Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Te čaj XII. Ljubljani y saboto 18. februara 1854. List 14 Vrodila dobrega gospodarstva pri kmetovanju Ni zadosti, da kmetovavec orje • t gnoji ? seje, in dobro oskerbljuje svoj sadez, dapridelke srečno ni se spravi in jih kar je mogoce dobro prodá zadosti, da svojo živino prav redi, in druge domaće opravila dobro vreduje; treba mu je paziti se na druge važne reci, in te so: 1. kmetovavec mora vediti: s koliko delavci in s koliko in kakošno delavno živino zamore ob delati svoje kmetijstvo; 2. vediti mora po kteri poti, da bo svoje go spodarstvo zboljševal od leta do leta Trije srednje moćni voli ravno toliko storé, kakor dva srednje moćna konja; trije voli pa nič već ne veljajo, kakor dva konja, in ko se vol poštara, se prodá mesarju in na kapitalu ni nič ali cio malo zgube. Za male kmetije daljnih vožinj , so krave nar boljsi. do 30 oralov, kjer ni " v \ k kkuseno je ? da srednje moćne krave toliko in storiti zamorejo, kolikor 2 konja; pri dobri klaji dajo še mleka. Tako se smé šesti del manj stroškov za delo šteti, kakor pri konjih, in petnajsti del manj, kakor bri treh volih. — Će ravno krave zla 3. koliko dnarja potřebuje za oskerbovanje svoje kmetije, kako da zamore svoje letne dohodke in izdajke prerajtati: koliko si je pridobil ali ko liko je zgubil in koliko da ima premoženja, zadnjić kako se zamore škode varovati. 1. Od delà. sti ob deževnem vremenu delj časa delati ne mo rejo, dajo na mleku dobiček, in tega toliko več kolikor bolji je pića Iz tega se razvidi, da opravljanje etij s Znano je po skušnjah, da za obdelovanje m pri veli ci h konji in voli v pravi primeri konji je nar dražji, z voli manj drago, in z kravami nar boljsi. Za tega voljo naj se pri malih kmetijah imajo le krave, pri srednjih voli, ako enega orala (joha) na leto je potreba okoJi 30 delavnih b/jc mo s pridom kmetovati. (Dalje sledi.) 9 éni ročnega delà , da se polovica zemljisa, to je njiv in senožet, za žito, in druga polovica s se nožeti vred za živinsko klajo oberne. Tako rav nanje donaša vsakemu kmetovanju naj večji dobiček. nemški kmetovavec Gospodarske skušnje (Da se pšenice snet ne loti), priporoča neki . ? sledece: „Nikdar ne se] pse Ker vsak delavec na leto kakih 300 dní de- nice na frišni gnoj". Odkar tako ravnam — pravi lati zamore, tedaj obdela en delavec 10 oralov polja y pridelk spravi in ga zmlati. nisem ne enega pšeničnega klasa na svojih nji trebuje kmetija z 20 orali orali tri delavce vsaki dan. dva 5 - Po tem po- vah snetjavega imel. Nasvetovani pomoček pa se kmetija z 30 ima razumeti takole: njiva namreč je mogla po prejšnje leto gnojena in po tem s kako drugo frugo Dalje uči skusnja, da na dobro uravnanem obdelana biti; za to še le pride pšenica. Da pa • * . 1* 1 • li« 11 > • • • v • it • V • ê . • zemljišu se za 1 oral polja potřebuje delà z živino se prejšni frugi mora močno skoz 7 in pol dní, kar se z dvěma konjama opraví sebi razume. pognojiti, se samo Med to delo se šteje: vožnja gnoja, oranje poljske opravila, vožnja žita v malin, vožnja derv druge (Frd. BI.) po ? kar je od enega orala. Ker se zamore z eno konjsko vprego (to je z dvema konjama) na leto 200 dní na polju, in 100 kdo (Graha in vsega sočivja se več pridela), ako , — pravi ne se sadi ob zadnjem krajcu lune v „Frau. BI.« ffotovo, učé skušnje. Zakaj to, ne vemo; da pa je dní drugej delati tedaj vprego 40 oralov polja. pride ( Veliko korenje ali merkva Riesenmohre) na eno konjsko slovi po Českem tako, da lani so bili vsi ondašnji kmetijski časniki polni velike hvale tega korenja, Prerajtvila pa kažejo, daje opravljanje kme- ki je neka posebna sorta navadnega, ima belo meso (Je tudi sorta z rumenim mesom) inje prav sladka, zrase i2 do 15 pavcov dolga, po3pavce tije s konji nar dražji, in scer zavoljo tega, ker konji hočejo boljši klajo imeti, to je, v zernju, in ker je vsa njih postrežba in oprava, podkovanje itd. dražji, ker konji večkrat zbolé, da tačas niso debela, m 21L do 3 Za delo in ZadnjiĆ le toliko VredllOSti imajo, nai unu uuijc^a uivusa m ae ju^c monivu onuiia, iv»™ koža vredna. Tako je veliki kapital dveh konj v nekaj navadno rumeno korenje. Tudi konje in prešićedo kar je X V JJU f VV f Vi VI^U « JJ V V J/Ui f V funte težka; pridela se jeve liko, na oralu namreč 120 do 300 centov. Je ve liko boljega okusa in se lože mehko skuha, kakor letih zgubljen, kar se pa o nesrečnih prigodkih se bro redi; krave dajejo po nji veliko mléka. To ve hitreje zgodi. — Konji se zamorejo s pridom le pri liko korenje ljubi gorák in vlažen kraj in lahko velikih kmetijah imeti, in tam le toliko, kar je po- ilavnato-pešeno, rahlo, globoko, dobro zemljo. Seje treba za daljne vožnje, za ktere druga počasna se iz začetka mesca aprila, zrela je mesca ok živina ni. Za veči del druge vožnje so pa voli in tobra. Ker se s toliksno hvalo priporoča to krave koristniši. Voli in pa krave za vprego pa korenje, je naročila krajnska kmetijska družba tega morajo biti veliki, ker velika živina je že vstvar- semena nekoliko za poskušnjo. Če ga bo kaj vec ena bolj za ? delo, ni tako počasna in se tudi tako itro ne utrudi. Očitno vidimo to na volih oger skega in pol j skega plemena, ki za vprego pre kosijo vse druge goveda celega sveta. dobila, ga bo rada cem razdelila tudi drugim kmetovav , ki se bojo za-nj oglasili. Takrat borno tudi natanko popisali setev in obdelovanje velikega ko r enj a. ___ Beseda o pravém času mládenčeni slovenskim (Konec.") Draga dolžnost vojaka je voljna pokoršina do pred Domaće šege --— O -- ----------» ' " « • JL V^JUVUl ^ «JU WH UUU » V,JW " » WU JW » postavljenih. Vem, zakaj se fantje vojaškega stanu to- ženin (novic) in od njega neločljivi „tovarš" Zenitvanske sege Slovencov Goriške doline. (Dalje.) Popotni, za celi dan veljavni red je ta: Narpred in če liko boje. Doma so vajeni v prostosti ziveti, ponoci voglariti itd. Vse take razvade morajo nehati pri voja-kih; kadar zvečer boben zápoje, mora vse, kar ni v službi ali na straži, v kasarne hiteti, in cez postavljeno uro se tam ne smé noben šum ali hrup več slišati. To se vé, da marsikteremu ne dopade, ki je bil vajen doma je med svati kak neoženjen fant; za njimi grejo godci, potem nevesta s svojim vedno zvestim varhom , staraši-nom, in zadnjič svatje brez reda. Kamor koli gredó, se po čelem potu neprenehoma strelja. V cerkvi ni posebnih navad; med s v. maso se poje pesem „od nebeške rogoviliti. Kdor ima preterdo > glavo in si z lepo nič svatbě" (navadno) z beseda ! orglami. Izrečena je osodepolna Po poroki jo spremi še zadnjikrat njeni sta-rašina od altarja do kropivnika, kjer jo za en v pa- dopovedati ne dá, kdor hoce le svojoglavuo delati, temu tukej zares dopasti nemore; pokorsina je perva dolžnost verlega vojaka. Kaj bi bilo, ko bi tukej vsaki le po j*inu, kterfji podá žegnano vodo. Na plaoišču svoji glavi ravnati smel; zrnešnjava bi kmalo večja bila pir zavit (neveljaven) tolar izroci zeninovemu stara- pred cerkvijo eno malo poplešejo, to je, starasina zasuče ne kakor je bila pri zidanju babilonskega turna ! Kdor je vesto dvakrat ali trikrat okoli, in - - a a « « « nepokojili in svojeglaven , temu res pri vojakih kmalo s posebnim zdravilom ohlade prevročo kri; kdor pa rad in natanko uboga, temu tudi v tem stanu nič hudega ni. Posebno oštro se v vojašini kaznuje tatvina, in predolge ^■■■■■■■■■ip godci zagodejo eno perste tukej ua posebno občutljivo vižo krajšajo. Kaj se pa more tudi ostudnišega biti kakor če stan, ki je tudi za varstvo in brambo ptujega premoženja postavljen, sam pregrešuje nad ptujim blagom. Dalej vas vprašam, ljubi moji rojaki, zakaj se vo-jaškega stanu toliko bojite; saj je vendar tudi v tem P» starem(štajersko, ali kakor naši Lahi pravijo„unaschiava"), in berž se podajo na nevestni dom na ples, ob pomanj-kanji prostora tudi kam drugam. Starašina začne plés z nevesto; svatje plešejo iz-perva vsaki s svojo ženo, potiej pa vse po čez kakor se jim ljubi. „Seškarji" smejo plesati le z dovolje-njem tovarša ; tudi se jim piti dá. Vino gré zmiraj iz kleti nevestinih starišev. Vsaki hip teče ta ali uni k stanu V se živeti. Marsikteremu se je lakotě bati > ako hude letine pridejo; po hribih marsikteremu ovsenega kruha manjka, nima kaj obléci, kaj obuti ? da se ob varoval zime. Tega vsega se vam tukej ni bati. v Ce velika, vi dobite svoje plačilo; pol hleba kruha in kos mesa vam je vsaki dan gotov in tudi snažna obleka; vidili bote lepe mesta in unanje dežele, oknu al na dvorišče vstřelit s svojim samokresom. Kake pol ure pred solnčnim zahodom priderdrà ženinov hlapec ali mlajši brat s štirko (to je, par vo- lov, par kónj) po „balo". Voz in živina, vse je z zelenikom lepo ovenčano. Med tem. ko gonjač enmalo pojužna, pregleda in poišče nevesta po vsih sobah, je Si ne bila morebiti kaj svojega pozabila. Ako ni sose-dov tukaj, gré na dom se poslovit. Zdaj stopi ženin k levestini materi, ki sedi na skrinjah, h ceri namenjenili* je dragina še tako ? vidili šege in navade ptujih ljudi in po dosluženih letih bote prišli nazaj v svojo očetovo hišo kakor skuš&ni Serčnost torej, ljubi slovenski mladenci! rnozje Ta stan ni ravno tako strašen, kakor si ga nekteri domiš-lujejo; posebno dan današnji, dokler naše cesarstvo mir se vojakom nič hudega ne godi, in naglo se leta in prošivši jo ponižno, da bi mu dovolila hčerko proč peljati, ji podá en tolar, ki ga ona berž izroči pričujoči to dovolijo, h ceri. Ko mu mati s serčnim blagoslovom zgrabita on in tovarš škrinje z nevestimi oblačili napol ma * prestanejo, ki so za vojaško službo odmerjene; stan, v kterem živi toliko ljudi, tudi vas pokončal ne bo, če tolažite se s tištim le-ki smo ga nedavnej v „No njene to je ? y> drugi popadejo posteljo in nabašejo na voz . bala". iu ki jo je mogei dan popred krojač ceniti. Te škrinje so iz naj lepšega orehovega lesů, z izrezleji vam od Boga ni namenjeno; pim rusovskim pregovorom, u^.uvj y vicah" brali: „dveh smerti ni, eni pa nihče ne uide". Ne zamerite mi, da vas, posebno krajnske mládenče, ene napčnosti opomnim, ki se pri odbiranju vojaških no-vincov v moji ljubi domovini tako pogostoma godi. Mladenci, ki na srečkanje gredó, imajo v enih krajih gerdo navado se tako sirovo in razujzdano obnašati, da se s 9 tem pristudijo vsakemu pametnemu cloveku. Prav je, da ste veseli in serčni ali če tudi lepe poštene pesmi prepevate; ali mirne ljudi na poti neobtesano žaliti, vozove obraćati, plotove podirati, mlado drevje puliti, oknja pobivati, in kakor divja zver tuliti, to vam, obraćajte reč kakor hoćete, ne prinese nobene častí; in vidi se dostikrat, da nar večjim rogoviležem, kader resnica pride in vloženími podobami ticev, cvetlic itd. licno izdelane ena pride kraj, druga konec postelje. Mesto druge po-dolgaste škrinje naročujejo pa sedaj sploh gosposki škrinje. Na škrinje se vsedejo štiri mlade, pa omožene žene, vse z obrazom n&prej obernjene; poslednje dve deržite zglavnike na kolenih. Na jarm privežejo kokoš, ki je razuu pušeljca, ki ga za klobuk dobi, in rute, ki mu jo družica daruje, gonjačevo plačilo. Kokoš se ne smé umoriti, ker je menda zaznamek materinstva. Kadar je že vse za odhod pripravljeno in se je sosebno s solzami zalita nevesta pri stariših, ki doma ostanejo, serčno poslovila, jo sprejme zdaj starašina k vozu, kjer ji je gonjač na sredi narezano šibo presker-bel, s ktero narpopred v duhu slovenske pobožnosti pred konji križ naredi in eno malo pogoni; pa ker se ji na- ? se nar bolj hlače tresejo, in celo nic sercnosti £ez ramo omahnil. rezana šiba zlomi, en kos čez vole verze, drugi ji je nimajo tam, kjer bi jim nar bolj potrebna bila. Sprejmite dobrovoljno, ljubi moji, te besede enega svojih rojakov, ki je skoz deset let med kmeti duhovni in pastir bil in okoljšine kmečkega stanu dobro pozna Cela družba gré v znaném redu pred vozom. Godci odejo neko staro, milo in občutkom neveste primerjeno popotnico, ktera se še edina uovemu duhu časa ustavlja se nalaze u knjizi ovoj. Osnovao sam za nju i više Razjasniti povestoico krajnske vojvodine v sred- povećih i pomanjih komadov. Nu prepisujué jih njem veku je posebni narnen gosp. izdatelja, vendar toliko mi jih se je bilo nakupilo, da budem napokon pri-ker so naj novejši preiskave Slovanov, zlasti ućenega nudjen osnovu sasvim preokrenuti, a ono ili prigrnuvši našega prof. Terstenjaka, razodele, da je marsiktera «ve u knjigu, poskočiti joj s cienom, ili razrediti ju na pomota se vrinila v zgodovinopisne mnenja starejšega dva diela. Ja pristanem na drugo ("pozor: na drugo!) casa, se bo marljivi gosp. dohtar vernil v starejo dôbo g mnogih „zdravih" (žalibog! kakor se sedaj idi dost nazaj in z zdruzeno mocjo pomagal resnici na dan 9 ki dravih) razlog Izostavih dakle izmedju p ćih komadov zdielkov 1 i jo gotovo še tù in tam zakriva tema, ktera le prepogostoma ve izvira iz tega, da se zgodovina enostransko piše, ra brez znanosti narodovega jezika le po nemškem pomanjih gazele kopitu izdeluje, in tisto nevarno „jurare in verba ma- pjesme i pjesm Babji klanj 5 pjesmu u t 55 3 D sa ni a r i cu « 2 9 t 4 5 a izmedju i druge kojekakve isto tako d lo mk 6 . _ _ ... __ __, . . »Al A _ 1__. •___ ilirske matice „K Članci za li od duhovnih in dezelskih oblastnikov —-------- ». vM.HDvu.aVT, ker pa so A. T. Brlić. U Zagrebu 1851. — x^.« v„t» bili v zavezi s slavno Venecijo, z zlatapolnim Ogerskim, stoji glasovita pesem Lord Byron-a „Sužanj šiljonski s Terstom in Dunajem, je hodil ta dnar tudi na Krajn- Převel St. Vraz. Na cêlu te knjige Dnar, ki so ga kovali patriarhi Oglejski sko. škofje Teržaški, doži 3BF Vidi „Uvod" k ti pesmi na stran* 9 6 Vraz piše: „Ako prevod moj nadje umnieh pri Beneski in grofje Gori- jateljah, sliedit će izza njega prevodah od j k ski, je zgodovineko popisan v teh bukvah in v ličnih podobah i zri san. (Konec sledí.) liko sine glasovitieh komadah istoga pjesnika, n. pr » P « i 55 Nevjeste Abydske" (the bride of Abydos) Novičar iz austrianskih krajev Res je i da se Vraz ondi ni točno izgovoril in da te verste niso tako terdni dokaz, kakor poprejsnje 5 ker Vrazovi lz zlatnega Praga. (0 pesniški zapuščini Stanko bi mi kdo mogel V # da Vraz ondi o prihodnera času Dalje.) Pervo imam dokazati zovi pesniški zapuščini m no g da je Vra govori » da ako „Sužanj šiljonski" občinstvu dopade d 9 že pred letom 1844 ali h i n P let kd 1844 dogotovljenih, d bode še več prevodov iz Byron-a prestavlj jaz sem pripravljen tudi takošno mnenje AU ovreči z d se dozdaj nikj ti snj en ih ši po- k 9 ker za gotovo vem 9 da se „P 55 » 55 ne Vsaki nepristrani čitatelj „Novic" bode, premotrivši zorno okolnosti, spoznal, da, ako tudi nič druzega nebi dokazal, kakor samo to, sem že dosti dokazal. in da jesta Abydska" v horvaskem převodu cel i Nikdar in nikj ne natisnjeno. V se 3 ne natisnjeno. i Nikdar do nikj Nikdar in nikjer še ne natisnjene. ze iz te se belodano razvidi cena besed da med Vrazovimi delije malo polnih. 9 ki rekle 4 Le po • V in nič ( pozor atiskanih in po doveršenih" itd nj ene manjsem delu ti>k Nikdar in Le deloma natis nikj V se ne natisnjene. 7 ) Nikdar in nikjer še ne natisnjeno. 8 Nikdar in nikjer se ne na ti snj Veći del nikdar nikj še ne natisnjen 56 b en a, popolna in nik dar in nik jer se natis njena da občni zbor bo poterdil la predlog, ker le en med Vrazovimi rokopisi zar es nahaja. ar » je Prosim, naj bi mi tišti gospodi v Zagreba 9 kteri po celem mesta: kaj da vodstvo odbornice misli, da na lakem lepem prost Vrazovo celo zapuščino hranijo, poterdili resničnost mo- pri taki potreb jih besed, ćeravno jaz sam zase ne potrebujem nobene bogat pri taketa terdnem zidovj 9 • V price Kakošno ceno mora imeti po takem tista protivna more kakih 30.000 vecjih stams v Ljubljani in pri taki že davnej ni zidalo, kar bi bil zida! vsak drag gospodar, ki ima premoženja toliko, da za m na pohištvo ravno tako varno in kritika, ako bi Vraz ne bil čisto nič dražega do- morebiti se varniši naložiti, kakor kam dragam. Z ve V • ! il____ » ri__• •__U O i X__1___]___________• 1« • V . . V « . f . • . veršil kakor le „Parisino" ?! Jaz bodem razun omenje- seljem pričakujemo še letos začetek zidanja, ktero ne níh v svojem popisa dole se o drugih delih govoril, ktere bode le olepšalo mesta, temuč ma bo dalo prostornih dokazujejo, da je Vrazova zapuščina prekrasna in sob ali za kakošno večjo mestno napravo ali za kakošno cesarsko vradnijo ali za privatne stanovanja v 55 za nas predragocena. (Dalje sledí.) * Od Drave 15. svečana. Kakor ste že oglasili Novícah", se za pridruženje slovenske strani Sekov-ske škoíije k Lavantinski krepko delà* Te dní je Graško deželno poglavarstvo odposlalo odobreni in jako Po novi politično-sodijski osnovi boKoroška de- podpirani predlog Solnograškega metropolita na Dunaj, žela imela 28 ces. okrajnih vradnij , 1 deželno sodijo in Visoko ministerstvo bogočastja je že pisalo po njega, 10 preiskavnih sodij; z deželno nadso d i jo spada, kakor Novičar iz mnogih krajev v „Novícah" 9 Krajnska, v Gradec. C. k. ministerstvo nauka je naj se hitro hitro predloži. Zadnje izvestje da je slavni namestnik štajerskega vojvodstva proti dovolilo tištim, ki se pripravljajo za učiteljstvo na real predlogu bit, ni resnicno, temoc neki dragi gospod, kteri nih šolah in ne stanujejo na Dunaji, da smejo preskušnje pa je pozneje tudi se potřebnosti tega aredjenja prepri- pod zaporom opravljati pri dotičnih gimnazialnih komisi- čal in podpíral predlog. Te dni bodo, kakor se čuje, jah svoje dežele. Po naznanilu „dunajskega časnika** poslanci Mariborskoga mesta, na čela sam gosp. je bilo v našem cesarstva konec preteklega mesca vsega mestni predstojnik slavnoznani Otmar Reiser, kteri se papirnega denarja skupej za 33574 milionov med ljud > « 1 V« 1 1 « V« • 1*11 . - . 4 I ... ... .% . za vse, kar zadeva obcinsko dobro živo poganja 5 odšli stvom » sedaj 4 za lx/4 milion manj, kakor poprejšni mesec* na Dunaj in bodo visoki vladi predlog ponizni storili, da — Po naznanilu „teržaškega časnika^ od 14. t. m. je naj bode sedež škoíije v Maribora, kjer je stanovanja padla cena koroze v Benetkah za 4 fl. pri stara, za škofa, klerikat itd. zadosti. Mesto Maribor obljubi — Zadnje novice od turško-rasovske vojske v mali epet položiti lepo žertvo na oltar svete cerkve, in kar Valahii segajo do 11. t. m. za gotovo se sliši, da pred bode manjkalo, smo mocno prepričani, da bode slovensko duhovništvo velikodušno prinašalo. Kakor čujemo, tedni ne bojo Rusi vdarili nad taborišče pri Kala fata slovenskih duhovnikov že izrekla, da hoče to ki je obdano s silnimi okopi. Še zmiraj vrč četa je vecina dobro in potrebno reč, kolikor le mogoče bode, podpi za četo na to mesto, okoli kterega bojo Rusi nastavili da bo Turkom skor ne- troje verst krog in krog tako rati z dnarji. Vidili bodemo pri tej priloznosti : kdo je mogoče predreti tega okolisča. Armada rusovska ima v pravi pastir in ne najemnik, in komu je dušno blago- tem močirju sila veliko sterpeti, da res ni čudo slišati 9 stanje vernega slovenskega ljudstva v resnici pri sercu. ako se pravi, da je je, se vé da s pobitim delom vred, Kočevskih hribov 8. febr. K. Nastor moji že za 35.000 vojakov manj od lanskega julia, kar je želji Vam nemorem pošiljati drugega ko tužne glase s čez Prut šla. V Carigradu so Turki zasačili gerškega Kočevskih hribov. Pod lanskim snegom je naša ozimina popa Atanasios-a, pri kterem so našli pisma, da se hudo terpela ; zatorej je bilo malo naženja; suša preve- Gerki povsod pripravljajo za punt zoper Turke. Govo- lika nam je repo in zelje vzela; zato nam ze zdej zmanj- rilo se je; da se med egiptovsko armado je začela kuje kisline; krompir se je slabo obnesel, tudi so ga ka ga; za gotovo se je zdaj zvedilo, da tista bolezin ljudje malo sadili semena se znebivši. Lakota je tù že ni pra va kuga, ampak leEgipčanom navadne b ezga vke tako velika, da siromašneji po ternju glagove hruščice (neki anthrax). Cesar Napoleon sam je pisal ruso v-berejo, suhe med tropine in oves ali piro rnešajo in me- skemu caru zadnjo besedo* naj se storí pomirje; Rusi Ijejo; kruh in žganci so iz take moke rudeči. Cez mnogo naj zapusté Moldavo in Valahijo in vojne barke bojo zadruge nadloge pa nas stiska še velika dragina, da se pustile černo morje; pooblastenec rusovski naj se spusti letas daje za mernik žita, kar se je lani za vagán. Teh v obravnavo z turškim; kar bota ta dva sklenila, naj uzrokov nasledki so: da se na jate meršave in bolehne se předloží poslancom čveterih zedinjenih vlad v poter-podobe ko strašila vlačijo od hiše do hiše, od vasi do jenji. Ni upati, da bi car odobril te predloge. Francozka vaši v bogaime proseče; toda kdo hoče dati, kadar nas in angležka vlada se z vso silo pripravljate za vojsko sv. Martinu je sneg zapadel na suhem in na morju. Rus stojí sedaj sam, pričako- vse enaka tlači osoda! in gosta megla nam sonce do bozica zakrivsi je dělala vaje menda le pripomoć od Ger ko v, ako pride čas, da led in ivje po drevesih, ki težo snega podnašati niso se bojo mogli vzdigniti za-nj. Med Serbi se čujejo mogle in se tako nektere polomile, nektere pa s kore- redki glasi za cara rusovskega. ninami povalile , da so naši verti kerčevinam enaki gorah pa štori molijo čiki ne pomnijo. y po > prikazek, ki ga 701etni star Stan kursa na Dunaji 16. februaria J854. lz Ljubljane. Z veseljem smo zvedili, da je vod stvini odbor ljubljanske h (Sparkasse) ven d krat nekaj sklenil, kar bi bil imel v ze Obligacije deržavnega dolga 5 4 V i 4 3 0/ o 2 V) 897/ 78' i 6 fl. I Esterhaz. srečke po 40 fl. davnej 27 r> n 2 |r 2 ekleniti v prid hranilnici sami in v prid ljubijanskemu městu. Gospodu Samasa-tu gré čast in hvala, kakor zvemo, da je premagal Fabiuse cunctatorje in napravil odbor, da je te dní sklenil: občnemu zboru nasvetovati, 70 V 55 45'/, Oblig. 5% od leta 1851 B 113 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 88 •2 V) Zajemi od leta 1834 1839 rt rt 222 132'/ r> r> n rt rt Y) rt 4 11 Windisgrac. Waldštein. Keglevičeve Cesarski cekini. Napoleondor (20frankov) 10 fl. 9 Suverendor.......17 fl. 40 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. v r> r> V 20 „ « 20» » 10» 80 % I . 28 V, » 29 '/, „ 10'V< „ tifl. I 27% fl da j se h • V h n a e j m s k e m t e r g u liOtcri ecke 5». lï. 0. 03. 23 povik za eno ali dvoj d st r o p i j. Gotovo je V Terstu 15. februaria 1854 : Prihodnje srečkanje v Terstu bo 25. februaria 1854. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.