LETO III ČETRTEK, 15. 3. 1973 St. 3 Rezultati poslovanja v letu 1972 Postavljeno zaddJžiitev za leto 1972. simo rezaliziralli z naslednjimi indeksi: Neto prodajna vrednost % Tovarna Bohinj 102,86 Tovarna Bled 102,08 Skupaj 102,47 Kritje % Tovarna Bohinj Tovarna Bled 107,57 101,24 Skupaj 104,90 Direktni stroški % Tovarna Bohinj 97,73 Tovarna Bled 102,61 Skupaj 100,46 . ,l. Ji Fiksni stroški % Tovarna Bohinj 119,12 Tovarna Bled 118,14 Skupaj 118,63 Ostanek dohodka % Tovarna 'Bohinj 92,73 Tovarna Bled 44,81 Skupaj 79,40 Materialno kartoteko smo preselili v pripravo dela. Evidenti-čarji materialov so postali planerji materiala. To pomeni, da so poleg evidentiranja prihoda in odhoda materiala dobili še novo nalogo: naročanje materiala nabavni službi. Ta režim naročanja materialov velja za osnovne in pomožne materiale, ki jih vgrajujemo v izdelek. Vsak osnovni ali pomožni material ima svojo kartico v materialni kartoteki. Na kartici so osnovni podatki o materialu: naziv, dimenzija, enota mere, planska cena. Poleg tega beležimo minimalno in maksimalno zalogo, dobavni rok, velikost naročila, dobavitelje. Ko se dejanska zaloga približa minimalni je signal, da moramo material naročiti. Planer materiala pošlje naročilo v nabavno službo, ta pa mora s podpisom potrditi naročeno količino, sprejeti dobavni rok ter ceno materiala na enoto. Tako smo vzpostavili čisto relacijo med pripravo dela in nabavo. Planer materiala v pripravi dela odgovarja za pravočasno naročanje nabavni službi, na- Ob upoštevanju dodatne amortizacije znaša ostanek dohodka za podjetje kot celoto 94,58 % postavljenega piana. Izvoz Podjetje je doseglo izvoz v višini $ 2,962,454.—, (kar je za 26 odsit. več koit je znašala planska zadolžitev v letu 1972 in 28 % več kot je znašal izvoz v letu 1971. Pripominjamo, da je bil celotni izvoz dosežen na konvertibilnem področju. Osebni dohodki Poprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega v letu 1972 so bili naslednji: din Tovarna Bohinj 1.816,- Tovarna Bfed 1.790,— Uprava 2.920.— Poprečno za podjetje 1.923 — Da si zagotovimo oskrbo s cementom za proizvodnjo ISO-SPAN, je DS na svoji seji dne 9. februarja 1973 sprejel sklep, da se podjetju »Salonit« Anhovo odobri kredit v višini 2 milijona din za dobo 5 let in 8 % obrest- bavni referenti pa za pravočasno dobavo materialov, za katere so pooblaščeni. Naročanje potrošnih materialov teče po drugi poti. Vodje oddelkov, delavnic so osebno odgovorni za potrošni material v svojem delokrogu. Predvideno je, da bomo ta material naročali največ dvakrat mesečno. Naročilnice izpolnijo osebe odgovorne za potrošni material in jih dostavijo skladiščniku materiala v tovarni. Ta kompletira naročilnice in pošlje skupno naročilo za tovarno nabavni službi. Potrošni material se ob nabavi praviloma knjiži v breme stroškovnega mesta, ki bo ta potrošni material porabil in količinske evidence o njem ne vodimo. Odgovornost za naročanje orodij, rezil in šablon smo prenesli v pripravo dela. Odgovornost za naročanje zaščitnih sredstev smo prenesli na referente HTV. Režim naročanja potrošnih materialov je uveden v Tovarni Bohinj in v Mojstrani, v Tovarni Bled bo v kratkem. A. Ličen Poprečni odstotek preseganja norm v podjetju je bili 23,30%, od tega v Tovarni Bohinj 23,95 odst., v Tovarni Bled pa 22,48 odst. Z vsemi izplačili smo se gibali v majah dovoljenih osebnih dohodkov po določilih samoupravnega sporazuma. Realizacija pil&nsIkJih predvidevanj ob upoštevanju korekcije povečane amortizacije in odpisa terjatev (starejših od 90 dni računajoč od datuma izstavitve fakture za 12,5%). Celotni dohodek 102,4 Dohodek 101,6 Ostanek dohodka 95,0 Indeks ostanka dohodka je. nisyj zaradi spremenjenih elementov pogodbenih obveznosti, na katere nismo mogli vplivati, t. j. zvišanje obrestne mere za najemanje 'kreditov, porast bančnih stroškov in zavarovalnih premij. V splošnem pa rezultate, ki smo jliih dosegli v latu 1972, kljub manjšim pomanjkljivostim in težavam, na katere smo pri poslovanju naleteli, ocenjujemo pozitivno. Cuznar no mero. Lip je dolžan dati na razpolago sredstva v rednih, zaporednih letnih obrokih in sicer: 30 % do 30. junija 1973 35 % do 30. junija 1974 35 % do 30. junija 1975 »Salonit« Anhovo pa se zaveže, da bo sredstva vračal po naslednjem zaporedju: 30 % do 30. junija 1978 35 % do 30. junija 1979 35 % do 30. junija 1980 Pripominjamo, da pri kreditiranju investicije sodelujejo vsi kupci cementa po enakih kriterijih, t. j. da osnovo za višino kredita predstavlja količina cementa, določena s pogodbo za leto 1973. Stopnja za izračun zneska kredita znaša 400,00 din po toni. Pogodbena količina cementa za leto 1973 pa je predvidena na 5000 ton, kar pa nam verjetno ne bo zadoščalo. Cementarna Anhovo se obveže, da nam bo po pričetku obratovanje nove cementarne nudila za dobo 10 let dvakratne količine cementa iz leta 1973 seveda, če jih bomo potrebovali. V situaciji akutnega pomanjkanja cementa nam kljub temu, da imamo sami težave z investicijskimi sredstvi ni kazalo drugega, če smo hoteli zagotoviti normalno obratovanje naše enote ISO-SPAN. Cuznar Sodelovanje pri gradnji cementarne Anhovo Spremembe pri poslovanju z materialom Smernice ekonomsko družbenega razvoja v občini Radovljica v letu 1973 Na posebnem posvetu direktorjev organizacij združenega dela območja radovljiške občine so sprejeli dolžnost, da bodo v delovni skupnosti posameznikom preko organov, zborov, političnih in drugih organizacij ter tovarniških glasil, posredovali smernice ekonomsko družbenega razvoja v občini Radovljica za 1973.leto. Brez splošnega pregleda o dogajanjih v občini ne bo nikomur mogoče zavestno spremljati razvoja in gibanj, ki vplivajo posredno ali neposredno na življenje delavcev doma, v družbenih institucijah ter v tovarni. Delo in življenje občanov je neločljivo povezano z razvojem občine, ki mora tako kot tovarne, imeti lasten program razvoja in napredovanja. Občina so občani in to predvsem ustvarjalci novih sredstev — delavci proizvodnih podjetij. Razvoj občine je usodno povezan z razvojem delovnih organizacij in predvsem tudi od nagnjenosti občanov k solidarnostnim akcijam. V sedanjem obdobju se v dejavnosti občinskega organa močno zaznavajo tudi stabilizacijski ukrepi, ki teže k čim doslednejšemu uveljavljanju smernic iz pisma predsednika Tita in izvršnega komiteta KPJ, ki jih podjetja ne smejo obravnavati od-dvojeno. To je skupna akcija za sanacijo sedanjega stanja in združena akcija za zagotovitev boljše prihodnosti vsem državljanom Jugoslavije. Občinska politika nevmešava-nja v notranje zadeve podjetij je edinstveno zagotovila samoupravna načela in popolno samostojnost organov upravljanja v podjetjih. Združevanje v solidarnostne akcije je občini uspelo predvsem v primeru gradnje šol. Zaradi nepričakovanih podražitev finansiranja za dograditev šol še vedno pomeni težave, ki jih bodo občani še nadalje morali pomagati reševati. Za izboljšavo komunalnih naprav predvideva in računa občina po programu porabe združenih sredstev organizacij združenega dela za 1973 na 1.774.581.00 din, V tem zajemajo: dokončanje obvozne ceste Begunje, asfaltiranje ceste Lancovo—obrat LIP, asfaltiranje cest na Dobravi, modernizacijo cest Radovljica, modernizacijo cest Boh. Bistrica, modernizacijo cest Bled, Savski most na Kupljenik, most v Podnartu (obveza iz 1972), zavarovanje brežine pod Blejskim mostom, čiščenje potokov in elaborat o ureditvi smetišč in uničevanja industrijskih odpadkov. O ključu razdelitve prispevkov posameznih organizacij bo še govora, nato pa bodo prizadete organizacije sklenile samoupravni sporazum o združevanju sredstev. V analizah ekonomskega razvoja je prdeviden na preteklo 1972/71 leto. 1971/72 1972/73 brutto proizvod 116 % 117 % narodni dohodek 110 % 113 % porast zaposlenih 4 % 2% normirani brutto OD 113 % 117 % . neto OD 111 % 116 % porast živ. stroškov 4 član druž. 17% 12% padec red. oseb. doh. -1% — osredotočiti več sredstev v izobraževanje, — pospeševati je izvoz na konvertibilno področje, — povečati reklamo in izboljšati kvaliteto propagandnega materiala, Nekateri cilji občinske politike so: — organizacije združenega dela morajo izpolniti določila ustavnih amandmajev in zagotoviti poglabljanje samoupravnih odnosov, — združevanje dela v organizacijah mora biti intenzivnejše in uspešnejše, — racionalizirati delo v gozdarstvu, — kritična presoja vlaganj in investicij mora biti redna naloga, — zaposlovanje naj se giblje v okviru naravnega prirastka prebivalcev 2 %, — poceniti in skoncentrirati stanovanjsko gradnjo. O razvoju družbene dejavnosti bo beseda prihodnjič. Vabimo bralce »Glasila«, da pošljejo uredništvu vprašanja, na katera bomo dali odgovore. Rezultati izvoza V primerjavi izvoza, doseženega v prejšnjem letu z izvozom prejšnjih let, lahko ugotovimo izreden porast. Da bi bila ta ugotovitev jasnejša, bom začel z analizo rezultatov, doseženih v letu 1972: Količinski plan Realizacija Opažne plošče 445.000 m2 481.045 m2 108 % Vratna krila 30.000 kom 17.180 kom 57 % Žagan les 2.500 m3 3.971 m3 159 % Izvoz po državah (v %) Opažne plošče Švica 84,5 % Avstrija 10,0 % Nemčija 5,5 % Vratna krila Avstrija 38,0 % Nemčija 62,0 % žagan les Italija 87,0 % Grčija 13,0 % Realizacija finančnega plana Opažne plošče 119 % Vratna krila 80 % Žagan les 166 % — skupno 117 % Izvršitev plana prodaje vratnih kril je pod predvideno količino' iz razloga, ker smo 1972 leta šele začeli z izvozom. Prve količine smo uspeli izvoziti v drugi polovici leta. Če ocenjujemo celotno realizacijo kot rezultat polletnega izvoza, smo z izvršeno količino lahko zadovoljni. Primerjava izvoza z rezultatom, doseženim v letu 1971, nam daje jasnejšo sliko porasta izvoza v enem letu: 1971 1972 Opažne plošče Vratna krila Žagan les Skupna realizacija v $ 386.594 m2 481.045 m2 (124 %) — 17.180 kom 8.224 m3 3.972 m3 (48 %) 2,320.200 2.962.650 (128 %) Izvoz žaganega lesa se je v primerjava z letom 1971 zmanjšal zaradi večje lastne porabe. Razvoj izvoza v zadnjih petih letih nam kaže naslednje rezultate: Opažne plošče m2 1968 1969 1970 1971 1972 204.077 265.605 (130 %) 312.914 (153 %) 386.594 (189 %) 481.045 (236 % Vratna krila kom — — — — 17.180 kom žagan les m3 13.509 12.500 (93 %) 9.567 (71 %) 8.224 (61 %) 3.972 (30 %) 1.737 (148 ‘ 2.320 (200 %) 2.963 (253 %) Realizacija v $ v 000 1.170 1.358 (116 %) Iz vseh podatkov je razviden izreden uspeh pri izvozu naših izdelkov, kar pa je rezultat prizadevanja celotnega kolektiva in rezultat pravilne usmeritve končne realizacije naših prizadevanj. Celotni razvoj podjetja pogojuje v veliki meri izvozna realizacija. Pred nami so še velike naloge, veliko truda, če želimo iti v korak z razvojem lesne industrije, s katero se srečujemo na zuna njem trgu. Prepričani smo, da lahko še veliko napredujemo, da moramo utrditi naše mesto na evropskem tržišču. Naš odnos do pomembnosti izvoza naših izdelkov še ni zadovoljiv, ker še nismo organizacijsko uspeli rešiti vprašanje vrhunske kvalitete. Pri sedanjem razvoju lesne industrije, konkurenci na tržišču, prizadevanju vseh držav za čim večji plasman svojih izdelkov na evropsko tržišče, ne moremo mimo dejstva, da bodo samo proizvajalci z vrhunsko kvaliteto izdelkov, imeli zasiguran obstoj na tržišču. ing. Pauluša Kvalifikacijska struktura zaposlenih na dan 31. 12. 1972 NK PK K NS VK SS VIS VS Skupaj 249 201 213 21 27 62 13 15 801 Nepopolna osnovna šola I—3 razrede 17 4—7 razredov 222 Kvalifikacijska struktura zaposlenih je v primerjavi s preteklim letom boljša pri kvalificiranih, srednje strokovnih in visoko strokovnih kadrih, medtem, ko je pri polkvalificiranih in nekvalificiranih manj ugodna zaradi velike fluktuacije v letu 1972. Podjetje so zapuščali predvsem nekvalificirani in polkvalifioirani delavci, na novo sprejeti pa so bili pretežno nekvalificirani, zato se je kvalifikacijska struktura teh dveh kategorij poslabšala. Letos imamo v planu to strukturo znatno izboljšati s tem, da bomo organizirali izobraževanje za pridobitev polkvalifikacije. Z dopisnim načinom izobraževanja smo že začeli, za kar se je prijavilo precej kandidatov. Upamo, da se bodo še prijavili, ker je ta način izobraževanja za zaposlene ugodnejši kot dosedanji tečaji, ker so morali kandidati redno obiskovati vsa predavanja. Po novem načinu bodo kandidati obdelovali snov doma ali po potrebi na krajših predavanjih, hodili bodo le na izpite. Po sistemizaciji delovnih mest, ki je v izdelavi, je predvideno majhno število delovnih mest, za katere se zahtveajo le NK delavci. / Podjetje stremi za tem, da bi vsak nekvalificiran delavec dosegel vsaj polkvalifikacijo, zato priporočamo vsem, ki je še nimajo, da se vključijo v ta način izobraževanja. Blaževič Kratka problematika nabavne službe v preteklem letu V letu 1972 je bil predmet poslovanja nabavne službe, oskrba z reprodukcijskim materialom, rezervnimi deli, rezili in z ostalim materialom z domačega in tujega tržišča. V tem letu smo uvozili opremo — stroje za Tovarno Bled in delno za Tovarno Bohinj. Preskrba s surovinami z domačega trga je potekala prilično v redu kljub pomanjkanju materiala, vsled zamrznitve cen. Zasledimo, da moramo v tem letu prištevati med kritične materiale za oskrbo: železo raznih profilov, jeklo vsi profili, ležaji, žičniki, cevi, razne barve, žage in krožne žage. Pojavlja se pomanjkanje lesonita, hrastovega žaganega lesa in furnirja predvsem v kvaliteti in dimenziji potrebni za našo proizvodnjo. Kritična je bila oskrba s proizvodi iz natron papirja. Občutno se je zmanjšala ponudba kvalitetnih lesov egsot, nekaj na račun večje porabe, nekaj na račun manjše ponudbe. Pri lesonitu moramo pripomniti, da je bilo pomanjkanje istega zelo občutno pri dimenzijah, katere mi potrebujemo, predvsem iz razloga, da je bilo podjetje »Lesonit« 5 mesecev v rekonstrukciji in je bila celotna oskrba odvisna iz proizvodnje »Kopaonik« Koršumljija. Oskrba z vezanimi ploščami je bila v masi zadovoljiva, ne ustrezajo pa nam cene, ki so močno porasle. Oskrba s cementom je potekala normalno. Do zastoja pride predvsem na železnici, ker se mora cisterna tehtati v Novi Gorici, ker nimajo ne v Anhovem in ne v Boh. Bistrici ustrezne tehtnice. Oskrba z ostalimi premaznimi in drugimi sredstvi je potekala prilično normalno. Do raznih zastojev v dobavi pride tudi zaradi nepravočasnega ali nerednega naročanja od obratov. Z novo organizacijo, ki je v teku, upamo, da bo tudi to urejeno. Pri uvozu je oskrba z materialom potekala dokaj normalno. Zastoji so predvsem pri oskrbi z rezervnimi deli, rezili in delno z opremo. Večkrat so temu krivi kratki nabavni roki in zelo dolgi roki dobave ali pa plačevanje v tujino. V zadnjem času je pri oskrbi iz uvoza opaziti kritičnost oz. pomanjkanje raznih materialov, kot so furnirji, žagan les in materiali izdelani izključno po naročilu (razne ključavnice in podobno). Problematične so bile tudi sponke v dimenzijah, ki so se uvajale. Pomanjkanje GDK sredstev ni vplivalo na oskrbo z repromateriali. V splošno je opaziti, da so se dobavni roki podaljšali za četrtino napram letu 1971. Pri plačilu materiala z domačega trga, se je polagalo dokaj pažnje na asignaciji računov, na kompenzacijah ali fakturiranja preko naših dolžnikov. V takih primerih nismo dobili ustreznih skontov. Ti so bili v letu 1972 nasproti letu 1971 na račun kompenziranja manjši. Poslovanje nabavne službe je bilo po našem mnenju zadovoljivo, kljub dodatni obremenitvi z direktnim uvozom opreme, bilo preko kreditnih poslov, ki povečujejo delo, bilo z direktnimi plačili. Likvidacija računov je potekala normalno. Vsled nepravočasne likvidacije ni bilo opaziti zakasnitve nakazil pri računih, kjer je bil skonfo ali rabat vezan na čas nakazila. Ti računi imajo prednost pri likvidiranju faktur. Evidenca je potekala delno in to samo kot zahtevajo potrebe. Pripomb proti nepravilnemu poslovanju pri uvozu od strani carinskih organov in Narodne banke v lanskem letu ni bilo. Reklamacije so se reševale sproti in v sporazumu s tovarnami. Cene so se v letu 1972 občutno povečale. Posebno močno povečanje in spreminjanje cen je bilo opaziti pri materialu iz uvoza, kjer je bila dinarska cena prosto formirana. Neurejenost trga v cenah je močno vplivala na nakupe. Tendenca za povečanje cen je tudi za leto 1973. Sklepi samouprav, organov CDS 1. V roku dveh mesecev naj splošna in pravna služba dokončno uredi vprašanje ambulante. 2. Služba za varstvo pri delu s sodelovanjem sveta je dolžna narediti pismeni predlog za odpravo pomanjkljivosti na del. mestih, kjer niso izpolnjeni osnovni varnostni predpisi. Služba in svet za varstvo naj predlaga okvirno vsoto, ki je potrebna za odpravo pomanjkljivosti. Le-ta naj se vključi v plan investicij. 3. Sindikalne organizacije v podjetju naj izvolijo člane — delegate v komisijo za pripravo predloga o organizaciji TOZD. 4. Komisija za sistemizacijo del. mest naj do konca februarja izdela sistemizacijo vseh tistih del. mest, za katere bo realne možnosti. 5. V kolikor določena oseba ali komisija iz neupravičenih razlogov ne izvrši postavljene naloge v drugem roku, se jo kliče na disciplinsko odgovornost. 6. Potrdil je spremembo pravilnika o izobraževanju in spremembo pravilnika o knjigovodstvu. 7. Obravnaval je zapisnik o pregledu zaključnega računa po finančni inšpekciji in ga vzel na znanje. 8. Člani CDS so potrdili podpis samoupravnega sporazuma o prispevku za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica. 9. Samoupravni sporazum občine Jesenice podpišemo le, če je prispevek za naše podjetje 6 %. 10. Potrdil je inventurni elaborat za leto 72, kakršen je bil predlagan. 11. CDS je sprejel sklep, da tovarni Anhovo odobrimo kredit v višini Din 2,000.000 v rednih zaporednih obrokih. 12. Strinjal se je s poročilom o delu razvojnega sektorja. Povezanost med razvojnim sektorjem in proizvodnjo ter prodajo mora biti večja. 13. Potrdil je službena potovanja v inozemstvo in stroške potovanj. 14. Potrdil je reklamacijo firme Zengerer v višini 7.540 OS. 15. CDS se strinja s spremembo samoupravnega sporazuma o delitvi osebnega dohodka kakor je bila predlagana. 16. Direktor in Team naj do naslednjega zasedanja CDS napravita sanacijski načrt Iso-spana, na podlagi katerega bo razvidna rentabilnost izdelka. 17. Sprejel je sklep, da pristopimo k soustanovitvi Jugobanke ter vplačamo Din 250.000. Pristopimo tudi z avista deviznimi sredstvi ter prevzamemo riziko. 18. Sprejel je zaključni račun za leto 72 s poslovnim poročilom in problemi, ki so nakazani v poročilih s stanjem in delitvijo dohodka. 19. Obravnaval je sofinanciranje projekta za gradnjo tovarne ivernih plošč in sprejel sofinanciranje ekonomsko tehnične dokumentacije za banko do zneska 30.000.— din. 20. Obravnaval in sklepal je o višini dohodkov iz prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev v letu 73 in sklenil, da sporazum podpišemo pod pogojem, da ostane stopnja prispevka nespremenjena oz. znižana. 21. V celoti je sprejel spremembo in dopolnitev pogodbe s poslovnim združenjem LES. 22. Možnost selitve uprave prouči splošni sektor s sodelovanjem razvojnega sektorja. Najprej je treba razporediti službe tovarne Bled, za ostanek prostorov pa naj se predvidi, ali se lahko celotna uprava seli na Rečico. 23. Za obračunavanje dodatka za stalnost se šteje v delovno dobo pri podjetju tudi čas, prebit na delu pred 17.5.1948 na enem izmed naših obratov, kakor tudi na obratih podjetij, ki so se kasneje priključili našemu podjetju (Lancovo, Podnart, Vintgar, KZ Mojstrana in Gozdne manipulacije — GG Bled) Svet za reklamacijo in inventuro 1. Potrdil je inventurni elaborat in ga predlagal v potrditev CDS. 2. Za uslužnostni razrez naj se uvede plačilo vnaprej. 3. V primeru spornih terjatev naj prodajni sektor predhodno ugotovi kupčevo plačilno sposobnost. 4. Imenoval je komisijo za popis izdelkov v tovarni Bled, Bohinj in v Mojstrani. Svet za delitev dohodka 1. Predlagal je spremembo 21. in 23. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku. 2. Obravnaval je pritožbi kovinskega oddelka in vzdrževalne skupine iz tovarne Bohinj, vendar ju je negativno rešil. Člani predlagajo, naj se ponovno formira svet za delitev dohodka. Odstopajo zato, ker so bila izražena mnenja, da struktura članov sveta za delitev dohodka ni pravilna. 3. Obravnaval je tudi pritožbe, ki so bile delno rešene že z revizijo kategorij. 4. Potrdil je dodatke na kategorije. Zakaj ni mladinske organizacije v podjetju? Ivici v spomin V cvetu mladosti, stara komaj enaindvajset let nas je Ivica zapustila za vedno. Prvo cvetje se prebija v svet na sončnih pobočjih in zavetjih kopnine gorjanskega kota. Vse te cvetlice se upirajo ostremu vetru in čakajo ugodnega trenutka, da se razbohotijo v vsej svoji lepoti. Rahel dih pomladi, zagrenjen z neusmiljenim mrzlim pišem z gora, z neusmiljeno resnico o izgubi cvetočega življenja. Boleče, še bolj boleče za mater na dan praznovanja praznika — njenega praznika. Kruta resnica izgubljenega življenja, izgubljenega življenja, ki je brstelo, ki je čakalo na višek svoje prisotnosti v prizadevanju za obstoj. Pretnar Ivica je delala v oddelku žage tovarne Bled. Vedno dobre volje in delovna je vlivala pogum vsem sodelavcem. Živ izraz njene prisotnosti nam je skrajševal čas prebit na delu. Izguba nas je prizadela, pogrešali te bomo, pogrešali tvoje mladosti, tvojega nasmejanega obraza. Zadnji pozdrav in vedno svež spomin nate tvoji sodelavci. Ali se bomo udeležili IV. Lesarijade Mineva že deseto leto, odkar je prenehala z delovanjem mladinska organizacija v našem podjetju. Toda ZAKAJ? Sprašujemo se, ali res nismo toliko močni in resni, da bi življenje mladih v podjetju zopet zaživelo v krogu aktiva ZMS. Kolikokrat je bilo že postavljeno vprašanje, kako to, da mladina nima v našem kolektivu svoje samostojne organizacije, veliko je bilo že govora na raznih sestankih sindikata, ZK in drugih organizacij v kolektivu, kako pomagati mladini, da postavijo na noge svojo organizacijo, toda vedno je ostalo le pri besedah. Vedeti moramo, da bi bila tudi mladina rada organizirana, za kar so že večkrat tudi izrazili svojo željo, toda ni in ni osebe ali foruma v podjetju, ki bi se resno lotil tega posla. Vsekakor bo potrebno najti v kolektivu mladinca ali mladinko, ki se bo zavzel za ustanovitev aktiva, ki je v sedanjem času še kako potreben. Vse več je dela za tako organizacijo na velikem področju dejavnosti v podjetju in sicer mora mladina najti svoje mesto v sindikatu, v samoupravljanju, v občasnih akcijah v podjetju, v športu, odločati bi morah o stvareh, ki so bistvenega pomena pri njihovem rednem delu v kolektivu; še in še bi morala mladina sodelovati z drugimi organizacijami v podjetju. Zato je skrajni čas, da se mladina organizira v enotni mladinski organizaciji LIP Bled, saj bi bilo le tako njihovo delo plodno in spodbudno za njihovo prihodnost. V sedanjem času si ne moremo misliti, da bi bili brez naprednih idej, katere mnogokrat izhajajo prav iz vrst mladinskih organizacij tam, kjer te obstojajo. Dobro vemo, da imamo v podjetju pridne in vestne mlade delavce, da bi taki bili tudi v organizaciji in da bi brez njihovega dela, ki ga že danes vidimo, da je pri mladincih uspešno predvsem na področju športa, da bi se lahko uspešno vključili v nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja, tudi ostali člani kolektiva s težavo premagovali marsikatero oviro pri vsakodnevnem opravilu v tovarni. Zato se resnično lahko vsak vpraša, kako mora biti tako veliko podjetje kot je LIP Bled brez mladinske organizacije. V kakšno luč se ob tem problemu postavlja organizacija ZK in sindikata v kolektivu, kako gleda vodstvo podjetja na to vprašanje. Zaželjeno bi bilo, da se to vprašanje ne bi nikoli več postavljalo, pač pa bi mladinci z veseljem sprejeli ukrep, s pomočjo katerega bi prišli do ustanovitve mladinske organizacije v podjetju. Žile Vzgojno varstveni zavod Radovljica, kateremu smo odobrili v preteklem letu finančno pomoč za otroško varstvo v naši občini, nam je poslal naslednjo zahvalo: »Prejeli smo vašo finančno pomoč, ki ste jo nakazali našemu zavodu. Ta sredstva smo izročili na poseben namenski sklad in jih bomo uporabili za ureditev osnovnih materialnih pogojev v vseh naših delovnih enotah na področju občine Radovljica. V teh krajih imate tudi vd svoje obrate in zàjete otroke v varstvo našega zavoda. Vašemu delovnemu kolektivu in upravnim organom se v imenu otrok iskreno zahvaljujemo«. Predstavniki podjetij lesne industrije Slovenije so se dogovorili, da bodo športne igre delavcev lesne industrije Slovenije IV. LESARIJADA v organizaciji tovarne pohištva Meblo iz Nove Gorice 28. aprila 1973. Delovne organizacije prirejajo LESARI-JADO z namenom, da širijo in utrjujejo med svojimi delavci telesno kulturo in tovariško povezanost, kakor tudi povezanost lesne industrije. Letošnjih športnih iger se bo udeležilo 2300 športnikov iz 47 podjetij lesne industrije, ki bodo tekmovali: moški — mali nogomet, odbojka, streljanje z zračno puško, šah, kegljanje in balinanje; ženske — odbojka, streljanje z zračno puško, šah in kegljanje. Med prijavljenimi športniki za to veliko tekmovanje so tudi naši tekmovalci; moški bodo sodelovali v vseh panogah razen v balinanju, ženske pa se bodo pomerile s svojimi vrstnicami iz drugih gospodarskih organizacij v vseh panogah. Ker do pričetka iger ni več dosti časa, bo moralo vodstvo našega športnega društva v podjetju takoj izbrati tekmovalce, ki bodo zastopali naše podjetje na tem tekmovanju ter jim omogočiti dovolj treningov, kajti za tako manife- stacijo kot je LESARIJADA, se je potrebno dobro pripraviti. Ekipa LIP Bled bo sestavljena iz naslednjega števila športnikov: MOŠKI: 1. mali nogomet 8 igralcev 2. odbojka 7 igralcev 3. streljanje 5 strelcev 4. šah 6 šahistov 5. kegljanje 7 kegljačev ŽENSKE: 1. odbojka 7 igralk 2. streljanje 3 strelke 3. šah 4 šahistke 4. kegljanje 6 kegljavk Ker je v podjetju zaposlenih veliko mladih delavk in delavcev, med katerimi je tudi nekaj zelo dobrih in nadarjenih športnikov kakor tudi nekaj starejših prekaljenih tekmovalcev, upamo, da bomo lahko sestavili zelo dobro tekmovalno ekipo. Zato športno društvo našega podjetja poziva vse tiste, ki se želijo udeležiti LESARIJADE, da se prijavijo za tisto panogo, za katero imajo veselje in upajo, da bodo lahko uspešno zastopali naše barve. Da bi lahko pričeli pravočasno s pripravami, prosimo vse športnike, da se prijavijo najkasneje do 20. marca 1.1. pri Stanku (Nadaljevanje na 4. strani) Pregled gibanja delovne sile v letu 1972 po kvalifikacijah prihodi moški ženske Sa VS SS NS VK K PK NK VS SS NS VK K PK NK januar 1 7 1 3 12 februar 1 3 1 1 1 7 marec 4 1 7 1 1 4 18 april 1 4 1 1 1 8 maj 4 1 5 junij 2 6 7 15 julij 2 3 6 5 16 avgust 1 13 1 15 september 1 7 2 1 1 1 13 oktober 3 4 4 11 november 1 1 3 2 7 december 4 1 - 2 7 skupaj 3 5 ■— - - 24 5 57 2 1 3 — — 6 28 134 odhodi januar 1 4 6 1 3 2 17 februar 1 1 2 5 1 10 marec 2 2 april 2 1 1 2 6 maj 1 2 1 2 1 1 8 junij 2 1 2 3 2 10 julij 2 2 1 1 2 1 9 avgust 1 3 2 1 1 3 11 september 1 2 1 4 1 9 oktober 3 5 1 9 november 3 3 december___________________________2____________________1 3 skupaj 3 4 1 — 19 12 33 — 1 — — 2 12 10 97 Vzroki prenehanja delovnega razmerja sporazumno 28 lastna odpoved delov. razm. 9 samovoljna prekinitev delov. razm. 11 odhod na odsl. voj. roka 16 po preteku pogodbe 15 invalidsko upokojeni 11 upokojeni 5 umrla 2 skupno odhodov 97 V Istanbul in nazaj II. nadaljevanje Počakala je, da se je trgovinica spraznila, nato pa zasula s kupom vprašanj. Komaj sem ji mogel sproti odgovarjati. Vprašal sem jo, če ve morda za banko, kjer bi zamenjal naš denar, namesto odgovora pa je kar sama odkupila naše dinarje in to po znatno višji vrednosti, kakor bi mi to uspelo v banki. Sledila je razlaga, zakaj orna rabi denar, da rada potuje. Istočasno mi je tudi razložila njihov sistem. Namreč posameznik sploh ne more prestopiti državne meje. Če potujejo, potujejo preko potovalnih agencij, ena izmed glavnih je »Balkantourist«. Seveda pa je vse na takem potovanju omejeno. Agencija menja denar, prav tako orni določijo višino zneska, ki ga lahko porabi itd. Sem na vlaku, ki pelje v predvojni Carigrad ali današnji Istanbul. Zanimivo, koliko ljudi človek sreča prav na potovanju in si o njih ustvari svoje mišljenje. Tako sem v kupeju sedel z eno, dokaj ugledno turško družino in še dvema Turkinjama: Družina, oče, mati in dva sinova, eden petnajst, drugi deset let, je morala biti zelo premožna in so se vračali s počitnic. Njihov raz- govor se je odvijal v kritiziranju Jugoslavije, namreč družina se je s svojim peugeotom 404 zaletela v bližini Pirota in je bila seveda njihovega karambola kriva cela Jugoslavija. Z angleščino sem se nekako vpletel v pogovor in jim razložil, da sem iz Jugoslavije, omenil tudi, da živim na Bledu. Skoraj mi niso verjeli, da izhajam iz dežele, katero so talko kritizirali, nadvse pa je bila gospa navdušena nad Bledom, za katerega je rekla, da je čudovit. Večkrat ga je že obiskala, ni pa mogla razumeti moje trditve, da na otok lahko prideš peš. Nisem ji hotel polniti glave s takimi razlagami, kajti imela jo je že preveč napolnjeno z neumnostmi. Južno od Sofije se razprostirajo ogromna pšenična polja. Nekaj nenavadnega je gledati nepretrgane planjave klasov, ki se pozibavajo v lahnem poletnem vetru in čakajo na žetev. Pšenična polja kmalu zamenjajo koruzna, kajti čim južneje smo šli, tem večja vročina nas je spremljala. V kupeju je bilo preveč zatohlo, zato smo vsi stali na hodniku in molili glave skozi okna. Okrog treh zjutraj so nas zbudili cariniki, ker smo že pri- speli na turško mejo. V Svilen-gradu, zadnjem bolgarskem mestu, so nas cariniki spraševali kot spovedniki, posebno na piki so imeli Turke, ki slovijo kot »veliki švercerji«. Prišli so sprevodniki, pravzaprav je bil samo eden, toda težačil je za tri. Pregledal je vozovnice in pri meni ugotovil, da bi se moral voziti v drugem in ne prvem razredu. Opravičil sem se mu, vendar je vseeno zahteval doplačilo dva bolgarska leva. Ko sem to doplačilo hotel plačati z bankovcem za deset dinarjev, je možakarja kar odneslo. Sklepal sem, da možakar še nikoli ni videl toliko denarja skupaj. In poslali so me pogledat v drugi razred, če je kaj prostora. Odprl sem vrata drugega vagona in v nos mi je udaril strahoten smrad po patu, pijači in morda še po čem drugem. Turki so ležali na sedežih in moleli svoje umazane in smrdeče tace na hodnik. Hitro sem jo pobrisal, nazaj in dejal sprevodniku, da je vse polno. Malo mi je verjel, še več pa ne, zato jo je še sam mahnil pogledat. Njega je še prej prineslo nazaj kot mene in imel je kar rdeče oči. Jutranje sonce nas je dvignilo iz utrujenega dremanja. V vsej svoji veličini je obsijalo nam še neznano pokrajino. Rodovitna bolgarska pokrajina se najprej spremeni v koruzna in sončnična polja, polagoma pa vse skupaj preide v rdečo prst s šopi ožgane trave. Vse je zanemarjeno in človek ne najde nikakršne primerjave z bolgarskim kmetijstvom. Zanimive so turške vasi. Nizke hiše ali bolje kolibe so vse enako belo pobarvane. Iz vsake, še tako majhne vasice, se dviga veličasten minaret. Vse mošeje stoje obrnjene proti sončnemu vzhodu. Kazalec ure se približuje poldnevu. Tudi vlak počasi sopiha proti Istanbulu, čim bolj se bližamo mestu, tem bolj vstaja v meni razočaranje nad besedo Turčija. Ne vem, kaj vse sem si predstavljal. Nekaj velikega, nekaj veličastnega, predstavljal sem si Turčijo, kakršna je bila pred štirimi stoletji. So res od tedaj ostali samo še minareti? Morda se Turki tega sami zavedajo, kajti sami nosijo breme muslimanske mitologije. Civilizacija le počasi premaguje stare običaje, ki so zakoreninjeni globoko v srcih preprostih muslimanov. Ne bo še kmalu rekel Turek muslimanu: »Saeerdos in eeternum« — proklet na veke. ISTANBUL Predmestja so si vsa enaka, v njih se kaže revščina vsakega mesta. Civilizacija tu nezadržno prodira, ne glede na posledice. Velike stopnice se veličastno dvigajo iznad nizkih hišic, ki bi jih Martin Krpan lahko dvigal. •DOPIATE V qjAOiNIIČ "DEWEC MA. TOEjU TOOSEBtJE -MA