i, £ ¥ O i93U — ŠTEVILKA
Otrokovi nagoni.
Sv. pismo pripoveduje, da je Bog prvima človekoma po ustvaritvi govoril ter ju blagoslovil: »Rastita in množita se in napolnita zemljo, ki naj vama bo podložna!«
Iz teh preprostih besed svetopisemske zgodbe vidimo, da je Gospod Bog človeku dal trojno nalogo: raste naj, množi naj se in zemljo naj vlada. Bog je v človekovo naravo položil tudi one moči ki so potrebne za ohranitev življenja in telesnega razvoja, za ohranitev in množitev človeškega rodu na zemlji in pa za dosego gospodstva nad zemljo in njenimi močmi, Te nagonske moči pa morajo biti pod vlado pameti in prostosti, obenem pa pod vlado deseterih božjih zapovedi.
Največ teh moči se zbudi v človeku, še preden prične razum delovati; hočejo se udejstvovati tudi tedaj, ko se je razum že zbudil, pa še nima nanje n kakega vpliva; udej-stvujejo se tudi proti razumu in proti prosti volji in priganjajo človeka, da poželi marsikaj proti razumu. To še ni nič hudega; človek ne more prav nič za to. Hudo pa postane, če prosto voljo ujamejo v svoje mreže. Potem vržejo človeka v greh ter ga preslepe, da uniči svojo lastno in tujo srečo.
Temu je vzrok dejstvo, da tudi po krstu, ki izbriše izvirni greh, ostane v človekovi duši nered in slabost. Stalno se jima upirajo; človekova slaba stran se bojujejo z njegovo boljšo stranjo; meso se upira duhu.
Vedeti pa moramo, da te nagon-
ske moči niso v vsakem človeku enako mor V vsakem človeku se drugače uveljavljajo, pri enem bolj, pri drugem manj. To vsaka mati lahko opazi, če primerja dva izmed svojih otrok. Eden je morebiti razdražljiv, drugi pa miren in mil; eden morebiti lakomen, drugi razsipen; eden priden in delaven, drugi lenuh,
Taka nagonska moč da otroku veliko opraviti; da, postane lahko zanj velika nevarnost. Zato je za starše, zlasti za mater važno, da te otrokove nagone pravočasno spozna in jih usmeri na prava pota. Naj se mati le ne da goljufati! Nikar naj ne misli, da so njeni otroci samo pridni, pravi vzori popolnosti! To bi bila prava zaslepljenost. Samo dva popolna otroka sta bila na svetu: Marija in Jezus. Vsi drugi otroci pa imajo posledice izvirnega greha na sebi ter svoje glavne napake ali glavne grehe.
Od prastarih časov sem so naštevali sedmero takih grehov napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jezo in lenobo. To so obenem glavni nsifoni človeške narave. To je potrebno, da vemo. Pri vsakem pa hočemo pogledati, zakaj ga je Bo j zasadil v človeško naravo, kakšen pomen ima za človeka ali človeštvo. Dalje bomo pogledali, na kakšen način morejo biti nevarni «.a človeka in kako je treba vzgojo obrniti, da to nevarnost odpravi.
Najprej moramo dobso vedeti, da je vzgoja tisto sredstvo, ki človeka navaja, da te nagone vlada in si jih podvrže.
Zato mora vzgoja otrokovo voljo
utrjevati. Otrok se mora učiti hoteti; kajti prav to je najboljše varstvo proti glavni napaki, da noče tega, k čemur ga glavna napaka sili. Volja je res kraljevska umetnost, najvišja umetnost življenja.
Prvotno otrok hoče brez razumevanja »zakaj?« Hoče in stori to, kar starši, zlasti mati hoče, ker s spoštovanjem gleda nanje in jih spoštuje kot svoje voditelje in ve, da mu dobro hočejo. Uboga in se pokori višji uvidevnosti svojih staršev. Zato mu je pa tudi razum očeta ali matere luč toliko časa, dokler ni njegov razum dovolj razvit.
Polagoma pa se otrok uči delati po svoji lastni uvidevnosti. Poznati mora svojo napako in jo premagati; postati mora sam sebi vodnik k dobremu. Starši ne bodo vedno ob njegovi strani; zato se mora osamosvojiti. Sam mora najti pravo pot skozi življenje.
Čim bolj torej otrok dorašča, tem bolj morajo starši delovati na njegov razum in mu tudi povedati, zakaj mu to ukazujejo, ono pa prepovedujejo.
Veliko veselje naj mu pokažejo nad dobrim, ki ga stori, da bo imel tudi sam veselje nad dobrim, zlasti v boju proti glavnim napakam. Dobro je na prvi poglel nekaj sitnega, težkega, kar otrok ne stori rad. Nagon ga vleče vedno bolj na drugo stran Šele, ko je spoznal, da je. dobro vir moči in veselja in ugodja v duši, pride do tega, da dobro rad in z veseljem vrši, se v njem utrjuje in prihaja polagoma h krščanski čednosti.
Odomkt h sctiobrega <gos$cd rrs-va.
Gospodarski prostori.
Prostori vsake hiše ali stanovanja se delijo v dve skupini, v stanovanjske in gospodarske prostore. Stanovanjskim prostorom prištevamo družinsko ali stanovalno sobo, spalnico, obednico itd. Gospo-
darski, prostori pa so: kuhinja, shramba, klet, podstrešje itd.
Gospodarski prostori hiše niso nič manj važni nego stanovanjski. Žal so gospodinje v tem oziru do današnjega časa precej grešile, ker so posvetile kuhinji, shrambi in kleti mnogo manj pozornosti nego pa drugim prostorom. Če je gospodinja pometla in pospravila vežo in družinsko sobo, ji je za pospravljanje kuhinje, posebno pa shrambe gotovo zmanjkalo časa. Vzrok je ta, da večini ni znano, da so ti omenjeni prostori vsaj prav tako, če ne bolj važni kot ostali, ker v njih shranjujemo živila in jih pripravljamo za hrano. Prav zaradi tega pa zahtevajo baš ti prostori strogo snažnost, veliko pazljivost ter neprestano skrb gospodinje.
Izmed naštetih prostorov je v vsakem oziru najvažnejša kuhinja, o kateri je treba povedati toliko koristnega in novega, da ji bomo posvetili poseben oddelek v skupini naših gospodinjskih člankov.
Kuhinji je po legi prostora in njenem pomenu najbližja shramba. Beseda sama ram že pove, da v njej nekaj shranjujemo, toda ni vseeno kaj in kako. Njen namen je, da primerno hranimo v njej zalogo živil, ki jih potrebujemo za vsakdanjo hrano. Če tudi je marsikatero gospodinjstvo oziroma stanovanje brez shrambe, moramo trditi, da je nujno potrebna in bi brez nje težko dobro gospodinjili.
Shramba mora biti blizu kuhinje, ker so v njej stvari, ki jih gospodinja vsak dan ali celo večkrat na dan potrebuje; vendar pa ne sme imeti take lege, da bi prihajala vanjo kuhinjska sopara in vročina. Vsaka vrsta živil zahteva pravzaprav posebno shrambo, kar je popolnoma umevno. Shramba za žitne izdelke mora biti suha, za maščobe (mast, olje, maslo) hladna, za krompir temna itd. Vendar pa zadostuje v majhnem gospodinjstvu samo ena shramba ter klet za shranjevanje vseh živil, da je shramba suha in hlad-
na, naj bi bila obrnjena proti severu ali vsaj severuvzhodu, da solnce ne sije nikdar naravnost vanjo. Okna naj bodo gosto zamrežena, da je na ta način zavarovana pred mrčesom. Stene naj bodo pobeljene, tla pa ka-menita (opeka, beton). Taka tla so hladna in vedno zelo snažna, ker jih lahko pogosto umijemo Ob stenah imamo p o 1 i c e ali omare za živila. Jako priporočljive so police, ki jih zapiramo na sprednji strani z žičnato mrežo in nam služijo kot omare. Odlikujejo se po veliki zračnosti. Če pa nimamo tako zavarovanih polic, poskrbimo vsaj za omarico, pri kateri so tri izmed štirih sten iz mreže, da moremo v njej shranjevati meso, ne da bi se bilo bati nadležnih muh in drugega mrčesa. Zelo potrebna bi bila v shrambi hladilna omara. V njej brez skrbi in škode hranimo živila v vročem letnem času; žal da je za naše razmere predraga. Pomagamo si pa, položimo v shrambo k a -m e n i t o ploščo (marmor), ki je hladna in na katero postavljamo v vročini sir, maslo, lonec z mlekom in druga živila, ki morajo ostati na hladnem. V strop shrambe zabijemo nekaj kavljev, da na nje obešamo vrečice s suhim mesom, sadjem in zelenjadjo.	(Konec prih.)
Kuhinja.
Okisani rezanci.
Kuhaj v dveh litrih vode nekaj koscev korenja, korei^inco peteršilja, peresce zelene in košček čebule Ko je vse kuhano, osoli in prideni pre-žganje, ki si ga napravila iz ene žlice masti in moke; ko se nekoliko prekuha, vse dobro stlači in pretlači skozi penovko ter prideni drobnim rezancem, ki si jih skuhala v slani vodi. Kadar vse še enkrat prevre, prideni žlico kisa in postavi kot samostojno jed na mizo. Rezance pa napravi iz enega jajca, litra moke in nekoliko vode. Okisani riž pripravi ravno tako, samo kadar kuhaš zelenjad, prideni tudi paradižnik.
Zeijnata šara.
Kuhaj svinjsko nogo od mladega prešiča pol ure v enem litru vode. Nato prideni 14 kg govejega mesa, n. pr. bočnika, krs ali reber ter kuhaj z nogo vred še pol ure. Nato prideni majhno na debele rezance zrezano zeljnato glavo, eno drobno korenje, eno repo in en debel krompir, vse olupljeno in na debele rezance zrezano. Prideni ščep kumne, osoli in kuhaj, da se vse zmehča, stresi zelenjad v skledo, meso pa razreži na kosce in ga položi vrhu zelenjadi. Postavi kot samostojno jed z ajdovimi žganci na mizo.
Krompirjeva solata v pikantni omaki.
Operi in skuhaj krompir, kuhanega odcedi, olupi in zreži na listke. Mešaj 1—2 rumenjaka z 3—4 žlice olja, osoli ter prideni eno žlico gorčice, eno drobno zrezano čebulo, velik ščep popra in nazadnje 2—4 žlice kisa. Polij to omako po pripravljenem krompirju, ga premešaj in postavi k svinjskemu aii govejemu mesu na mizo.
Jabolčni narastek,
Namaži globok krožnik s sirovim maslom, potresi nekoliko z krušnimi drobtinami in stresi na krožnik 2—3 debela olupljena in nakrhljana jabolka, potresi po jabolkih eno polno žlico sladkorja, eno žlico rozin, drobno zrezane limonine lupine in ščep cimeta. Mešaj en rumenjak, eno žlico sladkorja, eno žlico moke, prideni sneg ene^a beljaka, vse narahlo zmešaj in polij po jabolkih Postavi krožnik v pečico, da se rumenkasto zapeče. (Krožnik naj bo bolj močan ali emajliran.)
Dobra ocvirkova potica iz ajdove moke.
Popari v skledi pol litra ajdove moke s pol litrom osoljene vre'e vode, to dobrr s kuhalnico zmešaj in ko se nekoliko ohladi, prideni 2 dkg drožja, namočenih v dveh žlicah mlačnega mleka z žlicico sladkorja. To zmešaj polagoma v testo in vgneti
s % litra pšenične moke Potem potresi testo z moko, pokrij s prtičem in postavi na gorko, da vzide. Vzhajano testo razvaljaj kolikor mogoče tenko in namaži s sledečo nadevo: Razgrej v ponvi par žlic mastnih ocvirkov in ko so se razgreli, jim odlij mast v skledico, ji prideni eno jajce in dobro zmešaj, namaži s to nadevo razvaljano testo in potresi z ostalimi ocvirki, ki jih na deščici nekoliko sesekljaj in jim primešaj eno pest krušnih drobtin, potresi nekoliko cimeta in če hočeš majhno pest sladkorja. Nato zvij testo, ga- položi v dobro pomazano kozo, postavi na gorko. da vzide. Pomaži ocvirkovko s metano ali mlekom in jo peci v srednje vroči pečici eno uro.
Segedinski guljaž.
Razgrej eno žlico masti, prideni eno drobno zrezano čebulo, pol kg na velike kocke zrezanega svinjskega mesa. Pokrij in duši, da se nekoliko zmehča. Nato prideni kg kislega zelja in duši z mesom vred. Čez pol ure pa prideni še dve žlici kisle smetane, ki si jo zmešala z pol žlice moke, osoli in kuhaj še nekaj minut. K guljažu daj žgance, makarone, polento ali krompir.
Vrtna semena.
Večino vrtnih rastlin, naisibo ze-lenjadi ali cvetlic, razmnožujemo s semenom, ki bi ga morali nekaj pridelati doma, nekaj pa vsako leto kupiti. V resnici imamo pa prav malo domačega semena. Korenjevo, solatno, zeljno, čebulno seme, fižol in morebiti še kumare, pa smo pri kraju 7. domačim semenskim pridelkom. Marsikje pa še tega ni. Vse drugo — in tega ni baš malo — moramo kupiti. Za to kupčijo je sedajle pravi čas, ker čez nekaj tednov bo treba že začeti s prvimi setvami. Kako neprijetno in negospodarsko pa je, ako iščemo semena šele takrat, ko je čas setve! Zato pa, gospodinje, poslušajte svet izkušenega domačega vrtnarja, in pre-
skrbite se čimprej z najpotrebnejšimi zelenjadnimi in cvetličnimi semeni. Ravnajte se po tehle navodilih:
1.	Brez odlašanja preglejte lanski vremenski pridelek, če ga imate sploh kaj. Če še ni očiščen, ga očistite in odberite za se, kolikor potrebujete, drugo pa prodajte. Sedajle je na'ugodnejši čas za to.
2.	Preglejte, če vam je vrtnih semenj kaj ostalo od lanskeset-v e. Večina zelenjadnih semen je kaliva več let. Le seme od čebule in pora zavrzite, ker je kalivo komaj 2 leti. Tudi seme od paradižnikov, peteršilja in črnega korena je kalivo samo 2—3 leta. Seme od graha, fižola, špinače, redkvice, rdeče pese in kapusnic ! zelja, ohrovta, kolerab, karfijole itd.) je pa kalivo 4 do 5 let. Tako je tudi seme od endivije. Seme od kumar pa še kali, čeprav je staro že 7 ali celo 8 let. Iz teh podatkov lahko vsaka gospodinja razbere kaj je od semenskih ostankov iz prejšnjega leta še uporabno in kaj ne.
3.	Preden seme naročite ali kupite, si na vsak način naredite seznam vseh semen, ki jih boste potrebovali za svoj vrt skozi celo leto. Nikakor pa ne zadostuje, da bi si napisali samo imena dotičnih plemen, kakor n. pr. zelje, ohrovt, kolerabe, paradižniki itd., ampak nujno potrebno je, da poiščite in si zabeležite tudi sorto, ki bi bila za vaše razmere (zemljo, podnebje) najbolj primerna in pa koliko dotičnega semena potrebujete.
4.	Sort je jako mnogo in izbira zelo težka. Kdor nima še izkušenj naj mu služiio pri izbiri sort tile podatki:
Navadno zelje, rano: ditmarsko, kopenhagensko. ekspres; pozno: ka-šeljsko, brunšviško, ulmsko.
Rdeče zelje, rano: erfu^tsko; pozno: dansko kamenoglavo, holandsko orjaško.
Ohrovt, rani: kicinški, dunajski nizki, ulmski; pozni: Vertus, vvestfa-lia, erfurtski.
Karfijola rana: erfurtska pritlična; pozna: primus, lecerf, non plus ultra.
Rožasti kapus: bruseljski, herku-les, nunhems spiral.
Kolerabe rane: Dvorsky-jeva, dunajska bela in modra; pozne: pozna modra, Goliat
Glavata solata rana mehka: maj-niška kraljeva, majniški čudež; pozna trda :ljubljanska ledenka, rjava trdo-glavka, generano, parižanka, grof Ze-ppelin.
Endivija: rumena in zelena eska-riol.
Špinač: Gandry: Eskimo ^kroglasta orjaška.
Vrtno korenje rano: pariško; pozno: natenško, duviško, brunšviško.
Peteršilj: erfurtska slava, navadni korenasti peteršilj.
Zelena: praška orjaška, dunajska.
Rdeča pesa: ploska egiptovska, okrogla dunajska, kolinska podol-gasta.
Redkvica: rdeča okrogla kratko-listna, non plus ultra, bela okrogla, dolga ledena.
Kumare: senzacija, grohliške, li-gniške.
Vse naštete sorte so izvrstne in se skoro povsod dobro sponašaio. Seveda je stvar kupca, da dobi pravo sorto torej pristno seme. Taka semena imajo samo poštene semenske trgovine.
5. Tudi količina je važna. Nekaterega semena je že 1 gram preveč (n. pr. od zelene), drugega je treba več gramov (n. pr. od zeljnatih rastlin), graha, fižola potrebujemo pa na kilograme. Množin oodloča debelost semena in pa ploskev, na kateri hočemo pridelovati kak sadež. Iz števila semenskih zrn, ki jih gre na 1 gram teže, si vsakdo lahtfo izračuni, koliko semena od te ali one zelenjadi bo potreboval:
Spinače gre na 1 gr . . 80—120 zrn. korenja gre na 1 gr . . 400—600 zrn peteršilja gre na 1 gr . 800—930 zrn repice gre na 1 gr . . . 400—500 zrn redkvice gre na 1 gr . . 80— 90 zrn črn. korena gre na 1 gr 70— 80 zrn rdeče pese gre na 1 gr . 40— 50 zrn
čebule gre na 1 gr . . . 200—250 zrn kumar gre na 1 gr . . . 40— 50 zrn pora gre na 1 gram . . 300—400 zrn kapusnic gre na 1 gr . 250—400 zrn
zelene gre na 1 gr...... 2000 zrn
glav. solate gre na 1 gr 800—1200 zrn endiviie gre na 1 gr . . 800—900 zrn paradižnik, gre na 1 gr 250—300 zrn
Neka* o živčnih boleznih.
Dr. Žigan Aleksander.
Čitatelji Domoljuba so izjavili željo, da bi se nekoliko natančneje seznanili z živčnimi boleznimi. Skušali jim bomo ustreči v nekaj člankih, ki bodo imeli namen razjasniti najvažnejše in za življenje kar najbolj potrebne pojme o živčnem obolenju.
V zadnjih desetletjih so se življen-ski pogoji tudi pri nas dokaj spremenili in ljudje, ki so se poprej na deželi veselili svojega zdravja, so si pokvarili svoje živce v mestih, središčih to-varen ter strojev. Predvsem pa bomo spoznali — in to je posebno važno za nas Slovenca — kvaren vpliv nezmernega pitja alkohola, ki se tako strašno maščuje v potomstvu.
Predno preidemo na razlago živčnih bolezni, bi bilo koristno, spoznati nekaj vzrokov živčnega obolenja.
1.	Podedovanje. Vpliv podedovanja se mnogo jasneje opaža v živčnih boleznih kot v drugih. Vsem bo znane podedovanje božjasti (Epilepsia), histerije, slaboumnosti itd. Dogaja se, da je en rod obvarovan podedovanja živčne bolezni, a v drugem ali tretjem se nenadema zopet pojavi. V mnogih slučajih potomci nimajo iste živčne bolezni, kot so jih imeli predniki, marveč kako drugo. Ta pojav imenujemo v zdravilstvu nevropatija: ena živčna bolezen je napravila prostor drugi.
2.	Okužne bolezni. Kot drugi vzre ki pridejo v poštev razne okužne bc lezni. Med njimi zavzema glavno m<" sto spolna bolezen (siphilis). Ta dr luje na živčna središča na tri načine Prvič potom sifilitičnega obolenja ožilja; drugič lahko povzročuje gnoj-
v slastno gostijo, zmanjkalo mu je tal — in v naslednjem trenutku ga je že nesel val po deroči strugi- Oje j, o jej! Drugi so se še zavedli, med padcem razpeli krila in srečno odnesli zdravo kožo in pete. Kakor je komu sreča mila!
V vodo so visele veje stare vrbe, ki je rasla pri vodi. In take vejice se je oprijel k sreči neki rjaveč in se po njej rešil iz neprijetne kopeli. Splezal je na suho in se veselil, da je tako srečno ušel gotovi smrti. Še bolj se je veselil toplega solnca in si na njem sušil mokro telo.
Posušil se je in iznova ga je obšla želja po slastnem in sočnem listju, od katerega se je moral prej ločiti proti svoji volji. A pozabil je pri tem, da mu bi bila ta lipa že kmalu v pogubo. Bil je tako zatopljen sam vase, da ni niti opazil mlinarjeve kokoši, ki je iščoč črvov in žuželk prikorakala skoraj do njega. Začel se je gibati in migati s krili, da bi se dvignil na lipo — tedaj pa ga opazi kura — in kavs!, hrošču je odbila zadnja ura!...
Vse to je gledal stari mlinar, ki je prišel odpirat zapornike, da bi napu-stil vodo na kolesa, in sam pri sebi si je mislil: »Ali ni pri nas ljudeh prav tako?! Mučiš se in mučiš, pehaš se in ženeš, padaš in se zopet dvigaš! In ko misliš, zdaj sem pa na konju, ti pride nesreča, ko se je najmanj nadejaš, uniči te in te pokoplje. Le hvala Bogu, da imamo ljildie razum, s katerim moremo spoznati nevarnest in se ji še o pravem času izogniti.«
Kako se Ti ms amo.
(Joža Gregorič.)
I. Ko *em bil še majhen, smo se vsi otroci v vasi vstopili v krog in eden je začel šteti:
Elen — belen, telegram, primi kozo za rogam. cice — muce, čgave so te puce? Rackoviga šojnika picikino perje, cik!
INa kogar je prišel »cik!« je moral iz kroga, in tako je šlo naprej, dokler ni ostal en sam .Nato se je igra začela iznova.
Šteje se pa lahko tudi tako: Elen — belen, bonbarise-tisen guten taljarisen Anton Kaparon, ti si zagrebački zvon!
Kdor je postal »zvon«, je moral iz kroga.
Ssstavl eni kros.
Jo j, zdaj bi pa urednik skoro utonil v sami pošti — toliko krogov se je privalilo na njegovo mizo in v predale in še in še. Nič manj kot 1322 koles se je pritakljalo iz cele Slovenije in še od drugod v Ljubljano. Se-ved.i je za to ena nagrada, ki smo jo razpisali, premalo. Zato smo rekli tri. »Čipka in Capka« smo poslali Žni-deršiču Maksu, Jezero 3, p. Trebn e, ki je bil izžreban prvi, vsakemu po enega »Storžka« pa Antonu Zamorcu, Radlek 12, Nova vas pri Rakeku in Mici Štrekelj, Svibnik 5, p. Črnomelj, ki sta bila izžrebana kot drugi in tretja. Veliko smeha pri čitanju, ostalim pa korajže in upania za prihodnjič.
Učitelj: »Torej poslušaj, Tonček! — Če imaš pred seboj vzhod, na levici sever in na desni strani jug, kaj imaš zadaj?«
Tonček (sramežljivo): »Raztrgane hlače, gospod učitelj!*