LW korietl deUv-tkege l|udatva. D«lav. ci *o opr»vii*n' do veega kar praduclrafo. This paper devoted to »He inter*®!* of the working claee. Work-•r® *re entitled to all what th*v produce. Knur«!*« ••ooud-elKM malt*r, D*o. 6, 1907. »t lb. ^ohi offlc « ChM»«o 111. UDdwi lb« Act of Congrrat of M.roh Ird. IN79. Office: 2146 Blue leland Are, "Delavci vseh dežela, združite se' v PAZITE! «rt* na številko v oklepa|u-ki ee naKa|a poleg vašega nealova. prilepit«, nega «poda) ali na ovitku. Ako (¿44) |e številka leda| vam e prihodnjo številko našega lieta poteče naročnina. Proei-mof ponovite |o tako). Sftev. (No.) 243. Chicago» ill., 7. maja (May) 1912. Lelo (Vol.) Vil. Milwaukee pod ne-I strankarsko upravo. Milwaukee, Wis. — Pri zadnjih volitvah je 40 tisoč volileev glasovalo proti najboljši upravi, kar jih je mesto imelo. Nekaj od teh volilcev ne je zavedalo svojega «tališča in zato ho temu primerno volili. Trgovski interesi so razumeli in volili zoper nas. Fabri-kantje, želzniške družbe, lastniki nesramnih hiš, zastopniki Wall itreet-a so razumeli svojo pozicijo in volili proti nam, kar je čisto ngrvno in jasno! Toda med našimi nasprotniki so tisoči in tisoči volilcev, ki »o volili proti nam, ne da bi razumeli situacijo; bili ho zapeljani, prevarani. Teh je gotovo več kot dvajset tisoč, to ho delavci» proletarei, ki so nevede izdali svoje in svojih sodelavcev koristi. Laž in goljufijo so spoznali za resnico in pravičnost ter šli v boj s to lažnjivo masko v imenu patriotizma in vere. Toda glej, komaj dva tedna po svoji toli hvalisani zmagi jih postaja sram svoje efijaltske zmage, kajti bleščeča fatamorgana nestrankarstva je izginila in britko spoznanje resnice prihaja dan za dnem, spoznanje svoje zaslepljenosti. 20 tisoč teh protisocialističnih volilcev iz delavskih vrst. ki so iz nerazumljive mržnje šli v boj proti socializmu z željo rešiti mesto iz "rdečega" morja, počasi spoznava, da je mestna uprava prešla iz nesebičnih, za splošen blagor vnetih delavskih rok v skrajno sebične roke ostudne, delomržne, delavstvu sovražne, nenasitne kapitalistične samopašnosti. Takoj prvi ukrepi nove "nestrankarske" kapitalistične mestne uprave so pokazali svojo smer: Vse socialiste ven iz mestne hiše, vse, kar ho socialisti « tolikim trudom dosegli v korist mesta, je treba podreti; skratka, izbrisati vsak sled poštene in vzorne socialistične uprave, ter upeljati nekdanji koritarsei sistem v vso upravo, ki naj služi gotovim privatnim interesom na škodo splošnosti. interesi ogromne večine prebivalstva, to so delavski nteresi, ki so bili pri socialistični upravi vedno in povsod najprvo upoštevani, so stopili v novi kapitalistični upravi daleč v ozadje ter sploh *it pomoči zoper »voje izboljšanje r.izmer zahtevajoče delavce. A mayor Seidel je vsakemu svetoval, da najbolje stori, ako jKiravna ne* pf raz umi j en je mirnim f>otoin in ugodi zahtevam delavstva. Brez podpore mestnih oblasti so kapitalisti 1 rez moči. Ta odločni nastop jae. uprave je tudi vzrok, da je bili v času Seidelovc uprave sto in sto delavskih na-«protstev poravnanih mirnim pj-tora. Toda, to jo minulo, kar najbolj jasno dokazuje štrajk uslužbencev pocestna železniške družbe, ki je izbruhnil zadnji teden, ker kompanija noče priznati unije svojim uslužbencem. Nova kapitalistična uprava se je pokazala pravo metlo te družbe in pometa, kakor ona hoče. Ko>r»|-atnja se poslužuje mestne policij.* kakor se ji poljubi. Policijski kcli padajo po glavah nedolžnih deiavcev, kakor v Lawrence ali pa 1- je drugje» kakor so padali v Milwaukee preti socialistično upravo. — Zopet nova klofuta za nezavedne delavce — volilce. Da je sedanja " nestranskar-ska" uprava v popolni oblasti peščice kapitalistov, pa kaže dejs*-vo, da je mayor Bading in njegova večina v občinskem svetu proglasil dva člana p V cijske in ogu-jegaške komisij * za nepostavn.i imenovana ter na njuno mesto imenoval predsednika trgovske in fabrikantske iveze ui nekega law-verja. Tako je prišel policijski in ognjegaski oddelek pod direktno kontrolo milwauških kapitalistov. I)a delavci ne morejo pričakovati milosti od svojih "bossov", ni menda treba še [»osebe j po vda r jati. Toda to vse je pa šele začetek in v teku prihodnjih let bo priletelo toliko zaušnic na nezavedne-že, da jim bodo vso nezavednost in zaupanje v "nestrankarstvo" izbile iz glave. Sedaj bodo Mihvaučani šele vedeli prav ceniti socialistično upravo. Velik uspeh pariških socialistov. Pariz. — Socialistični občinski svetovalci so dosegli sijajen uspeh, ko je bil enoglasno sprejet njihov predlog o najetju posojila 240 milionov dolarjev za zgradbo občinskih domov za delavce. Socialisti so vodili dolg in hud boj za sprejetje tega predloga. Socialisti so ta predlog stavili že ipred enim letom, a ga je kapitalistična večina v občinskem svetu odklonila. Vprašanje delavskih domov pa se ni dalo meninič tebinič spraviti pod klop, ker je pomanjkanje ne-dragih delavskih stanovanj zelo občutno. Največjo težavo dobiti stanovanje pa iraad delavec z veliko družino, katere se je vsak hišni posetnik branil z vsemi štirimi. Petnajstletnica judovskega soc. lista. New York.. — Predzadnjo nedeljo so newyorški judovski so-drugi obhajali petnajstletnico svojega največjega lista z imenom "Naprej". Ta list, dnevnik je največji judovski list v Ameriki in ima nad 130.000 naročnikov. Te slavnosti so se med drugimi odličnimi sodrugi vdeležili tudi soc. kongresnik Berger, eksmayor Seidel m mayor v Schenectady, N. Y. Dr. Geo Lun. List se v kratkem preseli v svoje novo sedem nadstropno poslopje. Pred sedmimi leti je prevzel uredništvo sedanji urednik Ca-han kljub slabim financijelnim razmeram je (povečal list in se lotil dela. Uspeh ni izostal. Danes je judovski "Naprej" največji sor. list v Ameriki. TRAGEDIJA "TITANICA. V Madridu na Španskem je bil izdajatelj socialističnega lista A. Meli« obsojen na osem let ječe. zato ker je dal natisniti neko karikaturo kralja Alfonza, ki se čuti s tem zelo užaljenega. Imejmo zavest, da bo to seme rodilo stote-ren sad za socializem» za Alfonza pa še kaj hujšega kot žalenje ne-dolžne karikature, Tragedija "Titanic-a" se pomika počasi v ozadje, v ¡»ozablje-nost. Vsi njeni mogočni utisi, ki jih je provzročila na ves svet h svojo nejKupisno grozo, se j>očasi izbrisuje v teku časa. Prvotni vik in krik je potihnil; samo odmev j«» še čuti tupatam. Kane, prizadete sorodnikom direktnih žrtev, se sicer še niso zacelile in se tudi zlepa ne bodo, po nekod sploh nikdar ne; a zato se širši «vet malo briga. Vse gre po starem tiru naprej, kot da se ni pripetilo nič posebnega, dasi je 1600 človeških življenj žrtvovanih nenasitnemu mol oh u — prof i tu, katerega časti današnja kapitalistična družba kot svojega boga. Parniki še naprej konkurirajo med seboj v hitrosti, istotako vlaki, stroji v tvornieoh; vse hiti in drvi svojo staro pot naprej. Tako je bilo po vseh drugih morskih katastrofah, tako je bilo po vseh železniških nesrečah, tako je bilo po vseh eksplozijah v rudnikih, po smrtnih slučajih v tvornicah in tako je danes, ko izginjajo iz človeških src učinki, katere je provzročila usodepolna tragedija Titanica. Kes je. da se vrše senatne preiskave v Združenih državah, res je, da je tudi angleška vlada upel-jala preiskavo in res je, da so razni vladni faktorji pošiljali grom in strelo na provzročitelje nesreče, in že so se pripravljale "vislice' zanje. Sedaj pa ni nikogar, ki bi ga obesili. Solastnik Titanica in direktor "White Star" družbe ter — sokrivec nesreče — Ismav se je odpeljal nazaj na Angleško kot prost človek, a v resnici je nad 16 stokratni morilec, s katerim bi morale naše oblasti temeljito obračunati za njegov brezprimerni zločin. Toda stvar ni tako enostavna kakor na prvi pogled izgleda. O tem se je naša kapitalistična vlada prepričala. Njena prvotna vroča željnost po maščevanju se je ohladila, ker je vlada sprevidela, da je sama tisti zločinec, katerega naj se najprvo besi, ako se bo sploh koga obešalo, kajti tra-godija Titanica ni zločin posameznika, ampak je zločin sedanjega sitema. katerega današnja kapitalistična družba brani z zakoni in vsepovsod zagovarja. Ta sistem se ne da odpraviti z obešanjem ene osebe za zločin obesiti, odpraviti je treba sedanji družabni red» sedanjo ostudno in nevarno gonjo za profitom in to vsepovsod, ne samo na enem parniku. Kdor pričakuje kakih daleko-sežnih posledic od sedanjih preiskav. tega bo bodočnost britko iznenadila. To trditev podpirajo preiskave raznih drugih številnih katastrof, ki so od časa do časa vznemirjale svet. Istotako se moti. kdor misli, da se bode v bodoče zgodilo manj nesreč kot se jih je v preteklosti. Vsak korak tehničnega razvoja bo zahteval novih Žrtev, a profitaželjna kapitalistična družba ne bo mislila na varnost ljudij v posameznih faz-ah tega razvoja prej. kakor, da jo bodo žrtve opomnile nanjo. To je bistven greh kapitalizma. In kakor je volk ustvarjen, da mori in davi, tako je kapitalizem usrtvarjen, da provzroča katastrofe s la-vTitanic. Edini možen način saniranja sedanjih kritičnih razmer je soeiali-ziranje družbe, to je, skupno lastovanje prometnih sredstev, kjer ne bo Slo za oseben dobiček, ampak za «popolnitev človeškega življenja in njegove varnosti. BOJ SOCIALIZMU. Boston, Mjass. — Mayor mesta Lawrence P. Scanlon, ki je znan iz štrajka tekstilnih delavcev kot ponižen hlapec volnenega trusta in zagrizen nasprotnik delavstva, je ob priliki svojeka govora v tukajšnjem trgovskem klubu dejal, da bi morala vlada Z. Dr. preprečiti vsako nadaljno agitacijo socializmu. Po njegovem mnenju bi morala vlada najeii posebne detektive, ki bi zasledovali voditel- je socializma in anarhizma ter vsakega tujerodnega agitatorja de-|M>r tirati. Za mayorja Seanloma je bil tekstilni štrajk groana "revolucija", katera bi se morala takoj v začetku zadušiti s silo. Voditelji bi morali biti takoj ob prihodu v Lawrence vrženi v ječo, kar bi onemo-gočevalo nadaljni štrajk. Za nobeno ceno pa temu "pinkerton-eu" noče iti iz glave, da so delavci po Ameriki toliko "neumni", da zbirajo denar za take anarhiste kot so bili št raj kar j i v Lawrence. Dalje je zahteval, da bi se morala državna in zvezna vlada z veza ti s katoliško cerkvijo ter tako skupno uravnati vprašanje tujerodnih delavcev. Govoril je ob tej priliki tudi in-fanuii stotnik Sweeter, poveljnik milice v omenjenem štrajku. Ta we je izrazil, da bi se moralo na štrajkarsko 'd ruh al' takoj od začetka brezobzirno streljati. Kar bi se tudi zgodilo, ko bi imela milica to pravico. Ako bi druhal ustrelila le enega vojaka, bi druga pesem |>ela. Tako naziranje ima torej človek, kojega namen je braniti slabotne in brezpravne proti krivičnemu nasilju. Seveda, »potem «e prav nič ne čudimo, ako smatrajo revnega in brezpravnega delavca za škodljivo žival» kateri je treba stopiti za vrat. predno te je ugriznila. Vsak delavec, ki ga kapitalizem izkorišča do skrajnosti in ki se upa dvigniti glavo ter zahtevati drobtinico zboljšanja, je pri teh hijenah anarhist in revolucionar. Well, svaka sila do vremena. VELIKA BEDA MED DELAVCI. Chicago. — Mrs. Josephine Conger »— Koneko je imela pod pokroviteljstvom soc. kluba v šestem wardu govor o stanovanjih, v katerih živi neverjetno dosti chikaških delavcev. Na podlagi lastnega raziskovanja trdi govornica. da stanuje v Chicagi nad en milion ljudij, kar je več kot dve petini vsega prebivalstva, v docela nezdravih stanovanjih, iz katerih diha vlažnost in plesnoba, ki sta provaroČiteljici mnogih bolez-ni. Poseben odbor je dognal, da živi samo na enem majhnem "bloku" v tovarniškem distriktu na zapadni strani 1.100 ljudij. Družina ši^setrih članov leži na eni postelji, ker "boardeTji" j>orabijo ostali prostor v stanovanju; brez teh bi družina nikakor ne mogla izhajati, ker oče ne zasluži dovolj za vzdrževanje družine. Nešteti so slučaji, da spe delavci ali delavke v zaduhlih shrambah brez okenj, brez vsake ventilacije. Dokazi iz življenja pričajo, da življenje v takih prostorih ne more trajati dlje kot pet do dvanajst let. Se tako močna človeška narava mora jKxlleci tem raz-meran in kad jetikc se naseli v njej. V večini stanovanj, ki jih je ta komite obiska), zračni prostor v Kipalnicph niti od daleč ne zadostuje zahtevam tozadevnega zakona. In Chicago v tem oziru ni nič boljša kot lx>ndon ali pa New York. Kazume se, da so v vsakem slučaju delavci tisti trpini* ki prenašajo to velikansko gorje, iz katerega se nehote rodč bolezni, zlasti jetika, nemoralnost, zločinstvo, prezgodna smrt. itd. Tako vidimo na eni strani najbolj razuzdano razkošje, neprecenljivo bogatstvo nekaj oseb, na drugi strani pa milione delavcev, katerim manjka najpotrebnejših sredstev za življenje. Vspričo takih razmer se ljudje Se čudijo, ako se delavstvo zaveda, organizira in zahteva zase vsaj življenje. KONVENCIJA. Švicarski socialisti prirejajo po vsej deželi shode in odločno protestirajo, da bi jih obiskal nemški cesar Viljem, ki bi s svojo prevz-višeuo in premilostno cesarsko osebo okužil sveži vrak Švicarske republike. Prihodnjo nedeljo ob desetih zjutraj se prične narodna konvencija ali občni zbor socialistične stranke v Združenih državah v 1 ndia na pol is-n> Ind. Iz vseh delov naše obsežne republike prihajajo zastopniki socialističnih organizacij razredno zavednega delavstva v mesto, kjer so v zadnjem času divjali najlju-tejši razredni boji. Število delegatov znaša 293. Priprave, razprave in debate v posazemnih klubih v teku zadnjih par mesecev glede instrukcij, katere so dobili delegat je, jasno kažejo veliko in živahno življenje med strankinim članstvom. Ako pomislimo, da se je sthankino članstvo, to so mesečne pristojbine plačujoči člani, več kot potro-jilo v teku štirih let od zadnje konvencije, v polni zavesti lahko pričakujemo najlepših uspehov od delegatov, ki so v resnici cvet naše stranke. Kolikor je sedaj znano, prinaša skoro vsak delegat dosti lepih idej od svojih članov, ki so potom ostrih in treznih debat očistili te ideje plev in jirahu ter pošiljajo čisto zrno na rešeto konvencije, ki bo iz dobrega izlwala najboljše v korist zastopanega proletariata in njih politične organizacije. Glede instmkcij posameznih delegatov l>o letošnja konvencija v veliki meri nadkriljevala isto pred štirimi leti, kar priča o zrelosti strankinega članstva. Mnogo zelo važnih problemov so pret reso vale že konvencije posameznih držav, kar bo konvenciji delo precej olajšalo. Zelo važen in značilen pojav je dejstvo, da bo konvencija posvečala veliko pozornosti tudi praktičnim gospodarskim problemom, za katere se prejšne konvencije zaradi mladosti istranke niso mogle veliko brigati. Veliko na to polje se nanašajočih resolucij je že sedaj prijvra vljenih. Najvažnejša tozadevna vprašanja, za katera se bo morala konvencija zavzeti so: Ustanovitev moderne tiskarne, last vse socialistične stranke v Z. Dr. Nadaljevanje in sjvopol-nitev licejskega biro-a (Lyoeum Burean)» ki je v prvih šestih mesecih svojega obstanka pokazal naravnost sijajen uspeh. Stališče, ki naj ga zavzema soc. stranka v posameznih mestih, zlasti v mestih z '' nestrankarskimi'' nasprot-niki. Ker je naseljevanje v v Z. Dr. zelo važen činitelj, bo stranka prisiljeno začrtati svoje stališče v tem vprašanju. Kakor v drugih državah, tako prihajajo tudi delavci v Z. Dr. počasi do spoznanja, da so mali trgovci in prekupovalci največja opora kapitalizma in največja zapreka socializma. Zato moramo socialisti misliti na osvojitev trgovine potom zadružnih prodajalen iti drugih zadružnih gospodarskih organizacij. Konvencija se bo morala zato pečati tudi z vprašanjem zadružništva ali kooperacije. Konvencija se bo dalje zavzela intenzivneje za izobrazbo in žensko vprašanje ter izdelala svoj program za ameriške farmarje. Tajništva stranke, njenih sekcij in odsekov so izxlala svoja tiskana poročila, ki bodo predložena delegatom, kar bo dajalo jasno sliko o strankinem delovanju. Tajnik osrednjega odbora odide že 0. t. m. v Indiana/poliis, kjer se vrfti več sej osrednjega odbora pred konvencijo. Istotako bo imel več sej tudi narodni ženski odbor ter tajniki tujejezičnih sekcij soc. stranke. Organizirano delavstvo v De-troHu. Mich., svari ameriško delavstvo, da naj ne hodi za delom v Detroit. katerega oglašajo kapitalisti za " obljubi jno mesto", kjer so delavci najbolje plačani in kjer je obilo dela za vsakogar. Resnica pa je, da je v Detroitu brezposelnost ravno tako številna kot drugod in plače sramotno nizke. Delavci, ogibajte se Detroita! Kapitalistično časopisje zoper organizirano delavstvo. j Chicago, 111.'— Vsi tukašnji angleški dnevniki so začeli ostuden boj proti organiziranemu delavstvu. Prijatelstvo in naklonjenost do delavstva je bila samo krinka pod katero je to časopisje slepilo delavstvo. Toda danes so delavci potegnili tem prevarantom krinko raz obraz in njih stališče je jasno kot beli dan. Angleški dnevniki, izvzemsa Chicago Socialist, so združeni v nekak časniški trust, ki si je stavil nalogo uniči vse unije. Pretečeni teden je potekel kontrakt med operatorji tiskovnih strojev in med nekaterimi časopisi, kojih lastniki so v svoji satanski zlobno-sti odklonili vsako trezno pogajanje za sporazumljenje. Posledica tega je bila, da je prizadeta unija napovedala strajk pri vseh v imenovanem trustu združenih časo pisih. Tej uniji so sledile še druge kakor unija voznikov, vposlenih pri razvažanju omenjenega časopisja, unija izdelovalcev klišejev (cut) unija razncšalcev in dr. Početje tega trusta jasno kaže, da nočejo lastniki pripoznati nobene unije in da hočejo v svojib tiskarnah upeljati "open shop", V dosego tega namena skušajo dobiti dovolj stavkokazov od povsod. Ker pa je vsa tiskarska stroka dobro organizirana, je vsak tak poskus brez uspeha. Da je na strani trusta vsa chi-caška policija in cela mestna u-prava, je samoobsebi umevno. Najhujši trn v peti je časnikaskim magnatom Chicago Daily Socialist, kojega jutranja izdaja izhaja pod imenom Chicago Daily World. Teh časopisov se proda okrog 200.000 iztisov dnevno. Prodali bi jih se več, a ker nima tiskarna najmodernejših strojev, jih ne more več natisniti. Policija v službi trusta se poslužuje najbrutalnejsega terorizma, najpodlejših šikan in raznih "trikov", da bi dobila dovolj povoda prepovedati nadalnje izda-vanje soc. Časopisja, ki je naj-ostrejše orožje borečega se delavstva. Tupatam izide kak izt.is enega ali druzega kapitalističnega časopisa, a ker je unija "news-boy-ev" na štrajku in ker ljudstvo noče kupovati "scab" časopisov, je vsak tak uspeh izjalovljen. V Londonu se je nudil pred kratkim občinstvu nenavaden prizor. V eni izmed najživahnejših ulic so opazili ljudje zelo skrbno oblečenega moža. ki je šel počasi svojo pot. Na hrbtu pa je imel pritrjen plakat z napisom: "V vseh pisarniških delih dobro izvežban trgovski sotrudnik želi službe. O-brniti se je do njega samega tu!" Dokaz, kako vedno ostrejše oblike zavzema v današnji kapitalistični družbi boj za obstanek med izkoriščanimi sloji. Socializem bo preskrbe! delo za msc. Vsakdo bo dobil popolno vrednost svojega dela; celo tisti, ki ne bodo nič delali; toda delež teh slednjih bo enak — ničli! SOCIALISTIČNIM KLUBOM NAZNANJE. Kakor je iz raznih poročil razvidno, je jMislalo Socialistično društvo na Brodu ob Savi, Hrvatsko, prošnje na klube za denarno podporo pri zidanju svojega doma. Ker pa tajništvo J. S. Z. nima nobene tozadevne natančne informacije. isto svari vse klube, da počakajo z to akcijo, dokler m»; dobe poziva od J. S. Z., ker bi tegnil biti kak iakoriščevalen nr£^ never. Tajniítvo J. S. Z. PROLETAREC UST za IMTERII B DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laataik in udajatelj. ««roslovanska delattka tteknvoa drviba v Chkafo. III. ftsrocnin«: Z» Ammco »1.» «a e«lo lato. TSc «a Jol ||U. Za Evropo V ca c«k> Uto, SI «a pol Uta. amast v dworu Pri tprtm^mbi fHvalU^m tudi STANI masU». PROLETARIAN Ownad and pubhthad Evuy Tuisda* by |Mth Slavic Workmen's PvblUkiaf Company Chicago, iilinoU. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistična Zvez« v Ameriki. «_ •VMCBimoN ratui UnHad Stat«, «od Canada. • i y> a t «ar. Tic lor hali y«»r. Foraifn countnaa 7 $2 a T"r. M '<*r half ▼•ar. m0Wti$ino batu on asr*«m«nt. NASLOV (ADDRESS)t "PROLETAREC" «H» Blue Island ave. Chicago, 111. Socialdemokracija in svetovni mir. Dolžnost vneli socialističnih strank vseh narodov in njihovih parlamentarnih zastopnikov je: upreti se brezobzirno vsaki im-perijalistieki politiki, vsakemu nagnjenju po kolouijaluih osvoje-vanjih in vsem izdatkom za militarizem. V političnih bojih je vojaška armada ka.pt al istienih držav orodje, s katerim se potlači mogočna ljudska gibanja, hrepeneča po svobodi; v gospodarskih bojih (pri stavkah in mezdnih gibanjih) »pa je naloga kapitalistič. nega vojaštva varstvo podjetnikov ; v svetovnih prepirih pa izrabljajo imperialistični industrijalci vojaštvo, da po grobovih padlih proletarcev vozijo iz kolo-nij kupe zlata. S kolonijalnimi boji se ne veča narodnega premoženja, temveč se le pomnožil je imetek vladajočih razredov. Obstoj neizmernh trum vojaštva je nevaren svetovnemu miru ne le na zunaj» marveč tudi na znotraj držav, ker neprestano stopanje vojaških bremen poraja nezadovoljnost. Napadajoči gospodar-sko-politični iinperijalizem naših dni je najbolj nevaren svetovnemu miru. Konkurenca posameznih držav na svetovnem trgu m nikdar siti kapitalistični podjetniki so pvovzročevalci neprestano se po javljajočih napetij med evro-pejskimi velevladami, ki votli jo k vojski. Vojske uničujejo j>osamez-nika, napolnjujejo pa blagajne dobavateljev orožja, streliva, ladij, konj, obleke in živeža. Rusko-japanska vojska lkam je prav jasno pokazala, koliko korupcije nastaja v času vojske. Vojska naklada ljudstvu bremena, razdeljuje ga v dva razreda, uvaja vojaško pravičnost in vodi v revolucijo. Vojska je nevarna kulturnemu razvoju in podira o-darstvo: to so brezbrižneži in za-nikerneži v naših lastnih delavskih vrstah. To so tisti ljudje, ki niso ne ptič ne miš in s katerimi zategadelj nihče ne more naprej. Ljudje, ki drže križem rohe v ko-modnem obupu nad svojo usodo in se niti na volišče ne potrudijo, ki se ne brigajo, da bi si preskrbeli potrebne državljanske jmpir-je ter tako pomagali sami sebi in svojim sodelavcem, češ, da vseeno ne bo nič "boljše". To so tisti previdneži, ki se ne-čejo nikomur zameriti; dasiravno je najsigurnejše sredstvo proti bojkotnini poskusom in drugim atentatom izkoriščevalec v ravno to, da pristopijo vsi delavci brez izjeme k organizaciji. To so končno tisti, ki sploh nočejo j>okazati svoje barve iz strahu, da bi na zadnje prišli ob gotova odlikovanja, ki so marsikaterim delavcem najvišja sreča, mesto da bi stremeli za tistim, kar je poštenim in ponosnim ljudem najvišje: za duševno neodvisnostjo! Nad to čredo brezbrižnežev zavzemajo posebno stališče tisti, ki se smatrajo za najbolj modre in najbolj prebrisane. To so tisti, ki sami še zmeraj "čakajo" ker, da se ne more videti, kako se bo stvar iztekla in imajo za slučaj, da se stvar ne izteče po njihovih željah, zmeraj pripravljen izgovor: "Mi nismo s tem imeli nič opraviti", dočim so bili pa seveda prvi z,ra-ven, ako se je kaka stvar po delu in trudu drugih ugodno iztekla. To ljudi, ki samo "čakajo" pač opravičeno vprašamo: Kako se pa more organizacija «ploh razviti, ako pa stoji na tisoče in tisoče delavcev ob strani in torej s težo svojih glasov prav nič ne vplivajo na siner gosjuodarskega in političnega razvoja? Kako naj strokovna organizacija UNpešno zastopa delavske zahteve, če pa se tisoči in tisoči niti toliko ne potrudijo» da bi organizacijo vsaj natančno seznanili s svojimi zahtevami, ki jih more organizacija tudi samo s sodelovanjem vseh zadostno in uspešno zastopati i. In kako bi mogla strokovna organizacija, ako bi hotel vsak samo "čakati", kdaj dobiti tisto moč in oblast, ki jo na znotraj in na zunaj neobhodno potrebuje, ako hoče svoj brezprimerno težki boj proti tolikim frontom tudi z iLspehom dobojevati? Iz Pennsylvanije prihajajo vesti, kako nekateri tamkajšnji nezavedni in neorganizirani premo-garji izdajajo svoje stanovske tovariše. Tudi med slovenskimi pre-mogarji se dobijo taki duševni reveži, ki prav nič ne pomislijo ija žalostne posledice svojega izdajalskega početja. Samo, da imajo oni sami delo, za druge se ne brigajo. Tako so stotine neorganiziranih rudarjev prišle iz enega distrikta v drugega, kjer so bili organizirani preinogarji na štrajku ter tako kazile stavko. Ti ljudje so tako zaslepljeni, da o organizaciji sploh nič slišati nočejo. Naravnost interesantno je, kakšne izgovore imajo včasih delavci za svojo brezbrižnost do organizacije. Vsi taki izgovori pa izvirajo samo iz pomanjkanja zavesti, da s to brezbrižnostjo škodujejo samo svojim lastnim interesom. Ko- likokrat bi organizacija rada kaj storila za delavce, kolikokrat bi bilo tudi potrebno, da bi zanje kaj storila, pa ji žal nt mogoče. Že stara in znana stvar je, da *e pri takih prilikah kaj kmalu najde prav izdatno število zabav-ljačev, ki se niso nikoli za organizacijo brigadi, ki pa prvi stresajo svoje jezike nad njo, ako vsled njihove lastne kride ni mogla storiti tega, kar bi rada storila. Za vsak najmanjši neuspeh l>odo takoj iskali vzroke, ali povsod drugod, samo tatu ne, kjer bi morali. Zabavljali bodo na agitatorje, spotikali ae bodo nad tem ip onim, samo za svoj lastni nos se nikoli ne bodo prijeli. Edino krivdo na tem, da strokovna organizacija ne more svojih nalog izvrševati v tisti meri kakor bi bilo potrebno, nosijo edino in samo tisti, ki stojijo še zmeraj izven nje; njihova pasivnost, njihova brezbrižnost je že sama po sebi največja ovira ua |x>ti napredka. Ta resnica se nikoli zadosti naglašati ne more. Strokovna organizacija bo zmeraj storila svojo dolžnost, tem-lažje pa bo storila svojo dolžnost, kadar ji pristopijo vsi delavci brez izjeme. Organizacija se svojih dolžnosti zaveda, naj bi se jih le zavedal tudi vsak jvosamezen delavec. Ob takovih razmerah pač ni čuda, če odrekajo izlmriščevalci strokovnem organizacijam pravico, da nastopajo v imenu delavcev. Ako poslednji svojih strokovnih organizacij sami ne priznajo, kako naj jih prizuavajo potem njihovi sovražniki? Porogljivo govorijo delavski sovražniki o njihovih strokovnih organizaei, j*h, češ, da stoji razmeroma le malo delavcev za njimi» da stoji pa pretežna večina delavstva brezbrižno ob strani; da tedaj ni treba izpolnjevati zahtev strokovnih organizacij ter ¡se bati njihovega orožja. In kdo je kriv tega, da se delavske organizacije tako, jHHleenjujejo in se tako škoduje delavskim interesom? Imliferent-neži, brezbrižneži! Pomankanje delavske solidarnosti je najboljša zaščita izkoriščevalnega kapitalizma! In če se z vso silo borimo proti temu indifirentizmu, proti tej brezbrižnosti, potem to pač ni nikakšen "terorizem", kakor tako radi kriče naši nasprotniki, brezobziren boj proti indiferentiz-niu je naravnost nujna zahteva delavskih interesov. — Veliko je tudi delavcev, ki se sami štulijo med svoje najhujše nasprotnike, ki slepijo take delavce z raznimi frazami in vzgajajo v njih fanatične sovražnike njihovih razrednih organizacij. Žalostni so ti |>o-javi, ali trajni niso. Lepega dne bodo moral tudi naši zaslepljeni bratje izpregledati, da so nam in samim sebi delali krivico, da spadajo v naše vrste in da se morajo z nami vred Imjevat proti skupnemu sovražniku, proti kapitalizmu, ako ga bo hotel premagati. Kapitalistova vera : — Verujem v enega samega boga kapitala, ki razpolaga z vsem mogočim: Verujem v največjega njegovega zakonitega sina. dolar, 'grafi', v kredit in humbug, ki iz njega prihaja in skupno z njim živi in delavstvo izkorišča. Verujem v zlato in srobro, katero se pojavlja umetno skovano na svetu kot denar in kateri — zato ker so mnogi težki — naloženi v banke, vstanejo od . . . mrtvih, v podobi papirnatega novca. Ne verujem rad v obresti po 5%, ampak po 15%-—100%. Verujem v dTŽavne hrpotekar-ne knjige, katere verujejo propasti trgovski, industrijski in oderuški kapital. Verujem v privatno lastništvo, ki je sad tujega trpljenja in v njegovo trajanje do vekomaj. Verujem v neobodno potrebo nevoljnosti, ki pritiska na delavce in je mati prevelikega dela. Verujem v večnost hlapčevstva, ki prisili delavca, da se ne more brigati za svoje koristi. Verujem v nategovanje delovnega časa in pridržavanje zaslužka in tako tudi v večjo množino proizvodov. Verujem v svete dogme: kupuj po ceni, in profajaj čim dražje ti je mogoee; ravno tako verujem v versko poneumnevanje hi slepljenje v našo korist. Amen. • • Delavsko gibanje ni doMi vredno, ako se ne giblje; in sicer v smeri napredka. Bravo!.— &e enkrat: Bravo! — Trikratni: Uravo! Bravo! Bravo! — > * Izvrstno, sodrugi agitatorji in sodrugi v vrstah naše armade vobče! l>obro »te naredili! Presenetili ste nas I Rekord, ki ste ga dosegli s prvomajsko številko, o stal bo zapisan kot epohalno delo, kar ga je se kdaj doživelo socialistično gibanje med slovenskim prolet arij atom v Ameriki. To je vaše delo, sodrugi! Vi ste ga izvršili in ponosni ste lahko — rečem vam — ponosni in veseli nad takim sijajnim uspehom. CasT in hvala vam, vrli sodrugi! — Pokazali ste, kaj za morete storiti; pokazali ste, da imate vodjo in srce, da imate moč po vzdigniti i svoj delavski časopis in tako razširiti socializem med svojimi tovariši. Kdo bi se ne veselil, kdo bi se ne navdajal z novo nado v svetlo bodočnost? Vsak pesimizem, vsak dvom o našem napredku naj vrag zatkne si za trak", kakor bi rekel pesnik Zupančič. 10.000 iztisov — par komadov vet' ali manj — prvomajske izdaje "Proletarca" je šlo zadnji te-den meti slovenski narod v Ameriki. 10.000 iztisov — in vsi iztisi vštevši regularne naročnike, bili so naročeni in plačani. To je rekord, s kakoršnim se do danes še ne more ponašati noben drugi pojedini slovenski list na tem kontinentu. Dosegel je ta rekord "Proletarec", borni, majhni "Proletarec", kterega naši nasprotniki tako zaničeval no prezirajo — in nam ni prav nič žal če ga prezirajo. Dosegel je tak rekord "l*ro-letaree", kteri si je — dani v začetku tako majhen in l>oren — tekom par zadnjih let pridobil mogočno armado zvestih bojevnikov in ta armada narašča od dne do dne. Bravo sodrugi! Izvršili ste v momentu velikansko delo in mi upamo. o s časom dober bojevnik v naših vrstah. Prvi maj je za letos za nami — kaj, i>a zdaj? Mar naj gremo počivat? Mi — ne! Besede "počivati" ni v socialističnem leksikonu. Pri nas je delo — delo — delo. Naše g«»slo je: vedno naprej in naprej! Prvomajski rekord je bil velik, ali sodrugi. vi hočete še več! Vsak agitator in zastopnik, kteri je razdelil majsko številko, naj gre sedaj meti dotične rojake in jih pridobi kot stalne naročnike na list. Ne čakajte! Sodrug A. V. v Conemaugh. Pa., nam piše: "Zaobljubil sem se. da hočem dobiti 100 (reci: sto) novih naročnikov na "Proletarca". Prej ne odjenjam". Bravo vrli sodrug! Tako se govori! Ali bi ne mogli posnemati tega sodruga tudi agitatorji |>o o-stalih naselbinah? Ali je mogoče agitatorično tlelo v drugih mestih težje kakor pa v Conemaugh? Mislimo tla ne — samo fantov je treba, ki itnajo voljo in srce. Prvomajska številka je pa pokazala, da vas je dovolj s|>osolmih in voljnih ; pričakujemo torej, da se zglasite po vzgledu sodruga v Conemaugh. V treh mesecih v vsaki večji naselbini po sto novih naročnikov, v manjših naselbinah pa po 20 do 50 in list bo lahko izšel na osmih straneh stalno ali pa dvakrat na teden! Kdo bo prvi! Končno nas veže prijetna dolžnost, tla se toplo zahvalimo vsem l>odpornim društvom, ktera so naročila več ali manj iztisov prvomajske številke in tako pripomo-gla do velikega uspeha. Živela! "Hustler". Noben hlapec ne more služiti dvema " gospodarjema ", .nobena stranka dvema razredoma. V * Neki chikaski judovski kapitalist je poslal katoliškemu kardinalu Oibl>onsu $25.000 za pobijanje, socializma. Pregovor pravi da "enaki ptiči skup lete"!? * * Taft in Roosevelt se prepirata, kdo postane hlapec ameriškega naroda. To hlapčevstvo mora biti zelo dobro " zabeljeno", da se ta boj izplača. Iz naselbin. (IiuliaiiapoliM, I ud.) Vae, kar so do sedaj dosegli delavci na |mi!ju izboljšanja v svojem življenju, so dosegli s složnim nastopom. Popolna solidarnost, neskaljena aloga, to pomeni za delavca gotovo zmago in zato morata biti ta dva .gesla napisana na vsakem praporu, pod katerim koraka v boj za svoje pravice boreče ae za delavstvo. Brez sloge in solidarnosti v enem in istem strmljcnju zainteresiranih elementov je uničujoč poraz neizogiben. * Zlasti Slovani imamo to veliko napako, da smo premalo složni, kadar pride do odločilnega koraka. Toda v Indianapolis-u so bili ravno Slovani tisti, katere delavski voditelji drugih narodov stavijo za v zgled, kar se tiče slož-nosti; za kar gre slovanskim delavcem vsa čast. Slovani v našem mestu so večinoma zaposleni po livarnah, Prvi Slovenci so sem prišli pred kakimi 15. leti. V zadnjih desetih letih so se znatno pomnožili in napredovali. Ker smo zdrav, čvrst in priden narod, smo bili tudi kapitalistom vedno dobrodošli. Največ Slovencev se je naselilo v o-kraju Haughville. Sprva so slovanski livarji zaslužili od $4 do $5 na dan, a ker Slovani nismo šli z duhom časa nprej, se organizirali ter tako pazili na svoje lastne koristi, so naši delodajalci znižali plače na $1.50 na dan. To pač jasno kaže, koliko delavec sam sebi škoduje, ker se ne zmeni za lasjne organizacije, ki bi ne gledale samo na to, da bi se plače ne znižale, ampak bi skrbele, da se plače višajo kakor rastejo cene življenskih potrebščin. Ako ima delavec priliko organizirati se, a se ne organizira, pokaže s tem. da je nasprotnik svojega lastnega blagostanja. Naravnost neznosne razmere so postale pri National Malleable Casting Co., kjer je veČina Slovencev zaposlenih. Tu so se razmere zadnjih pet let toliko poslabšale, o izobrazbi, :u in samopomoči, katere Tudi priporoča, naj bi vae delavstvo pridno segalo po delavskem eauopiaju iu knjigah, pisa-v duhu socializma, ker le v du- -p delavstvo tako nujno po- hu aocializma odseva Ivoljša bo- dočnost. V združenju pa lahko Na 21. aprii« t. 1. so sklicali tu- dosežemo kar hočemo. Od nas ži-.¿i.,ii nunki javni shod v «vrbo vijo kapitalisti, ne pa mi od njih. na ji rojaki jav ovktve lastnega Doma. v ga so povabili tudi rojake Johnstowu-a in Loydell-a. Ti te povabilu častno odzvali. — je otvoril rojak Frank Bav-na kar je v tej okolici mute potovalni zastopnik in or-ator za "Proletarca" pri-il, da se voli začasen odbor, vzaine na znanje. — Izvoljeni so M*! Fr. Bavdek, predsednik; Ivan Naglič, tajnik; Ixniis Strle, zapisnikar; J. Skerl, blagajnik in Fr. Naglic, revizor. — Na pripombo Andreja Vidriha iz Co-aemaugh so bili zvoljeni tudi ko-lektorji in sicer: And. Kašca, Fr. Naglič, M. Dreni k* Fr. Bavdek in L Bavdek. Nato je Jak. Kocjan iz Conernaugh pojasnjeval delo-krog kolektorjev na podlagi svojih skušenj v svoji domači naselbini. kjer že imajo svoj dom. Izjavil se je tudi, da je pripravljen pobirati darove v ta namen v svoji naselbini. Ker ima 4'Slovenski Poni' v (onemaugh-u še nekaj pohotnih knjižic na razpolago, se *ti rojak izrazi, da bo omenjeni i*Dom' drage volje prepustil te knjižice bratskemu društvu v Dunlo. Ker se shod še ni zrekel, ali naj te gradi "Dom" ali ne, se je na poziv Fr. Podboja izvršilo glaso-ihranje, da se Dom gradi. " A. Vidrih pojasnuje delovanje in organiziranje takega podjetja in ob enem predlaga, da naj se u-«tanovi ena organizacija iz vseh | društev, ki l>o lastovala in vodila , novo prijetje. Ta organizacija pa naj bi se postavila na socialistič- II koncu pripomni še, da naj tudi tukaj ustanovimo postojanko, s katero ne bomo branili v bodoče in razširjali duh svobode. Nato »Jakob Kocjan V poslovilnem govoru omenja složnost tukajšnjih rojakoV; ako bodemo tar ko nastopali, nam je napredek zagotovljen. V vsakem slučaju »o pa vedno pripravljeni pomagati rojaki iz Conernaugh. Naklonjenim rojakom došlim iz Conernaugh, kličemo: Živeli! Tudi mi se bodemo znali ravnati napram Vam in znali ceniti, kdo nas je spodbuja! in nam pomagal v začetku. Tudi rojakom iz Lloydell se lepo zahvaljujemo za njih po-set. Vsem skupaj lepa hvala za naklonjenost. Z bratskim pozdravom, IiOuia Sterle, zapisnikar. READING, PA., 20. aprila. — Vsakdanje življenske razmere pritiskajo na vsakega delavca, da se začne ozirati naokrog ter iskati rešitve iz sedanjega neznosnega stanja, katero pa postaja še vsak dan bolj kritično, v dostih slučajih naravnost katastrofalno. Neprestano rastoča draginja na eni strani, na drugi pa vedno enako majhen, cesto nestalen in padajoč zaslužek jo tista grozna bolezen, ki muči danes delavstvo vsega sveta. Tako na primer zaslužijo delavci pri nas aavadno $1.50 za dolgih 10 ur težkega in mukotrpnega dela. Sicer nekateri malo več zaslužijo, a zato morajo potem trše delati. Človeku se zdi, da v Ameriki sploh ne poznajo r „ m , • . % i • * i ,i razlike med človekom in mulo. V Doj>odl«fro. To bi izključevalo, da dosHh 8lu6ajill je mula na boIj. bi si posamezno društvo ali oseba prisvajala kako nadvlado. Fr. Podboj nato govori o važnosti združenja med delavci, češ, da je samo v združenju vseh delavcev njih rešitev. Tudi A. Kašca I se zavzame za to in pojasnuje ve-1 iiko važnost soe. kluba, kteri naj bi spodbujal slov. delavce k napredku itn jim kazal pot na gospodarskem in političnem polju. Jacob Kocjan pojasnuje, da delavstvo vse producirá, da mora imeti tudi kake koristi od produkta, katerega izdela, ne pa tako kot je pod sedanjim sistemom. A. Vidrih izraža željo, da bi se artanovil soc. klub in da bi se prihodnjič sešli že kot sodrugi. To se splošno dobrava. Nato se vzname živahna debata glede prostora, kje naj se posta-fe vi "Slov. Dom". Po daljšem raz-motrivanju je prišlo do zaključ-! ka. da se Dom gradi prav bljizu [ ali pa v mestu Dunlo. Na predlog, da naj se izvoli za ■ nakup zemljišča posebni odbor, | kojega člani naj bodo vsaj nekoli-i ko zmožni angleščine, so bili iz-fcoljeni: Fr. Bavdek, L. Strle, A. Kašca in J. Naglič. Na shodu je bil tudi lastnik primernega zemljišča. Povedal je, da je pri volji prodwti isto za zelo nizko ceno; to pa samo zato, ker se gre za splošno korist. To zadeven odbor ima storiti potrebne korake ter na prihpdnji aeji poročati. Razprav sta se udeležila tudi Jakob Kašca in Pavel Krpan iz Loydell. Nato je dobil be«edo soc. ngi-tator F. Podboj, ki je govoril nekako sledeče: Dovolj imamo izkušenj, da lahko z zdravo pametjo sodimo, kaj so storile sedanje stranke v prid delavstva, pa so dajale le gole obljube pri vsakih volitvah; ko je pa bilo treba dati trpinom, volil-eem kake ,pomoči, so pa poslale ierife in milico nad nje s svinčen-kami kot povračilo, ker so volili tako 11 dobrega" delavskega zastopnika. Doula jasen in nepozaben en dokaz je dvoletni štrajk v Westmoreland okraju. Poglejmo dalje na štrajkarje v državi Massechusetta, kjer so republikan* ske in demokratične oblasti poslale nad sestradano delavstvo šem kakor človek. Ko mula one more jo spravijo s sveta ali jo pa iz hvaležnosti krmijo. A z delavcem ni tako. Ko delavec onemo-re, ga vržejo na cesto, ne meneč se za njegovo gorje. Brez vsakega usmiljenja ga puste umreti za plotom od lakote in mraza. Toda z delavsko mizerijo raste tudi delavsko spoznanje teh žalo stnih dejstev. Tn delavci so začeli iskati rešitev iz tega gorja. Začeli so se organizirati na gospodarskem polju. Ustanavljali so unije in jih še ustanavljajo, da tako tem lažje zahtevajo času primerno zboljšanje življenskih razmer. Toda delavci so tudi začeli spo znavati, da ne zadostuje, ako so organizirani samo gospodarsko, marveč, da je neobhodno potrebno, da se organizirajo tudi politično. Videli so, kako so kapitalisti kot zastopniki vlade pošiljali na delavce policijo in milico, kadar so zahtevali opravičeno zvi šanje zaslužka. Videli so tudi, ka ko je vlada, ki je docela v rokah kapitalistov, delila razne privile gije in prednosti raznim bogatinom na škodo revne večine vsega prebivalstva. Videli so dalje, kako so razni kapitalistični zastop niki, katere je delavstvo samo izvolilo. sklepali zakone v korist iz-koriščujočih delodajalcev in na škodo delavcev. Spoznali so, da se vsa ta lumparija dela v imenu »zakonov, napram katerim so vsi ugovori oškodovanih in prizadetih državljanov brez moči. Spo znali so torej, da je postava tista moč. katero si morajo delavci o-svojiti, dro se hočejo rešiti iz sedanjih krivičnih razmer. To važ no spoznanje je torej delavce privedlo tako daleč, da so se začeli politično organizirati po celem svetu. — In danes že štejejo te organizacije milione zavednih članov — delavcev. Tudi Jugoslovanski delavci niso zaostali za tovariši drugih narodov. V starem kraju, kakor v novi domovini so organizirani v socialistične klube ter se tako po-mairajo bojevati za svoje lastne koristi. Tudi pri nas v Readingu se delavci pridno organizirajo. Samo Slovenci do sedaj še nismo storili potrebnega koraka, da bi se zdru- širjen med nami. Zatorej se ni ču-liti, da je v naši naselbini še dosti delavcev, ki ne vedo kaj pomeni prvj maj. Čaka nas torej fie doat^ dela, ako se hočemo povspe-ti na stopinjo, kjer stoje v naši naselbini drugorodni delavci. Zatorej slovenski sodelavci, sedaj v času meseca maja, ko vsa priroda začenja novo življenje, ravnajino se po njej tudi mi. 0-treaimo se žalostne zime našega bednega položaja in začnimo novo življenje pomladi, življenje zavednih delavcev. Takoj danes zastavimo vso moči v ta namen in uspehi so nam zagotovljeni! Za socializem — Peter Kočevar kole in bajonete, ko je do skrajno- žili v političen klub ter ga priklo- ati izkoriščevano delavstvo zahte Talo kruha in svojih pravic. Razni sociologi so dokazali, da f>i popolnoma zadostovalo, ako bi lelavci delali po tri ali štiri ure I' -» dan. Tn poleg vsga tega bi se ne bilo treba bati starim in onemoglim delavcem, da bi trpeli pomanjkanje. ker bi dobivali od države penzijon. pili Jugoslov. Soc. Zvezi. Naša zaspanost pač priča, da še nismo radosti zavedni in držimo roke križem, med tem, ko se tisoči naših bratov borijo v prvih vrstah kakor levi za koristi vseh delavcev. Naša ncdclanost kaže da "Proletarec", ki je edini delavski list in last delavcev, ni zadosti raz- Chicago, I1L — Sicer je malo-kedaj kaj čitati o razdrapanem življenju Slovencev in njega podrobnostih v tem modernem Babilonu, a tupatam naneso potrebe, da se človek oglasi in sporoči širši slov. javnosti o našem dobrem ali slabem. To pot imam poročati o dramatiki, katera nas je po dolgem času poaetila v spremstvu znane slov. narodne igre "Rokov-njači". Pisati kritike za am. Slovence je tako nehvaležen posel, da se mu človek zelo rad odtegne: to pa zato, ker se pri nas vsaka ne-povoljna kritika, četudi je stvarna, sprejme za direktno žaljenje kritiziranih. V resnici pa ima umestna in stvarna kritika namen obstoječe razmere spopolnje-vati. To so vzroki, da bi naslednja kritika skoro gotovo izostala ako bi ne bila želja po kritiki izrečena. Da je dramatika velikega izobraževalnega pomena, menda ni treba še posebej povdarjati. Zato jo pozdravljamo, naj se pojavi že kjerkoli. Žalibog, da se med nami am. Slovenci vse premalo goji. Toda o tem drugič, za danes hočem ostati samo pri uprizoritvi " Rokovnjačev" v Ohicagi, dne 2n. aprila t. 1. Igra " Rokovn jači" po številu oseb, njih nastopih in grupiranju polaga odgovornost na rame režiserja. Dobra režija, dobra upri zoritev. Glavna naloga režiserjeva pa je, da pozna značaje svojih igralcev in njih sposobnost ter na podlagi tega razdeliti uloge. Igral ske zmožnosti naših diletantov še niso toliko razvite, da bi mogle ustvarjati umetne karakterje. Igra brez izrazitih karakterjev so pa žganci brez zabele. Taki karakterji so pa na pr. Groza, glavar rokovnjnčev, Blaž Mozol, Polonica. Obloški Tonček, Štefan Poljak i dr. Ako so taki glavni karakterji pomanjkljivi, je igra slaba, pa naj vsi drugi še tako dobro igrajo. Zato pa je treba na ravne značaje diletantov prav pre "e*ti na sorodne značaje v igri. sicer še tako velik trud režiserja ne more roditi zaželjenega sadu. V slučaju pravilno razdeljenih ulog pa se z manjšim trudom veliko doseže: treba je samo, da se igralci nauše besedila svojih ulog. Za nedostatke v tem o žiru režiser seveda ne more biti od govoren. ** Zgrešena karakterja sta bila Grogn, glavar rokovn jačev in njegov brat Štefan Poljak, oskrb nik. Obema je manjkalo odločnosti, zlasti prvemu, ki s svojo energijo strahuje celo toplo roparjev in tatov v popolnem redu. Tz njegovih oči mora švigati ogenj iz njegovih ust grom. pred katerim trepeče najdrznejši rokomavhar. Brez teh lasnosti si takega glav varja sploh misliti ne moremo. Oba igralca sta se vresnici trudila biti kos svoji ulogi, a ni šlo. do-čim bi njunima naravnima značajema primerne uloge gotovo najlepše pogodila. Kakor je njima manjkalo odločnosti na eni strani, jima je manjkalo ljubeznivosti v ljubavnih scenah. Boljši so bili: dr. Janez Burger, mer; rokovnjača Boje in Tomaž Velikonja in nekatere manjše u loge. Blaž Mozol je bil primeroma zelo dober; tupatam je bil nekoli ko preveč "gorenjski", kar mu pa splošnega priznanja ne krati. Nepričakovano dobra pa je bila Polonica. Pri njej je bilo vse na ravno, nič prisiljenega, naučenega. Pač redek slučaj na naših odrih. Povoljno rešene so bile tudi uloge sodnika Oavriča, Rezike, gospe Poljakove, komisarja Mnle-ja, Hudmanove Jere in pisarja Raka. Obloški Tonček je bil dober tip kranjskega mešetarja; zgrešena pa je bila njegova ma»ka. Precej pomanjklivosti je bilo v kostumih, kar je splošen efekt znatno zmanjševalo. Tudi malo več živalnoati bi želeli prihodnjič. Po splošnih utisih sodeč, pričakujemo lahko najlepših uspehov od zmožnosti iu zanimanja od teh istih diletantov. Fantje, le navdušeno naprej z dramatiko! Poročevalec. Ely, Minn. — Sedaj sem pobral naročnino od vseh »lov. gostilničarjev. Na Ely ni niti enega, ki bi ne bil naročnik ua "Proletarea". Slovenski delavci, ¡>odpiraj-te svoje rojake ne i>a tujce, ml katerih nimamo slovenski delavci nobenih koristi. V kratkem bom pobiral naročnino tudi po okolici (lokejšnah) Ely, Upam, da bom pridobil dosti naročnikov "Proletarcu", ker je to edini slovenski delavski list v Ameriki. Slov. delavcem na Ely priporočam, da pristopajo v obiluejšem številu k čitalnici. Seje imamo pri John ftelikarju. Pristopnina znaša 50 c. V čitalnici so vam na raz jx>lago vsi slov. ameriški časopisi in tudi iz starega kraja. Imamo tudi veliko knjig, katere «i lahko sposodite na doin. Ko jih preberete, dobite zopet lahko druge. Tukajšnja rudniška družba je uvedla 8 urni delavnik, s katerim pa nekateri rojaki niso zadovoljni. Pravijo, da jih sedaj dosti bolj priganjajo akor so jih pa prej. Tudi pri nas je dosti delavcev, ki iščejo delo, katero se pa težko dobi. Aprila meseca so bile tukaj mestne volitve. Geo L. Brozich je izvoljen za mestnega blagajnika. Stefan Banovec in Pavel Bukovec sta izvoljena v mestni «vet. Slovenci so izvolili Nemca za župana. Precej, ko je bil izvoljen, je dal brco policijskemu načelniku rojaku J. Somraku. Zapreti je dal tudi vse saloone ob nedeljah dopoludne, češ, da bodo ljudje bolj k maši hodili. Kakor pravijo, bo še marsikaj prenaredil, da bo Slovencem jxikazal kaj da zna. S soc. pozdravom — John Teran Roundup, Mont. — Poročati moratn žalostno novico, da je nam smrt ugrabila iz naše srede slovenskega somišljenika Josipa Erjavšek-a. kojega j>ogreb se je vršil 21. aprila. Pogreba so se u deležila slovanska društva, kakor štev. 76 S. S. P. Z.; štev. 114 S. N. P. J.; Štev. 88 J. S. K. J.; štev. '$84 in 215 H. Z. ter štev. 132 S. N. P. J. iz Klein, Mont. Sprevod je spremljala tudi pre-mogarska godba iz rova štev. 3. Nagrobni govor je govoril somišljenik M. Kržan. Pokojni J. Erjavšek je bil član štev. 76 S. S. P. Z. Rojen je bil v Ka mili k u na Gorenjskem pred 55 leti. Zapušča ženo in več sorodnikov tu in v starem kraju. V naši naselbini je bil znan kot zaveden delavec. — Zadela ga je kap. Tem potom bodi izrečena hvala vsem podpornim d ruš t vam, posebno štev. 384 H. Z., katero se je udeležila pogreba z zastavo. Pozdrav vsem zavednim slovenskim delavcem. — M. MeznariČ. I Stran Ka I Za Clinton, Ind. Steni naznanjam sodrugom št. 41. Clinton, Ind., da se je na zadnji mesečni seji sklenilo, da se bodo klubove seje vršile dvakrat na mesec; namreč, drugo in tretjo nedeljo ob peti uri zvečer pri sodrugu Karol Vrabc-u. Nadalje omenim še, da je pri našem klubu prav lep napredek in sloga, zatorej želim, za vse tiste, kateri so socijalističnega mišljenja, da pristopijo v našo sredo, ker to je edina stranka, katera se bojuje za gospodarske in politične pra vice delavcev. Viktor Zupančič, tajnik. Listnica uredništva. * Yukon, Pa. Poročajte, kako so se razmere sedaj razvile! Poslano ni bilo dovolj ja*no. Po zdravljeni! * Chisholm, Minn. — Poslano ni primerno za tisk. Na svidenje! * Piney Fork, 0, — Vsebina va šega spisa je povoljna. toda oblika in okolščine, katere jo obdajajo so sedemkrat pretirane! Pošlji-te kaj boljšega! Zdravi! Dopisi iz ludianapolisa, Readings in Ely so v zadnji zdaj i morali izostati zaradi pomanjkanja prostora. Preiskava jdklenega trusta je dognala, da je trust naredil čistega dobička v zadnjih devetih letih 1000 milionov, J. P. Morgan je dobil 70 milionov dolarjev, ker-je jekleni trust reorganiziral. — Sedaj se pa ljudje vprašujejo, kam je šel vem denar! Na to vprašanje, bi morda še "kak" slovenski list lahko odgovoril. Bomo videli! Nauk, ki so ga dobili tkalci v Lawrence v štrajku, je bil drago plačan, zato je temidragocenejši. • • V Penn«ylvaniji je bil pred kratkem obsojen na pet let ječe človek, ki je ukradel 50 centov; nekaj tednov prej pa je predsednik Taft ¡»omilositil bankirja Mor-se-a, ki je ukradel 15 milionov dolarjev. Smo pač v deželi enakosti!! Brezposelnost. Brezposelnost je mati greha, je pa tudi mati mnogo bolezni, med katerimi je najbolj navadna brez-poslenost jeter. Našli je bodete navadno med onimi, ki delujejo sedeč, jedo dobre jedi, pijejo odveč alkoholičnili pijač ter se ne brigajo mnogo za svoje zdravje. Tnpe na slabem okusu v ustih, za-basanosti, zgubi teka, jezik jim je zelo pokrit, bled in izmučen obraz, imajo glavobol napetost po juži-nah in občo slabost. V takih slučajih daje Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najbolje uspehe. Hitro izčišča telo ter ga uzdržuje čisti» izžene vse strupene ostanke od hrane ter istočasno o-jači organe, da zamorejo izvrševati svoje delo. Rabite ga v vseh slučajih. v kterih je treba dobrega teka in telesne jakosti. , V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave. Chicago, Illinois. STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZA-DRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Podjetja vseh vrst vstanovlje-na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo leta i-maj o zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo korist človeštvu. Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba znati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naroči knjigo • ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. S Z CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletarca, 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. Trgovci knjig dobe popust. Prehlajenja se lahko i.60 do $4.00 za ¿enake: od $1.00 do $8.50 m otroke: od 6()c do $2.50 Mi vas hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. rwwi Milwaukee — Wisconsin Borciiardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave. 347—349 GROVE STREET. ZA MILWA££EE, WIS. WM. BLOEDORN priporoča Slovencem HARMONIE HALL O Vogal 1st Ave. in Mineral Street. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. Sod rug Milwaukee, WU. LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro zaloieni SALOON. rwwi p w Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon IG. KU$ LJAN-A 329 -1st Ave. MILWAUKEE, WIS. | POZOR BRATJE SLOVENCI! Ali le veste kje je dobiti najboljle mes po najniiji ceni? — Gotovo v novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici Ferko Bros.* 27®—1st Ave. in Park SI. ;; Tu se dobijo najokusnejie svete in prekajene KRANJSKE KLOBASE. kakor tudi jetrne in krvave domačega izdelka ter najokuenejAe PREKAJENO MESO; vse po najnižjih cenah. Pridite ia prepričajte se sami o naiih cenah kakor tudi o kakovosti naAega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naAe geslo. Ne pozabite nas torej obiskati v nali novi mesnici v J.*. Tratniko-vem poslopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: 8outh 351S. Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik : FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kana. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) — Ali govoriš ž njimi t — je vprašal Pavel, zanimanjoč se za stvar. — Nisem mutast. Saj veš, da sem imel letake s seboj. Tukaj sem jih vzel štiri in trideset. Pri svoji agitaciji navadno nosim sv. pismo. Marsikaj se dobi iz njega. Je debela knjiga. Vladna knjiga, katero je izdal sv. sinod. Lahko verjamejo! — Namignil je Pavlu in nadaljeval s smehom. — To ni vse. Prišel sem, da dobim knjige. Jefim je tudi tukaj. Mi dva prevažava smolo in zavozila sva na stran, da se vstaviva v vasi hiši. Daj mi knjige, predno pride Jefim, ker ni potreba, da bi vedel preveč. — Mati, —je rekel Pavel, — prinesite knjige! Bodo že vedeli, kaj naj vam dajo. Povejte jim, da ao za na deželo. — Dobro. Samovar bo takoj pripravljen, po tem pa grem. — Nilovna, ali si se ti tudi pridružila gibanju! — je vprašal Ri-bin smehlaje. — Prav dobro! Mi imamo mnogo kandidatov, ki želijo knjig. Imamo učitelja, ki bi jih čital rad. Fin človek je, pa pravijo, da pripada k cerkvi. Imamo tudi učiteljico, odaljena je sedem vrst. Ali slišati noče o nezakonitih knjigah. Tam zunaj je ljudstvo, ki ljubi zakon in red. Ali jaz hočem prepovedane knjige — ostre knjige. Vtihotapil jih bom skozi njih prste. Kedar bodo policajski komisarji in duhovnik izvedeli, da so protizakonite knjige, bodo mislili, da jih je razdelil učitelj, Mej-tem bom pa jaz mirno ostal v o-zadju. Zadovoljen s svojo trdo in praktično mislijo, se je zasmejal. — Hm, — je mislila mati. — Izgleda kot medved, obnaša se pa kot lisjak. Pavel je vstal in pričel hoditi po sobi zenakomernimi koradi, na kar je dejal: — Dobil boš knjige Ivanovič. Ali kar nameravaš ni prav. — Kaj ni prav, — je vprašal Ribin in čudeč se, odprl oči. — Ti moraš biti odgovoren za svoje delo. Ni prav, če človek nekaj zvrši, da drugi trpijo,zanj. — Pavel je govoril resno. Ribin je -'ledal v tla, stresel svojo glavo in rekel: — Ne razumem te. — Ako bodo učitelja sumili, — je rekel Pavel in se ustvil pred njim. — da je razpečaval nezakonite knjige, ali misliš, da ga ne bodo vtaknili v ječo? — Da. Pa, kaj za to? — Ali razpečal si knjige ti in ne on. Potem je treba, da greš ti v ječo. Mati je videla, da Pavel ne razume Ribina in da obrača oči navzgor — znamenje jeze in posegla je omes z mehkim glasom. — Mihajl Ivanovič hoče vso stvar urediti tako, da bo lahko nadaljeval svoje delo, drugi bodo pa zanj kaznovani. — Tako je, — je dejal Ribin in se pogladil po bradi. — Mati, — je vprašal Pavel — kateri iz meni nas, Andrej n. pr. bi zvršil nekaj za mojim hrbtom, mene bi pa vtaknili v ječo. Kaj bi vi rekli k temu? Mati je gledala svojega sina in rekla, odkimajoča z glavo: (Dalje pnh.) Poslano. Gleucoe» O., 19. aprila 1912. — Obaaljujem. da se je moj brait v Chicagi od društva štev. 86. S. N. 1*. J. 'po francosko ponlovil, ker vem, da mu je do tega pripomogla brez(H>selnost. Jaz podpisani bo-dem plačal zanj, ko se mi razmere izboljšajo, ker mislim, da sedaj zopet pričnemo delati. Moj brat naj se mi javi, ali pa do m«ne pride, ako ga veseli v jami delati. Bratski pozdrav — Joe Anžiček. Da je kapitalizem vedno in povsod "nestrankarski" kažejo 1 'nest ran k arstvo" v Milwaukee. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im portirane cigare in cigarete. Vsr pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1245 W. 18th St., Chicago, 111. M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldn« in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Ill www Slovcnci, obiskujte 'PARIS' RESTAVRACIJO 1914 Blue Island Ave., Chicago. Lastnik: Tom. Grianiaa. Postrežba točna. — Jedila dobra. — Cene primerno nizke. — Odprto ponoči iu podnevu. ROJAKI v VVaukeganu! Čc kočete piti dobre pijače in ac zabaviti po domače pojdite k B. Mahnlch-u, 714 Market Street, Waukegan. Pri njem« je vae najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. — Kakšen čudak si! je re- kel Ribin, smejoč se in vdaril je zroko po kolenih. — Kdo bo sumil mužika, da se peča s takim rečmi? Knjige so delo gospodarjev, za to naj tudi odgovarjajo za nje. It doesnt pay to neglect your Health Če pridete domov bolni, Če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas refii bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni ua omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. T. AD. RICHTER & CO.. 21$ Pearl St.. New York. N.Y. Dr RichWrj**« Congo Pilai* oUJ*aJo. <-■>- »11 50e.) Četrt letni račun Avstrijsko-Slovenskega bolniško podpornega društva v Frontenac, Kansas. od 31. decembra ion do 31. marca I9I2. Kraj druitva DOHODKI II Frontenac, K annas Ohicopee, Kansas Nelson, Kansas Mineral, Kanaan Weir, Kansas Yale, Kansas Curanville, Kansas Fleming, Kansas Hartley, Kansas Jenny Lin ♦ 4.0(7 i!oo 4.50 3.00 2.50 4.00 7.00 7.00 19.50 1 MO 4.00 25.00 96.00 i? a ■ $622/M) 173.00 89.25 512.00 215.75 691.50 228.75 162.75 206.75 233.75 378.75 216.25 116.25 98.50 220.75 358.75 126.20 98.75 123.75 4,873.45 J ü h > - CJt =» 2 j II IZDATKI î I m £ Ii If 31 I 70.50 24.00 11.50 ,58.25 23.00 28.75 28.75 14.25 23.75 35.00 39.25 13.50 7.75 8.25 11.25 27.00 16.00 7.25 9.00 457.00 19.25 3.25 1.25 26.25 94.00 3.25 1.25 4.-0 HM 6.50 1940 56.93 259.93 $138.25 32.25 1¿00 124.82 47.65 82.50 1.50 99.60 100.00 15.44 65.90 102.50 55.90 36.00 918.31 |l 12 Ji * il 1 v *J «« $ .10 $11.55 $865.60 $300.00 $235.00 ♦617.25 $2.00 $-.— 1,154.25 169 109 —.— —.— 232.50 200.00 179.00 67.91 .34 14.75 447.L\-> 46 35 —.— —.— MM —.— 135.00 18.25 3.15 53.40 156.40 18 13 —.— —.— 590.75 230.00 360.00 230.15 .60 ——.—- 820.75 140 85 —.— 14.05 403.87 —.— 158i00 mu 1.61 — 888*88 57 31 .10 —.— 862.00 36.75 L'ÍW.OO 188.50 —.— __ 524.25 72 44 .20 —.— 346.45 —.— 201.00 144.75 .70 —._ .'146.45 61 41 —.— —.— 179.50 —.— 62.00 117.00 .50 —,— 179.50 46 20 .10 — 230.60 i —.— 118.00 117.30' .30 —.— 230.60 56 33 .30 —.— 270.00 —.— 233.50 129.00 .50 93.00 363.00 64 48 —.— 428.30 300.00 212.00 216.05 1.25 —. 729.30 112 57 —.— < —.— 353.35 —.— 291.00 104.10 —t— 41.75 395.10 31 19 —.— —.— i 231.00 —.— 190.00 —.— .32 —.—- 190.32 36 11 .10 135.79 —.— —.— 135.27 .52 ___ 135.79 27 11 .30 . 337.20 300.00 180.00 167.10 .20 8.10 647.30 36 20 —.— 442.68 —.— 578.00 10.00 4.67 100.00 592.67 53 38 —.— i —.— 259.20 —.— 89.00 169.02 1.18 —.—— 259.20 34 20 _ —.— 165.90 —.— 59.00 106.90 —-.—■ —.— 165.90 29 10 26.44) —.— 220.15 —.— 15.00 204.49 .M ___ 220.15 34 12 27.60 25.60 6,657.89 1,366.75 3,589.50 2,973.25 18.50 31 LOO 7,948.00 1121 657 Dohodki Centralne uprave. Gotovine dne 31. dec. 1911____ Krajevna društva poslala . .. Posojeni denar vrnjen...... Obresti od posojenega denarja Kazni dohodki .............. .....#1,482.44 ..... 2,973.25 ..... 125.00 ..... 52.00 ..... 7.00 Skupaj.........................................$4,639.69 Isdatki. Izplačana nmrtnina: Za Gregor Mory od druš. St. 1..............................$ 300.00 Za John Scherkell od dru*. it. 2 ........................................................200.00 Za John Hribar od druš. št. 4 ............................................................230.00 Za Louia Klemenčič od dni*. št. 11 ................................................300.00 Za Jacob Rudolf od druš. it. 15 ..................................300.00 Za Martin Krajnc od druš. it. 6........................................................36.75 Pri man kl ja j bolniikih podpor..................................................................811.00 Glasilo—Glas Naroda................................................................................100.00 ..........................................14.00 ..........................................19.00 ..........................................13.85 .........r..............9.00 ..........................................73.40 ..........................................12.50 ..........................................3.75 ..........................................1.00 ..........................................17.30 Seje gl. odbora............... Tiskovin...................... Express in poštnina........... Darilo J. Bedene............. Plača in stroiki gl. tajnika..... Plača gl. blagajnika........... Plata gl. predsednika......... Plata gl. zapisnikarja ........ Plata in stroike pregledovalcem Razdelnik skupnega premoženja. Moški odelek.............................\.............. $1,841.14 ženski odelek........>...................................... 457.00 Na posojilu na mortgage ..................................... 1,025.00 Posojilo na note .......................................... 812 91 Znaki" in kape .............................................. 99.15 Hkupno premoienje dne 31. marca 1912..............$4,235.20 „ Zastaml fond. Pilanca 31. dec. 1911 ...........................................$23.00 I>ruit. Chicopee it. 2 poslala..................................... 5 00 I>ruit. Nelson it. 3 poslala ...................................... 3 73 Pruit. Breezy Hill it. 11 poslala ................................ ¿ 25 8kuP*j ............................................$38.00 Izdatki. knjig $1,941.55 Dnevnice in stroiki zastavonoia. «tanje blagajne 31. marca 1912 .$10.00 . 28.00 MART. 0BKR2AN, gl. predsednik. PONGRAC JUR8CHE, - John Cerne, gi. tajnik. Glavni nadzorniki: MARTIN KATZMAN, frank starchich, gl. blagajnik. anton kotzman. ZA CLEVELAND IN OKOLICO je zastopnik Proletarca A. Gradi-sher, 1158 E. 61. Str. Poobkisčen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se Proletarca. Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaake) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220* 2 Grove St.. MILWAUKEE, WIS. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa na veeb sodiieih. St. sobe 1009 133 E WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. » Telefon : Main 3989 POZOR! SLOVENCU POZORI SALOON • modernim kegljltten 8 veže pivo in draft ran anaodka. Potniki čižčs si v aodêkik in bu tel ¿k** vrstne pijače tar uaijak< dobe éedno Postrežba totea la taberna Vsem f9ovsacsm in drugim SU' ss toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centra Ave. Chic«fc Dr. W. C. Ohlendoif,XS Zdravnik za notranjs M^i in rauocelnik, Izdravniika preiskava brezpUl, tati js le zdravila, 1924 Bius Avs., Chicago. I redujs od l J. . pol.; od 7 do 9 zvečer Izyn qT živeči bolni h i naj j„,oJO ,|0Vi)jg ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode In rm nib neopojnlb pjjič. -1837 So. riak 8t. Tel. Centi U LOUIS RABSEl moderno urejen aalun na 460 6ran0 ave., keiosha. h| Telefon 1199. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ohirag«, t Ima večjo zalogo or, verižis, jm* nov in dragih drago t in. Izvrtaj» t« vsakovrstna popravila v tej atrafcj j telo nizki Potisekov SALOON 1237-lst St., La Salle, 111 To« vas, footUai podre jsae pájaéa •S pnpocoéa PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kjer m toči dobra vina in inportirano pflsMMfcs pivo. Prodaja rina na valon« in na drobno. Ant Schnabl, aar. Trvnball aia. ia 28. Str., Chicago, lil AVSTRO -AMERIKANSKA ČRTA. F Najpripravnejša in najeeiisjža par« brodna ¿rta za Slovenes in Hrvsta Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Rekt. Rrzi polt ni in novi parobrodi na dva vijaka: Cesar Franc Jožef I. odpluje prrii iz New Yorka 15. June 1912. Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceaila Parniki odplujejo iz New Yorka <| «redih ob 1 popoldan in iz Tula 4 sobotih ob 2 popoldan proti New Ysrki — Vsi parniki imajo brezžični brzsja», električno razsvetjavo in ao mods ' urejeni. —Hrana je domača. — Ms«^ riji in zdravnik govorijo alovensko ii hrvatsko. Za nadalne informacije obrnite se m na.se zastopnilce ali pa na: PHELPS BROS. & CO 6m'I Agt's, 2 Washington St., Ni« YmL Zastopnik za Zapad: K. W,-Kempf, 120 N. La Salle 8L, CM, cago, IU Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in"po noči "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave. ■■■ ■ ■ ■ ZDRAVLJENJE V 5 Varicocele Hydrocele! BREZ NQŽA| IN BOLI Ozdravim vaacega, kdor trpi na Varicoeeli, Strueturi; dalje ozdravial nalezljivo zastrupi jen je, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičotikl ss moikih. Ta prilika js dana zlasti tiatim, ki so izdali že vsliks avote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vaem, ki ao bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuapeino, da poaedujem le jaz edino sredatvo, a katerim zdravim vapeino. Popravite Vade zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vae jezike. Dobili! boste najboljše nasvete in prednosti, ki aem ai jih iztekel v moji 14 letli praksi kot apecialiat v boleznih pri moikib. " Ozdravim positivno želodec, pljuča, ledics in nspriliks v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE, moške bolezni zfuba nagona, bolezni v lediesh in jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, alabost, napor, zastrupljanje in zguba voda PLJUČA naduho, Bronchitia, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši mstodi Zastrapyen|e in vaeh drugih kožnih I bolezni, kakor prišš*,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni! beli tok, bolečine v 01 ture, garje, oteklina, po-1 d ju in druge organake bolezni zdravim za atal*| no. (Preiskovanji brezplačno) (Nasveti zastonj.) N. Clark Str. AL- «cd Randolph In Clark VlIlvuD Odprto: 8 «JutraJ do 6 ivočor. Ob nedeljah od 8 ajutr. do 4 pop. DR. ZINS, 183 iaaaaaaaaaa»aaaa««^^«»>^»----------na ma >aaaa