Zemljcpisje v Ijndski soli. (Dalje.) Naseljenost. J. Rad bi zvedel, koliko je na Kranjskem mest, tergov in vasi, po kterih so ljudje naseljeni. 0. Na Kranjskem je 14 mest, 17 tergov, 3195 vasi. Mesta so torej na Kranjskeni po šegi južnih Slovanov sploh redka, vasice pogostne, toda majhene. Naj bolj redko so naseljeni Ijudje po visokogorskih okrajih, če tudi ravno tam doli in doline, v kterih se nahajajo po večem vsa selišča, predstavljajo potujočemu podobo goste naseljenosti in ljudnatosti. Naj bolj fgosto so naseljeni Ijudje na vzhodnem Dolenskem pa na osrednji ravnini; srednje mere derži se v tem oziru Suha Krajina, kjer tudi vzhodne planote dopuščajo gostejšo naselbo. Najborniša poslopja so na vzhodnem Dolenskem (zlasti med Hervati), naj bolje in naj čednejše po meslih in na ravnini, pa tudi na kraškib tleb, kjer so vasi in tergi naj več zidani. Porok je na Kranjskem po 17 letnem prinierjatiji po 663 na leto; navadno ženijo se moški v 28., in može se žpnske v 25. letu. Zakoni terpe priuieroma čez 27 let. Porodov je na Kranjskem primeroma po 3169 na leto. Na 1000 deklet rodi se po 1046 dečkov, na sto zakonov pride po 464 otrok. Na sto prebivalcev prideta dva merliea na leto, v Ljubljani pa trije. Na 10.000 tnertvili ženskib umerje v obče 9850 ruoških. Naj bolj merjd otroci in stareji Ijudje (čez 50 let stari). Srednja dolgost življenja na Kranjskem je sploli 34'28 (pri moških 32-26, pri ženskih 3637 Iet), za Dalmacijo, Gornjim Avstrijskim in Koroškim pač naj daljši|v avstrijanskpni cesarstvu. Prebivalstvo prirašča na Kranjskem z 0-8280 na leto, t. j. na 100.000 prebivalcev cnpga leta prihaja jih 100*828 drugo Ieto. Narodno gospodarstvo. J. Koliko pa je rodovifpga sveta na Kranjskem? 0. Rodovitega sveta na Kranjskem je 16492 Q avst. milj, to je, 9503 % vse kranjske zemlje. Naj proslranejša so gojzdnata tla pa pašniki in pogorske planine. Bolj nataočne števila bomo pa izvedili, kpdar bo katastralna mera, ktera se je vlani začela, do dobrega izveršena. Ker je na Kranjskem več travnih tal (travnikov in pašnikov), kakor pa ralnih tal, je pa kranjskim kmetovalcem potreba, da se derže bolj živinorpje, in da prideljujejo vec živinske klaje. J. Kje pa je na Kranjskem naj več polja? 0. Naj več polja je na kranjski in Ijubljanski ravni, na vzhodnem Dolenskem in južnem nižem Gorenskem. Na Notranjskem imajo samo doline (zlasti Vipava) pa rpško gričje, v Suhi Krajiui samo južne pa v/Jiodne niže planote prostranijšo oranje. Naj rodovitniši predeli zcmlje so srednja posavska ravniua, sorško polje, sorška in poljanska dolina pa št. jernejsko polje pri Kostanjevici in po nekeiu delu kerško polje. 9* J. Kterega žita se pa naj vec prideljuje na Kranjskem? 0. Naj več se prideljuje ajde, zlasti iz druge setve. Na visokem Gorenskem pa v Suhi Krajini je naj navadniši poljski pridelek oves. Sadjereja, do sedaj premalo razširjena po deželi, začenja se, kakor tudi reja murbovega drevja in sviloreja, povzdigovati na višo stopnjo zlasti po gorenskih dolinab, po vzhodnem Dolenskem pa v reški dolini. Tod in po Vipavskem ponaša se vsakoverstno južno sadje in sicer brez posebne ohrane po zimi. — Naj več vinogradov imajo na severo-vzhodnem Dolenskem, pri Reki pa v Vipavi. — Tergovskih ali kupčijskih rastlin seje in ravna se sploh malo. J. Ali zraste na Kranjskem dosti žita za vse prebivalce ? 0. Kmetije so na Kranjskem zeld razdrobljene, to je nasledek francoske vlade (od 1809 — 1814); kajti na vsakega gospodarja prihaja primeroma samo po 13 oralov rodovite zemlje. Porabi pa Kranjsko v enem letu na 1 glavo 4 '/a vagana; dežela mora pa, ker ne prideljuje dosti lastne reži in pšenice, krušne pridelke vvažati. J. Kako pa je z živinorejo? 0. Zivinoreja, kteri so deželne razmere zeld vgodne, ni tako razširjena, pa tudi ne na taki stopnji, kakor okolnosli dajejo. Konj se je štelo I. 1857. 20.753 repov. Konjsko pleme je različno; na Dolenskem ravnajo bolj majheno, na Gorenskem bolj močno teško pleme, podobno pincgavskemu; na Krasu in v Suhi Krajini imajo konje tako imenovanega kraškega plemena, ki so majheni, terdni, niočni in grivati. Kobilarnica cesarska nahaja se v Prestranku blizo Postojne. Goved imeli so leta 1857. samo 189,063 glav.. Na 1D miljo prišlo je torej 120 konj, pa 1093 goved; na 100 prebivalcev pa samo 4 konji in 42 goved. Ker je zemljišče razkosano, ter prinieroma pomanjkuje piče (pa tudi, ker jo rabijo za vprego), biva goveja živina na Kranjskem sploh slaba, a samo na večih posestvih po koroškem in štajerskem plemenu nekoliko požlahtnjena. Ovac je bilo 1. 1857. na Kranjskeni samo 82.068 glav, koz 23.852, praset pa 94.689. — Za eebclarstvo imajo pa Kranjci od starodavnih časov veliko skerb in veselje. Vdeželije čez 100.000 panjev; voska in medu se dobi na leto čez 40.000 centov. Svilarstvo je bilo do poslednjih let zeld zanemarjeno, dasiravno se dado svilni červi, zlasti po Dolenskem in kraških dolinah, vspešno ravnati. — Masla se naredi po 30.000 centov, sira 2000 centov, volne se spravi po 2000 centov na leto. Ribištvo daje v Savi, v Kerki pa po jezerih še precej dobička. J. Kako pa je z gozdi na Kranjskem? O. Pri gozdnarstvu živi dokaj Ijudi in gozdnarstvo je toliko imenitnejši, ker so gozdi z izverstnim lesom skoro po vseh predeli!» enako gosto razširjeni. Naj več gozdov je po Gorenskem, Dolenskem pa v Suhi Krajini; na kraških tleh (ukoli Snežnika, na Hrušici. in po nekem delu Pivke) so siccr tudi tii pa lam prostrani gozdi, toda po gricih in po rtbrih, nekaj tudi po viših planotah videti so pleše ali goličave, ktere so zavolj pomanjkanja persti zlasti na zaboiinih straneh, skoraj izgubljene za novo zarejo. Gorenski lesi so ali hojevci, ali pa listovci, ravno tako tudi notranjski; nahajajo se raed njimi ludi celi predeli hrastovja; dolenski gozdi imajo skoro samo bukovje in lirastje. Derva in les še sedaj ni drag na Kranjskem, ker pa že nekoliko časa kmetje in gospoda po nekdanjih grajščinskih gozdih eden pred drugim sekajo in prodajajo in kraet pri vsaki priliki, kedar ga inia hudo za denar, po gozdu sega, utegne kmali nastopiti sila za kurjavo. Kedar bo povsod izdelala komisija za odvezo gozdov svoja opravila, bo vedel grajsčak in kraet, kaj je njegovega, toda po nekterih krajih bodo knietom odmerjena prazna gozdna tla, in leta in leta bodo čakali, zlasti na Hrušici, preden zopet gozd zraste tam, kjer so bili pred letam 1848. pragozdi, in ker se toliko piše za pogozdenje Krasa, nastaja pa pred našimi očmi čedalje več golega Krasa. Rudarstvo. O. Sedaj ti pa hočem še kaj od rudarstva na Kranjskem povedati. Le-to nima sicer oae raznierne važnosti, ktero na sosednein Koruškem, pa vendar se stavi letni dobitek rud na 1 — 1 Va milijon gold., tako da prihaja po 2 — 3 gold. na 1 prebivalca iz cene dobljenib rud. Pri rudarstvu ima opravka 2000— 2500 delavcev, in živi se iz njega kakih 6000 Ijudi. Na Kranjskem se koplje živo srebro, knper ali kotlovina, železo in premog. Tudi šote je na Kranjskem precej. (Oalje prih.)