Petindvajsetletnica novih šolskih postav. BCerkev in šola sta očesi vsake župnije, Skozi kateri se ljudein vidi v srce". Slomšek. a binkoštni torek je rninulo ravno 25 let, odkar so nove šolske ¦L)]N postave v veljavi. Koliko se jo pač o teh postavah od tistega dne govorilo in pisalo, sedaj za nje, sedaj proti njim, kakor je pač kdo njihov privrženec ali nasprotnik. Tudi letos, ko se obhaja 251etnica tch postav, se mnogo piše in govori o njih. Nekateri obhajajo ta spornin z raznirni svečanostimi, drugi zopet odločno obsojajo, češ, da one nio ne veljajo in niso vredne, da bi se jih kdo hvaležno spominjal. Pa kakor povsod, bode tudi tukaj resnica na sredi. Dasi ima novi šolski zakon raarsikatero pomanjkljivost v sebi — kaj čisto popolnega na svetu sploh m — tako mora vender vsak, ki ljubi resnico in količkaj pozna narodno šolstvo, pripoznati, da pomeni ta zakon v narodnem šolstvu velik napredek. Na podlagi tega zakona se je narodno šolstvo popolnoraa preustrojilo ter se je začelo samostojno in vsestransko razvijati S tern zakonom odprla se je pot do splošne in vseobče človeške omike in v njera so se prvokrat postavno izrekla najvažnejša načela odgoje in pouka, katera so zagovarjali vsi pedagogi od Komenskega do danes. Kako je ta zakon uplival na razne narode in slojeve cloveštva, v tem primeroraa kratkem času, o tem bi se dala cela knjiga napisati. To pa danes ni naš namen, ampak mi hočemo lo z nekaterimi besedami pokazati upliv tega zakona na naše slovensko šolstvo in slovensko Ijudstvo sploh. Iz tega bodemo potern najbolj razvideli, je-li trditev, da naše slov. ljudstvo nima prav nobenega vzroka se novih šolskih postav posebno veseliti, povsem resnična ali ne. Ako vprašamo, ¦se je-li naše narodno šolstvo v teku 25. let povzdignilo in je-li napredovalo, so-li njegovi uspehi vidni in resnični, tako moramo odgovoriti s krepkim: da! Vkljub velikim in brezštevilnim oviram je slovensko narodno šolstvo v tej kratki dobi storilo tolik korak naprej, da mora to vsakega prijatelja narodne omike le prav iz srca veseliti. Zboljšala se je učba, otroci poučujejo se sedaj bolj ali manj že povsod po naravnejši poti, zboljšale so se učne knjige, tako v jezikovnem, kakor stvarnem oziru; šole so se oskrbele večinoma z dobrimi učili, in na podlagi teh se poučuje povsod nazorno in jasno. Velikega napredka v tera oziru pač ne raore nihče tajiti, kdor si je ogledal lansko razstavo učil v Mariboru. Da se blaži srce in bistri um tudi izven šole, osnovale so se šolarske knjižnice, podlaga kmetijskemu uku pa so premnogi šolski vrti in drevesnice. Ako se šoli očita, da sega pouk tu in tam previsoko, da se ozira premalo na potrebe življenja, tako se to raorebiti le slučajno godi, obče pa se ves pouk tesno spaja s prihodnjimi potrebarai življenja. Slov. učiteljstvo to tudi vedno in pri vseh svojih zborovanjih povdarja. Kdo pač se ne spominja zborovanja ,,Zaveze" v Celji, 1. 1890., pri katerem se je tako jasno kazalo, kako se naj naša mladina v šoli poučuje o kmetijstvu, da se tako dobro pripravi za svoj prihodnji poklic. Učifcelji, ki tako govore in tako delajo, se gotovo pri pouku dovolj ozirajo na prihodnje potrebe življenja. Da se mora pa dandanes v šoli še marsikaj učiti, kar se popred ni, to zahteva napredujoči čas. V novem zakonu se je izrekla splošna šolska dolžnost. Posledica te določbe je bila, da so se morale stare šole popraviti in razširiti, na mnogih krajih pa, kjer še popred šole sploh ni bilo, morale so se nove postaviti. To pa je zopet nekaj, kar se šoli vedno očita in očita, češ, da se je pozidalo toliko in toliko šolskih ,,palae" in da so le te »palače" spravile ljudstvo na beraško palico in da so celoiua nepotrebne. Mi samo vprašamo, ali določba, da mora vsak naravno dobro razvit otrok v šolo hoditi, ni popolnoma poštena, ali naj se povrnejo zopet tisti časi, ko so žlahtniki kmečkim otrokom prepovedovali pohajati šole? Ali imajo le tako zvani ,,boljši" otroci pravico do duševnega razvitka, ubožnejši pa ne? Mogoče, da se najdejo še tudi taki ,,rodoljubi in prijatelji ljudstva", ki to trdijo. Ce pa velja splošna šolska dolžnost, tedaj se je morala tudi šola narediti povsod, kjer se nahaja postavno dolo- čeno število otrok. Po nepotrebnern se pač pri nas ni stavila niti ena šola, k večemu, da .se je kaka ,,šulveranjska" ali ,,legina" tu in tara brez vse potrebe ugnezdila. Šole so torej ravno tako potrebne, kakor druga javna poslopja, in postaviti jih bode povsod, kjer jih dosedaj še ni. Dobro! se ugovarja, pa tako dragocenih in velikanskih palač bi za te kmečke otroke vender 110 bilo treba. Mogoče, da ima to očitanje nekaj resnice v sebi, in da so je tu in tara delalo morebiti malo nepremišljeno ter se je par tisočev vcč izdalo, kakor je bilo neobhodno potrebno, pa po vsem, zgodilo se je le v prav redkih slučajih. Obce pa naša tudi čisto nova šol. poslopja potrebam komaj zadostujejo. Kaj, ali bi pa šola sploh ne smela biti čedno, lično in zdravo poslopje? Ali naj otroci skupaj spehani sede v kaki zaduhli diranici? Naši jetniki — izvržek človeštva — prebivajo v krasnih palačah - vaši otroci pa — cvet človeštva — naj sede v tesnih in nezdravih šolskih prostorih? Že Slomšek je našemu ljudstvu očital, da ima lepše hleve za svojo živino, kakor pa šole za svoje otroke. ,,Cerkev in šola", pravi ta veliki rodoljub, »sta očesi vsake župnije, skozi kateri se Ijudem vidi v srce". Ali ni tedaj lepo, čedno in častno za vsako župnijo, ako stoji poleg lepe cerkve, tudi lepa, prostorna in snažna šola? Da si je tedaj slov. ljudstvo v teku 25 let postavilo ranogo novih šol, to mu nikakor ni v sramoto, ampak v veliko čast in mi rečemo, da je to velika pridobitev novega šolskega zakona. Mož, ki je prehodil mnogo slovenskega sveta, nas je zagotavljal, da smo mi Slovenci med slovanskirni narodi za Cehi prvi in najoinikanejši narod, kar je za maloštevilni in ne ravno bogati narod slovenski častno dovolj. Kaj pa je vender Cehe tako povzdignilo, ako ne ravno dobro razvito šolstvo, in po koin se pri nas med narodora širi omika, ako ne ravno po šoli? Sarao ob sebi se pa ume, da se nova šolska poslopja niso stavila zastonj, arapak za gotov denar in da je za ta denar moralo skrbeti ljudstvo. Pa tudi palača za državni zbor na Dunaji, ki velja toliko in toliko miljonov, se je storila zagotov denar, katerega je plačalo ljudstvo, kakor tudi jetniško poslopje v Mariboru, ki velja 3,000.000 gld. Troški torej, katere našerau ljudstvu provzročuje šola, so prava raalenkost proti troškora, katere plačuje za druge deželne in državne potrebe. Zato pa rečerno, daje zlobno in hudobno, ako se ljudstvu vedno kaže le eno, drugo pa se rau — ker se rnu povedati ne upa — zamolči! Ne ravno raalo je slov. ljudstvo pridobilo tudi s tem, da si je odgojilo narodno učiteljstvo. Vsled večje oraike, postalo je slov. uoitoljstvo kaj važno v našem narodnem življenji. V obče raoramo reči, da je slov. učiteljstvo narodno in da pošteno deluje za narodni napredek ; ono vzbuja med ljudstvom narodno zavest in pospešuje njegov duševni 12* in grnotni razvoj. Vsaj ga vender ni več društva in podjetja na Slovenskera, pri katerem bi učitelj ne stal v prvi vrsti. Kjer pa dela narodno učiteljstvo, tam se tudi pri vseh nasprotstvih vender tudi vzbuja narodna zavest in se zadržuje kruto in nezakonito ponemčevanje, kakor nam to prioa mnogo šol na Slovenskem, ki so bile svoje dni popolnoma nemške, danes pa so slovenske ali vsaj slovensko-nemške. In tudi ta pridobitev je nekaj vredna. Pa nova šola je, tako se trdi, brezverska, in to je njena najhujša rana. Mi pa rečemo, da na Slovenskem brezverskešole v smislu židovskega liberalizma sploh ni, kakor tudi ni žido v sko-1 i beralskih učiteljev. Slovenski učitelj je sin sloven. naroda, in niti jeden ne nasprotuje verskonravni odgoji mladine in le prav veseli ga, ako najde v dosego tega smotra povsod dovolj podpore. Da bi bila pa šolska mladina, odkar so nove šolske postave v veljavi, res Bog ve kako izprijena, pač ni po vsem resnično, res je pa, da ona pred 30—40 leti ni bila prav nič boljša, kakor se bode tega gotovo še marsikdo iz prejšnih časov dobro spominjal. Ko bi se bilo tudi popred kedaj vse tako objavilo, kakor se dandanes, tedaj bi se bilo pac tudi marsikaj izvedelo, kar je ostalo prikrito. Resnica je tudi to, da je med odraslo kmetsko mladino poprejšna nebrzdana razposajenost v zadnjih letih kaj močno pojenjala. EJopred pač skoraj ni minula nedelja brez tepeža in ni bilo shoda, da bi ne bili koga ubili. Dandanes pa se o tem le poredkoma sliši. Kdo ve, če ni tudi na to vplivala novodobna šola! ? In da je število Mohorjanov naraslo na 66.000, je tudi vsaj nekoliko zasluga šole. Cemu bi tudi ljudstvu bile knjige, ako jih ne cita, in ne ume! Da jih pa zna pridno brati, to je gotovo v prvi vrsti pridobitev šole. Tudi je popolnoma prav, da se učitelj ne sili več, da bi moral biti ob enem tudi orglar in vodja cerkvenega petja. Dvema gospodoma pač nihče dobro služiti ne more. Šola daje zlasti voditeljera toliko opravka, da jim je nemogoče še katerokoli službo poleg z dobrira uspehom opravljati. Navadno se pri tem zanemarja ali že eno ali drugo, ali pa tudi oboje. Naši učiteljski pripravniki naj se uče godbe, kolikor je lo mogoče, kajti vse, kar clovek zna, kedaj prav pride, in tudi lahko prevzamejo, ako jim kaže, orglarsko službo, da bi se pa to združenje postavno ukazalo, to bi ne koristilo ne šoli ne cerkvi. Pomanjkanje učiteljev je res občutljivo, kajti vedno manj raladeničev se posveti temu tako težavnemu in tako raalo prijetnosti obetajocemu poklicuNe-le, da- je učitelj raed vsemi uradniki najslabše plačan, š e tudi vsakdo misli, da učini Bog ve kako dobro delo, ako pobere kamen in ga zažene v uči- teljstvo. Tudislovensko časopisje pri temni popolnoma i z v z e t o. Nadalje je resnična velika pomanjkljivost novega šol. zakona, da je osnovano vse preveč po enem kopitu, da se vse preraalo ozira na krajevne razmere in potrebe. Celodnevni poduk je zlasti v goratih krajih skoraj nemogoč in se tudi vsled tega šolsko obiskovanje v takih krajih ne bode dalo nikakor popolnoraa urediti. Pa zakaj o tem ne spregovore naši poslanci v deželnem in državnem zboru? Velika pomanjkljivost sedanje šolske oprave je tudi ta, da se vse preveč v slovenske šole usiljuje nemščina, ki potem drugi mnogo potrebnejši poduk le ovira. Ena najvecih napak sedanjega šolstva in šolskega zakona je tudi ta, da ni popolnoma v rokah vešcakov in strokovnjakov. Razni uradniki in drugi zasebniki, ki imajo vsled postavnih določb pri šolstvu prvo besedo, kaj radi ta svoj veliki upliv porabljajo šoli na kvar. Razven teh, ima novi šolski zakon še več drugih pomanjkljivosti, o katerih pa danes nadalje ne boderao govorili. Vender se pa lahko te pomanjkljivosti sčasoma odpravijo in se bodo tudi odpravile postavnim potom, ako bodo sicer vsi naši merodajni in postavodajalni krogi storili svojo narodno dolžnost, ter se bodo bolj ozirali na potrebe ljudstva. Razvidno je pa iz vsega tega, da iraa novi šolski zakon pri vseh svojih pomanjkljivostih, vender ninogo dobrega v sebi, da je veljava in izpeljava tega zakona dobro uplivala na slovensko šolstvo, kakor tudi na slov. ljudstvo sploh. wDomovina".