Jezikov nauk v prvem šolskem letu. (Jakob Dimnik.) 8. Predvaje za ležečo pisavo. 'lekli bodemo danes zopet senčne črte. Rabili boderao frV pa danes drugo, cftano stran ploščice. Učenci se seznanijo z izrazi: gornja dolgost, dvorižnica, spodnja dolgost, gornja dvorižnica, spodnja dvorižnica, zgornja črta (gornje dolgosti, spodnja črfca, spodnje dolgosti.) Glejte, tu-le sem potegnil kratko črto. Kakšno ležo ima? Kje sem jo potegnil? (v dvorižnici.) Potegnite še vi tako senčno črto v prvi dvorižnici! Pisalo v roke! Začnite! Ena, dovolj! Naredite še eno tako črto, pa toliko proo od prve, da ima pisalo vmes prostor. Take črte delajo zdaj otroci po celi dvorižnici. — Pokažite vsi prvo gornjo dolgost! Prvo spodnjo dolgost! To bodemo pustili prazno. Pokažite drugo dvorižnico! Pokažite od te gornjo dolgost! V to bodemo risali zdaj-le senčne črte. Take črte se delajo tudi v spodnjo dolgost in potein pa v celo vrsto t. j. gornja dolgost, dvorižnica ii_ spodnja dolgost. — Te vaje se nadaljujejo. Kakšno črto sem potegnil? V kateri črti? (V dvorižnici.) Oglejte si to črto prav dobro! Ali je povsod enako debela? Kje postaja dobeleja? Da. Ko seni vlekel navzdol, sem s kredo vedno bolj pritiskal. Poskusite še vi tako črto v prvi dvorižnici potegniti. Pisalo v roke! Zaenite! Ena! Dovolj! Narišite celo dvorižnico takih črt! Take — vedno debeleje — črte naj delajo učenci tudi v gornji dolgosti, v dolnji dolgosti in naposled v celi vrsti t. j. gornja dolgost, dvorižnica in spodnja dolgost. V prihodnji uri se vadijo učenci v pojeraajočih t. j. vedno tanjših črtah in potem pa raenjajo z vedno debelejšimi in vedno tanjšimi črtami. 9. Kot. Glejte sem, kaj delam! (Učitelj potegne stenoravno črto in zdolaj neposredno na tej pa vodoravno proti desni.) Kaj sem potegnil najpoprej? Kaj potem? Kje se dotikata te dve črti? Pomnite: Te dve črti tvorita kot. Kadar doma niste pridni, vas oče ali mati postavijo v kot. Kje pa je to? Vi boste zdaj-le tudi kot risali. Potegnite najpoprej stenoravno in potera pa takoj vodoravno črto! Pisalo v roko! Nastavite! Dol, na desno, dovolj! To se ponavlja 10-15 krat. Vsaka črta bodi tako dolga kakor mezinec. Druge sestave: Stenoravno črto navzdol, vodoravno proti levi. Vodoravno proti desni, stenoravno navzgor. Naredimo piko v kot; ta pika pomeni porednega učenca i. t. d. Na ta način se vežejo tudi poševne črte s steno- in vodoravnimi črtami. Te vaje so obenem tudi predvaje za ležečo pisavo. Postopa se tako, kakor pri osrai vaji. 10. Upognjena (zakr i vlj ena), okrogla črta. (Predvaja za ležečo pisavo.) Do sedaj ste se učili pisati ravne orte, danes se boste učili še drugačne črte pisati. Poglejte to-le palčico! (Učitelj pokaže tanko in ravno šibico.) Kakšna je? (ravna.) Kako jo držim? (navpično.) Kako zdaj ? (poševno.) Glejte, kaj bodem. naredil s šibico! (Učitelj jo nekoliko upognje.) Kakšna je sedaj ? (upognjena.) Ali je zelo ali malo upognjena? Ali je močno ali malo upognjena? Zdaj-le bodem položil to ravno šibico na tablo. Kako leži? (poševno.) Jaz potegnem tako črto. Kakšna črta je to glede leže? Glede debelosti? Zdaj-le bodem to poševno ležečo šibico nekoliko upognil. Poleg nje potegnem črto. Kakšna je ta črta glede debelosti? Ali je ravna črta? Ali je močno ali raalo upognjena? Kako je bila šibica upognjena? (malo.) Kako je torej tudi črta upognjena? Proti kateri strani je upognjena? Kakšna črta je to, ker smo jo od spodaj navzgor potegnili? Zdaj-le bodemo nekaj nekoliko upognjenih lasnih črt po zraku potegnili. Zdaj - le boste pa poskusili take-le upognjene lasne črte na plošcice risati; paziti morate pa zelo, da ne boste črte mahoma močno upognili. (Vaja.) S to črto se zveže vedno debeleja senčna črta in sicer se vrše te vaje tako, kakor je povedano v osmi vaji. Prav tako se vadi proti dcsni upognjena senčna črta, nekoliko upognjeno lasno črto navzgor, proti desni upognjena lasna črta navzgor z vedno debelejo senčno črto. 11. Pentlja. (Predvaja za ležečo pisavo) Kakšno črto sem potegnil najprej? To na lahko upognjeno črto sem zgoraj proti levi popolnoraa upognil (zakrivil) in potegnil naprej navzdol vedno debelejo poševno senčno črto do spodnje srednje vrste. Kje se zadevata l.e dve črti? Komu je zgornji del podoben? Pomislite, kaj naredimo večkrat s trakorn. To iraenujemo pentljo. Poglejte! (Učitelj vzame trak in naredi pentljo.) Med kateriraa dvema črtama vidite na tabli pentljo? Pentlja ne sme biti večja in ne raanjša kakor je gornja dolgost; tudi ne sme biti preširoka in ne preozka. Zdaj se boste učili take pentlje pisati. Vlekli jih bodemo najpoprej po zraku in sicer take, kakršno vidite na tabli. Glejte, kako vlečem in štejem jaz! Gor! Pentlja ena! — Pisalo v roke! Nastavite! Gor! Pentlja ena! Dovolj! Zdaj-le borno vlekli pentljo v spodnjo dolgost. Kaj napravim najprvo? Kje je črta najdebeleja? Kaj naredira sedaj? Proti kateri strani sern upognil? Kje se prerežeta te dve črti? I. t. d. Zdaj se zveže zgornja in spodnja pentlja. (Za te vaje so pripravne črke e, l, j, h in /) — Pentlja pri piki, oziroraa kljukica (•*-) se napravi najpoprej odprta, precej velika, potem pa vedno manjša, toliko časa, da jo ni več poznati — da nastane pika s kljukico. Vse predvaje za pisanje je treba precej dolgo časa vaditi, da postane roka učenčeva spretna ter da dosežerao potem hitre in dobre uspehe pri pouku v pisanju. Pri t e h v a j a h seznaniraoučencavečinomazvserni malimi in, kolikor mogoče, tudi z velikirni črkami, ne da bi povedali učencu irne posam e z n i h č r k. Ko so te vaje dobro prebavljene in ee so učencem znane že tudi druge predvaje za uho in govorila, srae pričeti učitelj s pravirn pisalnim-bralnim poukom. Učenci prineso s seboj Abecednike. Dasi so sedaj končane zelo naporne in utrudljive predvaje, vendar tudi nadalje uoitelj ne sme počivati; učiteljeva potrpežljivost iri vztrajnost mora tudi nadalje prestati še večkrat prav težke preskušnje. Priporoča se, da porabi učitelj kar največ šolskega časa za vaje v pisanju in čitanju. Ako večina otrok prve vaje terneljito zapopade, potem gre nadaljni pouk hitro izpod rok. Torej : »Počasi pa temeljito!" (Dalje prih.)