’ultima specialità gareggia nelle prove mondiali e nelle gare nazionali di maggior richiamo, ottenendo alcune vittorie ed innumerevoli piazzamenti nelle prime posizioni. Recentemente è stata impegnata nell’attività su strada partecipando al giro di Germania, difendendo i colori della nazionale italiana. Le cadute in gara sembrano perseguitarla, infatti nell’ultima tappa del giro è stata agganciata da due compagne di corsa cadendo a terra. La sua maglia verde conquistata con fatica, è svanita con la corsa in ambulanza verso l’ospedale. Per fortuna questa ennesima caduta non le ha causato serie conseguenze. E’ iniziato domenica a Mogliano Veneto il quarto giro d’Italia femminile con Maria Paola al via. Nella prima tappa svoltasi su un circuito la Turcutto ha dimostrato di essere in piena forma dando battaglia assieme alla Canins nelle fasi finali della gara. Gli arrivi in volata non sono favorevoli all’atleta del presidente Giovanni Mattana, che sale alla ribalta nelle gare di montagna. La speranza è di vederla sul podio nelle prossime giornate, in modo da cancellare la sfortuna che fino ad oggi l’ha perseguitata. Calcetto: un invito da Livek Il Torneo di calcetto di Liessa ha chiuso i battenti alcuni anni fa, gli appassionati hanno oggi a disposizione per gareggiare solamente il torneo internazionale di Luico. La manifestazione, organizzata dal club calcio Livek avrà luogo sabato 31 luglio e domenica 1 agosto e si svolgerà sul campo di Livek. Sono ancora aperte le i-scrizioni che le squadre interessate possono effettuare fino a venerdì 23 luglio rivolgendosi dalle ore 7.30 alle ore 22 al negozio di Luico o presso Marjan Medveš. Domenica 25 luglio presso la trattoria “Kadore” verranno sorteggiate le squadre che comporranno i gironi eli-minatori. Al via ci saranno numerose formazioni delle Valli del Natisone come da consolidata tradizione. Četrtek, 8. julija 1993 SVET LENART Ušivca - Remanzah Novici v vas Anthony Dugaro, mlad puob tle z naše vasi, se je oženu. Pred utar ga je pejala pridna an liepa Čeča dol z Remanzaga, Anna Coniglio an pru v cierkvi tele vasi, v saboto 26. junija, sta jala njih “ja”. Gor v Ušive so jim parja-telji nardil tudi purton, ta-kuo ki Ce naša navada. Mlademu paru, ki bo ži-veu dol v Remanzage, Zel-mo srečno an veselo življenje. GRMEK Gorenje Bardo Smo imiel novice Dvajst liet od tega se je oženu Beppino Suoštarju -Bucovaz. Potlè obedna čeča ni mogla spravit pred utar za sveti “ja”, za venčno o-bljubo, obednega puoba iz Gorenjega Barda. Po dvajsetih letih “pustote”, se je tuole posrečilo Sandri Tomadin iz Karmi-na. Peljala je pred utar To-novega puoba tle z naše vasi. Tuole se je zgodilo v saboto 12. junija. Franco Trusgnach in Sandra Tomadin sta se poročila v cierkvi svetega Antona v Medeji. Na svečanosti je bla z njim samuo najbližja žlahta, takuo de fešta je bla zaries družinska. Novica bota za sada živi-ela v Čedadu. Voščimo jim puno zdravja, sreče an vese-ja na poti skupnega življenja. ŠPETER Duo je uduobu? Za svet Petar je biu v Spietre senjam, ki ga je or-ganizala fara. Od petka do torka je biu vsako vičer ples. V torak je bla tudi tombola an zavojo tuolega se je bluo zbralo zaries puno judi. Okuole desete an pu so začel pulit numerje. Parvo je zauekala Luciana Cedarmas taz Bamasa, ki je udobila činkuino, 300.000. Parva tombola, ki je vajala 800.000 je tudi šla v Bar-nas, uduobu jo je Rino Mul-loni iz tele vasi. Drugo an zadnjo tombolo so muorle pa arzpartit dvie žene iz Spietra, takuo de vsaka je udobila 100.000. Njih imena so Maria Corredig an Dora Bledig. Bjarč Dvajst liet potlè V saboto 3. luja popudan je bla tle v naši vas, dol blizu Nediže, sveta maša za počastit spomin nasrečnih moži an puobu, ki glih dvajst liet od tega so umarli, potlè ki se je bla pašerela čez Nedižo na žlah pretargala. Tele so njih imena: Giuseppe Venuti, imeu je 62 liet an je biu iz Klenja, Giorgio Timballo, 37 liet, je biu doma iz Brišč, Ezio Podorie-szach iz Sauodnje, je imeu 19 liet an Sergio Massera, ki jih je imeu samuo 17, je biu pa iz Bjarča. Naši judje nieso pozabil tiste nasreče an tiste judi, predvsem pa se jih lepuo zmislejo naši ribo-lovci, naši peškatori, ki dol blizu Nediže so nardil tudi an “cippo” v njih spomin. Barnas Smart parlietne tene V čedajskem Spitale nas je za venčno zapustila Rosa Pia Pich uduova Struchil tle z Barnasa. Učakala je 80 liet. Rosa je tele zadnje lieta živiela v čedajskem riko-verje, pa ni bla zapuščena, okuole sebe je imiela nimar parjateljce, pru takuo kajš-nega od Zlahte. Nje pogreb je biu v Bar-nase v nediejo 4. luja zjutra. PRAPOTNO Budaže Nas je nimar manj Naša vas se stiska nimar vič, tle živi samuo še adna družina an v tisti družini je umarla mama an nona, Maria Balutto poročena Codro-maz. Imiela je 83 liet. V žalost je pustila moža, smuove, hčere, nevieste, zete, kunjado, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v srie-do 30. junija popudan go par Kodarmaceh. NEDISKE DOLINE Nasi puobje v Rusiji Lohni, počaso počaso, bomo viedel kada an kje so umarli naši puobi, ki so šli vojskovat v Rusijo. Na dan parhajajo ruski arhivi an iz tistih arhivu društva, ki z-bierajo tiste, ki so se vamil živi iz Rusije, so začele prepisovat imena nasrečnih puobu, ki v tisti deželi so z-gubil življenje. Do seda je 40 taužent imen. Med telimi so nekateri tudi iz naših dolin: Faustino Bucovaz, rojen v Dreki 1. maja 1922, umani 11. marca 1943 v lagerju 56 v Uciostoie; Antonio Corredig, rojen v Spietre 6. otuberja 1910, umaru 12. o-brila v spitale 2985 v Kali-nin; Rodolfo Cosmacini, rojen v Spietre 1. 2. 1922, umaru v lagerju 67/5 v Ba-stianovka; Bruno Mattelig, rojen v Spietre 11. vošta 1922, umaru 24. marca 1943 v lagerju 53 v Alek-sin; Umberto Scuderin, rojen v Dreki 4. febrarja 1922, umaru je 31. maja 1943 v lagerju 58 v Saran-sk; Giovanni Trusgnach, rojen v Garmiku 2. maja 1922, umaru je 15. 3. 1943 v spitale 1149 v Belaja Ko-lumiza. Se drugih 8 bolinu za medetine Za use tiste, ki imajo pravico jih imiet, dajejo tele d-ni, na USL še drugih 8 bolinu za miet zastonj medeži-ne. Vsak muora iti priet h njega miedihu, da mu naprave posebno dikjaracjon. Potle jo ponese na USL kupe s tešerinam an ežencio-nam. Rinfreschi, grigliate, pranzi e cene a casa vostra? “La bottega della tradizione” di Massimo Pagon (S. Giovanni al Nat. tel. 746001) risolve ogni problema, anche con sole 24 ore di preavviso. PISE PETAR MATAJUR AC Bistra an modra glava majhanega otroka Kmetuska družina je diela-la pod grofom in grof jo je takuo stisku, da je živiela v mi-zeriji, da je bla zmieraj z njim zadužena, da mu nieso mogli plačjat, kar so mu bli dužni. Niek dan je parSu grof (conte) tierjat družino, da mu plačja douge. ParSu je na konju. Vrata od hise so ble od-parte in konj je pokuku z gla- novi matajur Odgovorni urednik; JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 —Tel. 554045 -557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% vo skuoze vrata v hiSo. Mož na konju je ostu zunaj. V hiši je biu samuo dvanajstletni otrok. “Dobar dan!" zarjuje grof na konju pred vrati. Na ognjišču se je nekaj kuhalo v loncu. “Dobar dan želim!" je sli-Su iz hiSe otroški glas. "Si sam doma?" "Ne, konjska glava an pu moža!" "Kaj kuhaš?” "Cevin čeva, edan gor, drugi dol” “Kje je tata?" "Je nesu to snjedene v ma-len!” "Kje je mama?" "Je Sla parpravjat hišni prostor!” "Pa bratje, kje so?” “So Sli najago!" "Kam?" “V host. Kar ubijejo, tam puste, kar ne ubijejo, parne-sejo damu”. Grof se je spustu dol iz konja in stopu v hišo. “PuobiC” mu je jau "jaz vam odpustim vse dolgove, če mi ti obrazložiš, Ce mi povieS, kaj pomenijo tvoji odgovori. Pridi j utre na moj dom!" je ostro uk\>azu, se obarim in su iz hise. Drugi dan je otrok Su do grofa. "Si parpravjen mi pojasnit tvoje odgovore od uče raj?" ga vpraSa grof. “Sem!” odgovori otrok. "Kadar sem te vprašu, Ce si sam doma, si mi odgovo-riu: konjska glava an pu moža! Kaj tuo pomeni?" "Pomeni, da jaz, ki sem otrok, veljam za pu moža an konjska glava se je pokazala skuoze vrata”. “UpraSu sem te, kaj ku-haS” “Ja, in jaz sem Vam odgo-voriu Cevin Ceva, adan gor, adan dol. Tuo je fižol. Kadar se kuha u loncu, ropota: Cevi n-Ce va in Ijeta gor in dol. Kaj ste me uprašu potle?” “UpraSu sem te, kje je tata?" "Ja, in jaz sem vam odgu-oriu, da je nesu to snjedene v malen. Mi imamo puno dieta doma, zak muormo die lat za vas in za nas. Od vasi dol v dolino, kjer je malen, je duga pot in niemamo saldu cajta, da bi nesli v malen. Kadar zmanjka moka v hiSi, gre mama do bližnjih hiS prosit, da ji posodijo moko. Takuo dielajo tudi druge gospodinje. Če ejeu tiedan ješ moko od druzih, posojeno moko, kadar ne se S v malen, neseS to snjedeno, ker muoraS posojeno varniti. Takuo je nesu tata to snjedeno v malen”. "Mi ni jasno. Kaj pa jeste potle, kadar parnese-te to snjedene iz maina?" upraSa grof. “Jemo tisto moko, ki jo vračajo druge gospodinje, katerim jo je bla prej posodila mama. Takuo se živi par nas", pojasni otrok. “Sem te uprašu, kje je mama in ti si mi odgovoriu, da je šla hišni prostor parpravjat. Kaj pa tuole pomeni?” “Sla je v host runat metlo!" "In kaj ima metla skupnega s hišnim prostorom?” “Ce ne pometeš smeti iz hiše, se hišni prostor stisne”. "Kadar sem te uprašu, kje so bratje, si jau, da so šli na jago. Jau si mi, da kar ubijejo, puste tu host, kar ne ubijejo parnesejo pa damu”. “Ries je. Dol varžejo puno dreves in jih ne parnesejo damu, jih prodajo”. "Kaj pa je tiste, ki ne ubijejo in parnesejo damu?" “Uši!” “Bistra, modra je tvoja glava. Odpustim vam use dolge in od sada naprej bom skarbeu, da se boš udu u šoli!” je objubu grof pridnemu otroku. Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet “impenjativo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline sc lahko telefona v Spicter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v Cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, cetartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 v petak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije tele-fonat na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LH ORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55, 6.45, 7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20,7.05,7.45, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40,22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad.......7081 Bolnica - Ospedale Videm.......5521 Policija - Prva pomoč...........113 Komisariat Čedad ....731142-731429 Karabinierji....................112 Uffficio del lavoro Collocamento.................731451 1NPS Čedad...................700961 URES-INAC....................730153 ENEL Čedad 700961-700995 ACI........................... 116 ACI Čedad....................731987 Avtobusna postaja Rosina.......................731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Čedad..................700700 Cedajska knjižnica...........732444 Dvojezcni center Speter......727490 K.D. IvanTrinko..............731386 Zveza slov. izseljencev......732231 OBČINE-COMUNI Dreka.......................721021 Grmek.......................725006 Srednje.....................724094 Sv. Lenart..................723028 Speter......................727272 Sovodnje....................714007 Podbonesec..................726017 Tavorjana...................712028 Prapotno....................713003 Tipana......................788020 Bardo.......................787032 Rezija................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 12. DO 18. JULUA Sauodnja tel. 714206 - Pretruujah tel. 729012 OD 10. DO 16. JULUA Cedati (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoe se more klicat samuo. Ce ričeta ima napisano »urgente«. BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Jk Telef. (0432) 730314 - 730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 06.07.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 12,50 13,00 — Ameriški dolar USD 1520,0 1565,00 1537,08 NemSka marka DEM 900,00 920,00 906,30 Francoski frank FRF 264,00 272,50 267,76 Holanski florint NLG 795,00 819,00 806,74 Belgijski frank BEK 43,45 44,75 44,05 Funt Sterling GBP 2290,00 2365,00 2320,22 Kanadski dolar ČAD 1180,00 1220,00 1194,78 Japonski jen JPY 14,00 14,50 14,12 Švicarski frank CHF 1005,00 1035,00 1016,25 Avstrijski Šiling ATS 126,50 130,80 128,76 Španska peseta ESP 11,50 12,20 11,87 Avstralski dolar AUD 1020,00 1055,00 1035,22 Jugoslovanski dinar YUD x »—§$ — — Hrvaški dinar HRD 0,30 0,55 — Europ. Curr. Unity ECU — ■ — 1774,10 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 10,25% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 9,75% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 9,50% - taglio minimo 5 milioni