Zgodoairuftzayii Ilok Luskovii* * Iztok Luskovid, Jastrebci 25,2276Kog. I Roblek, P., Ledinska imena v katastrski obdini Tupalide - Xmenoslovni poskus (v: Traditiones), Ljubljana, 2003" UDK 8 1 1 . 1 63. 6' 37 3.23 :8 1' 282 (497 . 4I astr ebci pri Kogu) lokalno okolje. Na izbor poimenovanj moino vplivajo znai ilno s ti ze ml.i i i i a. Slika l: Unrcstitev Jastrebcev y prostoru. Lerlinska imenn s,t z nnstajanjem zeruljiike izmere in katnstrske dokumentncije pridobita tucli urodno "treiinost.2 Gre torej za imena polj, travnikov, pa5nikov, sadovnjakov, vinogradov, gozdov, planin, modvirij, v ';iSjih iegah celo nerodovitnega sveta, ki so se skozi stoletja spreminjala, nastajala so nova, odrnirala so siara imena. Velik >>imenosiovni<< proces se je na 2 Unuk, D., Ledinska imena na Gonritri pri Kogu - Borkov zbomik, 1996, str. 105. -103 - IIEDINSKA IMENA V KATASTRSKI OBCINI JASTREBCI Prispevek obravnaya ledinska imena v katastrski obiini Jastrebci, ki oznaiujejo najmanjie dele zemeljskega povrija, primernega za kmetijsko in gozdarsko izrabo, tj. posamezne zemljiike parcele ali skupino parcel. Kot osnovo za raziskavo sem vzel fronciscejski kataster, najvei informacij pa so nti posredovali domaiini. Uvod Za cilj raziskave sem si zastavil, da poizkusim preko toponimov obrazloiiti udomaditev oziroma genezo kulturne krajine, oblikovanje in nadin ljudskega Zivljenja. Pri tem mislim predvsem na kmedke obrti, kmetijst.,,o, pa5ni5tvo, gradbene posege, gozdarstvo itd... Zanimala so me predvsem ledinska imena v tej vasi. Za osnovo sem vzel franciscejski kataster izleta 1824, na katerem so nekatera ledinska imena oznadena, vendar jih za izbrano katastrsko obdino ni veliko. O ostalih imenih, ki so 5e ohranjena, sem se pogovarjal z domadini, od katerih sem poizkulal izvedeti tudi dim ved o dogajanju na oolodenih ledinah v preteklosti. Nekaj sem izbrskal tudi v razlidnih starej5ih pisnih virih. Najprej k izrazu iedinska imena. Polona Roblek jih definira takole: >Ledinska imena - mikrotoponimi oznaiujejo naimanjie dele zemeljskega povrija, primernega za kmetijsko in gozdarsko izrabo, tj. posamezne zeruljiike parcele ali skupino parcel. Pojavila so se s stalno naselinijo, ko je moral ilovek za svoje in preiivetje druZine zorati in posejati vedno vedji krog zemlje. Zaradi laijega medsebojnega sporazumevanja in orientacije v naravi je poimenoval kos zu kosom poznane zemlje.<<' Lerlinska imena (zemljiika imena) so poirnenovanja zil posamezna zemljepisna obmoija na manjiem in zamejenem teritoriju. Ohranjajo se zlasti preko 'ilstnega izroiila in so torej del ljudske kulture. Abiiajno so poimenovanja vezfina na ?.asebno sporazumevanje, na vsakdanje potrebe in na ozko Zgodortinsft zapisi ozemlju, kjer so Ziveli predniki Slovencev, zadel ob prihodu in ustalitvi Slovanov.3 Imenoslovci so, skozi ukvarjanje s toponimi, razvili posebno imensko tipologijo. Mikrotoponime delijo na tiste, ki opisujejo naravno stanje (zunanji svet zunaj dlove5kega posega) in tiste, ki opisujejo dlovesko delovanje (posledica dlovekovega dela). Na terenu pa raziskovalcu hitro postane jasno, da nekaterih imen ne moremo uvrstiti v nobeno izmed teh dveh kategorij. Zaradi tega sem nekatera imena uvrstil v kategorijo nedefinirana imena. Kadar v tekstu etimolo5ko razlagam pomen nekaterih ledinskih imen, uporabljam kratice: - SSKJ (Slovar slovenskega knjiZnegajezika) - ESSJ (Etimolodki slovar slovenskega jezika) - LG (Ljudska geografija - avtorja Rudolfa Badjure) Predstavitev obravnavane yasi (y Jastrebcih, iz Jastrebcev, jastreb5ki, Jastrebiani) Vas je najverjetneje dobila ime po jatah jastrebov, ki so gnezdili v listnatih gozdovih, zlasti ob potoku Santavcu.a Drugi avtorji trdijo, da ime Jastrebciizhaja iz imena nekdanjega iupana ali funkcionarja zemljiSke skupnosti.5 Strekelj trdi, da so bili Jastrebci mogode podloZni nekemu rodu s pridevkom Jastreb (Vultur, Geier), kot se je v 13. in 14. stoletju imenovala znana ptujska rodbina.6 Jastrebci se prvid omenjajo leta 1320 z imenom Sparbergspach.T Pozneje, v drugi polovici 18. stoletja, se na joZefinskem voja5kem zemljevidu uporablja ime Jastrebczi. Opis pravi, da trdnih zgradb v vasi ni. Poti so povsem dobre in uporabne. Gozdovi so jelovi in smrekovi.s Leiijo na nadmorski viSini od 230 do 270 m" Gre za precej razloilena naselie v skrajnem vzhodnem delu Slovenskih goric, ki seZe ob potoku Santavcu do drZavne meje s lkva5ko. Na zahodu ga obdaja Ladaves, na severu Kog, na jugu pa Vodranci. Skozi Jastrebce pel.je glavna cesta, ki povezuje Kog z Gomilo in pelje naprej proti Ljutomeru" Roblek, P., Leciinska imena v katastrski obdini Tupaliie - Imenoslovni poskus (v: Traditiones), i-jubljana, 2003. Dajnko, F", Kronika iupnije svetega Bolfenka, 1840" tselec, 8., {-jutornersko- Ormo5ke gorice, Maribor, 1968, str. 45 Tako Anton Luskovie. Samperl Purg, K., OrmoZ in okolica - vodnik, Maribor, 1990, str. 63 Raj5p. V., Koioia, V., Slovenija na voja5kem zemljevidu, tjubljana, 1995" str. 25. Ledinska imena v katastrski obiini Jastrebci Naravno stanje Najprej predstavljam ledinska imena, ki opisujejo naravno stanje, to je naravne znadilnosti od zemeljskega povrija, sestave tal in vodnih oblik do rastlinskih in Zivalskih vrst, ki uspevajo in Zivijo na tem obmodju. Rastlinska odeja Drevje /sr. edn., Drdvje, v Dr6vje/ - sadovnjak. Sadovnjak, v katerem so rasle stare sorte hru5k (luSdice in Skoidnice;e, in tudi stare sortejablan. Sadje so uporabljali predvsem za pridobivanje pijade - Zganja in jaboldnika (6bo5nica). Po vojni je bilo sadje zelo dragoceno, ker so ga lahko prodali.lo Laze li. mn.,Ldze, vLdzel - travniki Obmodje ob mejnem potoku Santavcu. Etimologija (SSKJ): odlaz - s travo porasel, nekdaj izkrden teren v gozdu ali ob njem. Domadini ne poznajo ved ledinskega imena Laze na mestu, kjer je oznadeno na franciscejskem katastrt. Laze imenujejo obmodje nekoliko vi5je ob potoku, L,t je Le v katastrski obdini Kog. Tam danes raste gozd. Verjetno je prerasel nekdanje pa5nike. Loka li. edn., L6ka, v L6ko/ - travnik. Gre za modvirnate travnike ob mejnem potoku Santavcu. Etimologija: l6ka (ESSJ): dial. >modvirna dolina< (notr.), splo5no slov. prim. osl. loka >>dolina, travnik, zaliv<< lit. lank6 >poplavi izpostavljen teren, trata, dolina<. Trjide /sr. edn., Trjide, v Trjide/ - travnik. Travnik, ki ga prera5dajo robide. Razlaga: ime je dobil po trnju, po robidju. Relief Dol /m. edn., D6l, v D6l/ - njive in travniki Poglobljeni svet med juZnim delorn vasi Jastrebci in vasjo Ladaves. Razlaga : dol i na-krajIe. Dolii /m. edn., Dolid, v Dolidl - njive in travniki Gre za manjSo dolinico na juZnem robu zaselka e Tako ciril \znuk. 10 Po pripovedovanju Cirila in Katarine Vnuk 4 5 6 ? - 104 -- Zgodoainsft zayisi : :sovdaka. Del je je Ze na obmodju katastrske obdine , -rlranci. V zgomjem delu, kjer je zemlja gladka in _-- rboka, so njive, v spodnjem pa travniki.rt ,rN"koi to ",tlje opravilii le dve koinji, seno in otava, pozneje pa : je na teh travnikih pasla iivina. Po prvem novembru , t ,pasli v krik. Takrat ni bilo vei nikjer dosti trave za - io, kjer pa je bila, so lahko pasli vsi vaiiani. Pasli so :'.idi na vrateh. Tam so morali pasti na vrveh (vojkah), ,ia krave ne bi pobegnile na njive.ot2 S.azlaga: pomanjlevalnica besede dol, Slika2: Dolii. Foto: Iztok Luskovii. Gomilica li. edn., Gomilica, na Gomilico/ - vinograd Majhen hribdek v zaselku Ciganija, podoben gomili. Zasajen je z goricami, ki so tu po pripovedovanju domadinov Ze od nekdaj.t' Gomilica je verjetno nastala z izpodrivanjem zemlje, saj je obmodje Jastrebcev dokaj plazovito.14 Razlaga: pomanj5evalnica besede gomila" Ime je dobila zaradi svoje oblike. Vodne oblike Tumpov5iak /m. edn., Trimpoftdak, v TrimpofKdak/ - travniki" To je severni del poglobljenega sveta med Jastrebci in Ladavesjo. Gre za travnike, kjer je izvir, ki zarazliko od Stevilnih drugih v vasi tudi v hudi su5i ni presahnil.rs Nekod so bile tu tudi vedje mlake in studendek, kamor so si tumpasti< ljudje. Etimologija (SSKJ): iz besede tump - robek ali krn, tumpa - neumna Zenska, Zena. Bolj verjetno je, da ima ime nem5ke korenine: das Tiimpel - mlaka, krnica, tolmun. Slika 3: Na sliki je, za velikim vinogradom, dolinica Tumpoviiak. Foto: Iztok Luskovii. Sestava tal Greblica lZ. edn., Gr6blica, na Gr6blico/ - njiva. Etimologija (ESSJ): iz besede gribla - slaba zemlja ali griblja - jarek, brazda. Prodnica lZ. edn., Pr6dnica, v Pr6dnico/ - travniki in gozd Gozd pod Skrir,ajakom in travniki, niZje ob potoku Santavcu. V gozdu so nekod izkopavali gramoz, y manj5ih koiidinah tudi mivko. Odstranili so vrhnjo plast listja in zemlje, pod katerc ie bii ta gramoz. Sdasoma so zaradi izkopavanja v gozdu nastale velike. globoke jame, ki iih danes na Zalost uporabljajo za odlaganje odpadkor.'. Gramoz, ki so ga izkopavali v teh jamah, je bil zelo droben, zata so ga lahko uporabljali za malro.le Veliko hi5 r, Jastrebcih je zgrajenih iz malte, ki so jo pridobili iztega gra^ora.'o 17 Ciril vnuk. l8 Jozefa Luci. te Tako ciril Vnuk. 'o Miran Kolarid. -105- Zgodooituft zayisi Uporabljali so ga tudi za posutje blatnih dvori5d. Ko se je ta gramoz vezal z blatom, je nastala trda plast, podobna betonu.2r Uporaben pa je bil seveda tudi za ceste. NiZje, na travnikih ob potoku Santavcu, so rasle vrbe. Tem vrbam so pozno v jeseni posekali veje, ki so jih uporabljali kot pletivo za ko5are, zelo tanke tudi za vezanje trsja v goricah in vezanje snopov iz Sibja ter koruznih listov. Ponekod so iz teh vej naredili celo cele ograde za Zivino.zz Te vrbe so rasle tudi v Tumpov5daku. Razlaga: Ime je dobila zaradi sestave tal, po produ. Zivalstvo Pesoviak /m. edn., Pdsofdak, v P6sofdak/ - zaselek. Majhen zaselek ob stranski cesti, ki vodi v sosednjo vas Vodranci (le nekaj hi5). Znan je po obrtnikih. Skoraj vsaka hi5a v Pesovdaku je bila znana po eni obrti. Pri Podgoreldevih je bila kovadnica (kovada so domadini klicali >Kovadof<< Ciril), kamor so se tudi valki fantje hodili udit te obrti. Preko ceste, pri Kolaridevih, je bil zidar, pri Vnukovih pa mizar.z3 Razlaga: O nastanku imena Pesovdak domadini povedo zgodbo o duhovniku, ki je nekod Sel dajat zadnjo odvezo nekemu mo5kemu v tem zaselku. Pri vsaki hiSi so nanj lajali psi, kar ga je zelo razjezilo. Ko je moral ob neki drugi priliki spet v ta konec, je dejal: >>Pa ne Ze spet v ta Pesovdakt<