Izhaja vsako sredo. C e n e i Letno Dia 32,—, {iolletoo Din 16.—, čatri-etna Din 9.—, inozemstvo Din 64.—, — PoStno-čekoToi račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon Internrban 113. Cena inseratomi ceia stran Din 2000.—« pol strani Din 1000.—, četrt strun! Din 500-, »/« strani Din 250-, Va str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20. Dull od zgoraj Duh je, ki človeka oživlja. Duh je najplemenitejši del človeškega bistva. Duh je, ki človeka razlikuje od živali ter ga visoko dviga nad žival. Duh določuje vrednost človekovo. Kakšnega duha je človek, takšna je vrednost človekova. Od duha človekovega je odvisno, kakšen je človek: dober ali slab, plemenit ali hudoben, izobražen ali Deomikan. Duh je tista naravna luč, ki Jo je Btvarnik prižgal v človeku, ko ga je ustvaril. Ta naravna luč je samapose-bi preslaba, da bi mogla posvetiti v Vse globine božje resnice in v vse tajnosti človeške usode. Zato jo mora usposobiti luč vere: sam božji duh mora našemu duhu priti na pomoč ter ga razsvetliti. In Bog nam tega duha daje v izobilju. Duh božji je napolnil zemeljski krog: tako vzklika Cerkev na binkoštni praznik. Sprejemamo li tega duha v sebe? — Bolnce sveti na nebesnem svodu enako svetlo in toplo za vse. In vendar je v mnogoteri sobici temno in hladno, ker ne morejo njegovi svetli žarki skozi premala in umazana okna. V čisti vodi bistrega potoka se solnčni žarki lesketajo do dna, v močvirnati mlakuži pa komaj razsvetlijo zgornjo vodno plast. Tako je tudi s človekom. Solnce vere je vzšlo vsem, vendar pa ne more vsem presvetliti srca do dna, če duh božji z žarkom resnice in milosti ne odstrani vseh ovir ter s tem stori naše srce pre-Bojno. Dokler je cvet zaprt, zanj pravzaprav ni ne solnca ne dneva. Ko pa se cvetlični popek, odpre, se za njega uveljavi dan in solnce, kojega žarki so razliti po vsej naravi. Tako mora tudi človek odpreti duha in srce osvetljujočim fcarkom duha od zgoraj. Včasih stoji resnica jasna in svetla pred našo dušo, kakor da bi jo videli s telesnimi očmi. Luč božjega duha, duha resnice, ki nas uči popolne resnice (Jan. 16, 13), je to storila, ko nam je razsvetlila dušo. Ta resnica nam stopi takrat pred dušo, ko je najbolj potrebujemo, da ne zabredemo v pregreho. To je milost božjega duha, ki nas spominja vsega, kar nam je Zveličar pove dal (Jan. 14, 26). Spominja pa nas takrat, ko je najbolj potrebno, ko nas skušnjava, strast in svet skušajo poteg niti na svojo stran. Duh od zgoraj nas tudi spominja stanja, ki se v njem na-haia naša duša. Pri mnogoterih bolnikih, osobito pri jetičnih se more opažati, da ne vedo, v kakšnem nevarnem stanju so. Nič ni nevarnega, tako rekajo v samoprevari, samo nekaj prehlajenja Je bilo, kojega posledice bodo kmalu nehale; pa ima smrt že svojo koso nabrušeno za nje in bo kmalu zamahnila po njih. Dobri kristjani smo, tako poudarjajo tudi tisti, ki so v vrstah nasprotnikov vere in Cerkve ter prebirajo njihove časopise. Za dobre kristjane se imajo, pa ne dado Bogu, kar je božjega, ter ovirajo delovanje Cerkve pri vsakem njenem koraku v javnosti. Ti ljudje se ne dajo od božjega duha spomniti vsega, kar je Gospod povedal, zlasti tega ne, kar Je predvsem in edino potrebno. Luč božjega duha ni samo osvetljujoča, marveč tudi ogrevajoča in oživljajoča: »luč src« jo imenuje Cerkev. Kako je potrebna ta »luč src« posameznim, osobito pa družinami Ta luč ožar-ja delo in skrbi očeta. Kakor molimo vsi k nebeškemu Očetu: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh,« tako prosijo otroci očeta: »Daj nam, prosimo, kruha!« Težko je delo, velik je trud in mnogotera sraga znoja steče očetu po licu ter kane na zemljo, predno oskrbi otrokom vse potrebno za življenje. Duh ljubezni pa ga krepi ter mu lajša delo in trpljenje. Prepotreben je ta duh materam. Poklic matere je težaven in poln odgovornosti. Oblikovati mora mlado dušo, ko je prišla Iz rok Stvarnikovih. Od materinega oblikovanja jo v glavnem odvisno, kakšen bo človek v celem živ- ljenju. Mati mora biti braniteljica vere in propovednica njenih načel ob domačem ognjišču. Da more vršiti svoj« velevažno in težavno nalogo, potrebuj« razsvetljujoče in okrepljajoče luči od zgoraj. Prva družinska mati — Eva —> ije poslušala duha, toda ne onega, ki prihaja z višav, marveč onega, ki lazi po zemlji v obliki peklenske kače. Sledeč temu duhu, je sebe in ves človeški rod pahnila v greh In nesrečo. Marija — druga mati človeškega rodu — ja poslušala glas angela, božjega odposlanca, ter je po vplivu svetega Duha postala mati Zveličarja vsega človeštva. Blagor družini, koje mati je žena prosvetljene vere in požrtvovalne ljubezni! Mladini je tudi treba, in sicer v obilni meri, duha od zgoraj. Dete ima v sebi dobre, pa tudi slabe kali. Postati more slično angelu, pa tudi hudobcu. Prvo mu omogoči sam sveti Duh v zakramentu duhovnega prerojenja. Ko otrok dorašča, rastejo z njim tudi nevarnosti, ki vstajajo Iz lastne narave, še bolj pa iz obdajajočega ga sveta. —< Zoper te nevarnosti ga okreplja milost svete birme, ki ga utrjuje v veri, da j« more stanovitno spoznavati ter po njej živeti. Božji duh siplje svoje darove t Izobilju nad mladino. Na mladini iaj da te darove sprejema in z njimi sodeluje. K temu pa jo nagiba dosledno izvedena krščanska vzgoja. Samo taka vzgoja se vrši v duhu od zgoraj, vsak« druga vzgoja pa se temu duhu protivi ter zastavlja pot njegovemu delovanju in zato je mladini škodljiva. P«adi tega pa mora biti naše geslo, ki ga moramo povsod braniti in kojega izvršitev moramo vselej in povsod zahtevati: Naši mladini krščanska vzgoja! Odmev predloga Briandova spomenica o Evropski zvezi, poslana vladam evropskih držav, je širom naše države vzbudila prijazen odmev. Časopisje je njeno objavo opremilo s priznalnimi in priporočilnimi opombami. Vsi sloji in krogi ljudstva imajo za predlog o ustanovitvi zveze evropskih držav samo pritrdilne besede. Vse, kar služi za utrditev in ohranitev miru v Evropi in na svetu, najde odobrenje našega miroljubnega ljudstva. Evropska zveza pa bi poleg Društva narodov bila najtrdnejša zaslom- v ' Ew©pi ba miru med evropskimi državami ia narodi. Obenem bi to bila velevažna mednarodna evropska ustanova, ki naj bi uravnavala evropsko gospodarstvo, zlasti proizvodnjo in razprodajo poljedelskih in industrijskih pridelkov ter tudi vplivala na to, da se carinski zidovi med posameznimi državami če n« odstranijo, pa vsaj znižajo. Kar smo zapisali o razpoloženju prebivalstva naše države, velja tudi o ostalih državah male antante: o Cehoslo-vaški in Rumuntii. Povsod so se čull o Briandovem predlogu samo pozdravni In potrdilni glasovi. V Avstriji so bile simpatije nekako podeljene: nekateri so bili za, drugi pa — zlasti vse-psmško navdahnjeni krogi — so ostali biadni ko led. Madžarski mogotci, ki Imajo sedaj ogrsko državo v svojih rokah, še vedno sanjajo o reviziji mirovnih pogodb. Vsled tega bi jim takšna Evropska zveza, ki bi bila zgrajena na sedanjih mejah evropskih držav, ne bila po godu. Odkrito odklonitev Je Briandov predlog našel v fašistovskih krogih Italije. Vodilni fašistovski listi- so preSinjeni In prenapolnjeni bojevitega duha, ki ga Se v Italiji zadnji čas Mussolinl poseb-feo vzbujal in netil. Takšno razpoloženje ki ugodno za sprejem mirovnih melo-itij, ki jih po Evropi širi predlog za Cstanovitev združenih evropskih držav. Eato fašistovski listi precejajo Briandov predlog skozi ozko rešeto politične kritike. Kaj vse je ogroženo s tem predlogom? Fašistovski krogi menijo, da bi Evropska zveza ogrožala Društvo narodov kjpt svetovno mirovno ustanovo. — Fašistom dosedaj nikdar ni bilo pri sr-6u Društvo narodov in njegovo prospe-*anje, sedaj pa so naenkrat našli v svojem srcu ljubezen do njega. V resnici ha se fašistovska ljubezen tiče ne Dru-Itva narodov ne Evropske zveze, marveč samo Italije in njenih »pravic« po eelem svetu. Na Nemškem presojajo Briandovo tpomenico z veliko skrbnostjo in treznostjo. Vlada pazljivo beleži vse izjave listov kot organov javnega mnenja o bredlogu Evropske zveze. Vse ta izjave bo skrbno proučila, predno bo dala od-povor na vprašanja Briandove vpra-lalne pole. Usoda Briandovega predloga je v resnici najbolj odvisna od stališča Nemčije. Ako ne bi Nemčija hotela sodelovati, bi plemenito stremljenje francoske vlade ostalo samo glas vpijočega v puščavi. Če pa se Nemčija Uavzame za uresničenje tega predloga, «to ji prej ali slej tudi Italija sledila. Kar se dostaje Anglije, je treba Imeti v vidiku, da je ona veliko bolj sve tovna država nego evropska država. Člani njenega svetovnega cesarstva so po vseh delih sveta. Zato se ne smemo čuditi, da so njene oči obrnjene preko Evrope v Afriko, Avstralijo In Azijo, osobito v Indijo. Politika Velike Britanije se zadnji čas vedno bolj opira na prijateljstvo Zedinjenih držav Amerike. Pretesna zveza z drugimi evropskimi državami bi za Anglijo pomenjala precejšnje vezanje rok, katere pa si hoče ohraniti svobodne za svoje svetovno carstvo. 463 pri nakupa blaga ma-nufaktum» trgovina M. E. š E P E C Maribor, Grajski trg. Sfsv. 2 gssrszss Kdor si ieh cene tn dobre obleke naj se oglasi v konfekcijski m „ medni trgovini Cefje-imaberje V DRUGIH DRŽAVAH. V letošnjem iialjanskem proračunu je določenih za mornarico 1476 milijonov lir. Ob priliki debate o proračunu je rekel italjanski mornariški minister: »Mornarica Je naša prvo orožje in v tem oziru nam ne more noben narod na svetu odrekati prvenstva!« Madžarski ministrski predsednik Bethlen pripravlja temeljito preosnovo volilnega reda po italjanskem vzorcu. Število poslancev hoče od 245 znižati na 220 poslancev, od katerih jih bo voljenih okoli 100 po starem večinskem načinu s tajnim glasovanjem, ostanek števila poslancev pa bi bil imenovan od raznih zastopnikov gospodarskih krogov, komitatskih uprav In uradnikov. V Albaniji so Imeli ljudsko štetje In so ugotovili, da šteje Albanija en milijon prebivalcev. Avstrijska Sshebrova vlada povdar-ja, da bo izvedla razorožitev oboroženih organizacij: Heimv/ehra in Schutz-bunda, od katerih je ena v rokah krščanskih socijalcev, druga pa je socijal-demokraška. Iz Anglije so prihajale v zadnjem času vznemirljive vesti, da je stališče Macdonaldove vlade omajano. Vse je pričakovalo, da bo delavska vlada razbita pri reševanju vprašanja o brezposelnosti. A ravno glecle tega perečega vprašanja je prejel Macdonald v zbornici dne 29. maja zaupnico z 270 glasovi proti 241. Nemirna Indija. Iz Indije prihajajo vedno vznemirljive vesti. Neprestano se ponavljajo spopadi s policijo in vojaškimi oddelki, ki morajo uporabljati orožje. Po uradnih vesteh je bilo dosedaj pri zadnjih nemirih ubitih 170 in in ranjenih 750 oseb. Mehika in Vatikan spravljena. V Mehiki je bila podpisana te dni pogodba med vlado in sveto Stoiico, po kateri bo uživala Cerkev popolno svobodo. Ker se je pojavilo v srednjem veku vse polno krivih ver, je cerkev nauk o katoliškem bogoslužju natanko predpisala ter ga očistila vsega nepotrebnega. Daritev svete maše ob praznikih je bila obdana s posebnim sijajem. Že tedaj je obstojala dolžnost, se udeležiti najsvetejše daritve ob nedeljah ter praznikih v domači župni cerkvi. Pri službi božji »o prinašali verniki darila v vosku ter denarju. Prazniki, katere je podedoval srednji vek iz prvih časov krščanstva, so se povspeli radi vpliva papežev do splošnosti. Bistveno nova sta le dva praznika: Presv. Rešnjega Telesa in Brezmadežnega spočetja. Zakramenti. Število zakramentov je v zgodnjem srednjem veku kolebalo sem ter tja. Zakramentom so na primer prištevali tudi umivanje nog na veliki Četrtek. Krst so delili tudi v tej dobi s potapljanjem pod vodo. Čas krsta velika ln binkoštna sobota, kot izključna dneva za krščenje, sta prenehala. Obhajilo otrok kot zadnji krstni obred in sprejemanj® svetega obhajila pod obema podobama sta odpadla v 12. stoletju. Obhajanje bolnikov je pridobilo na zunanjem sijaju kakor: goreče sveče, znamenje z zvonovi in Najsvetejše so nosili bolnikom pregrnjeno z dragocenim zagrinjalom. Povzdigovanje in po-klekanje pri povzdigovanju Je bilo splošno vpeljano v 12. stoletju. V tej dobi so bili natančno doloreni pogoji za sprejem zakramenta svete pokore: kesanje, spoved in zfulostovanie. Prelom spovedne molppčnostl je bil kaznovan z n«1stro*Hn>! kiimfml. Spoved je moral opraviti vsakdo pri domačem župniku, še le v 14. stoletju se pojavi prosta izbira spovednika. Glede poslednjega olja ter mašniškega posvečenja Je ostalo v srednjem veku pri dedščini iz prvih krščanskih časov. Zakonsko pravo so izpopolnili. Prepovedani so bili zakoni na tihem sklenjeni. Pred sprejemom svetega zakona so bili predpisani oklici in tudi prepovedani že-nitovanjski čas je bil v navadi. Odpustki. Javno pokoro so izpodrinili križarski pohodi z odpustki. Z opustom javne pokore je bila \ivedena praksa, pridržanje nekaterih grehov papežu ter škofu. Odpustki v današnjem pomenu s® pojavijo začetkom 11. stoletja. Odpustkom v splošnem pomenu je smatrati že spregled pokore na priprošnjo mu-Čencev v prvih časih krščanstva. Posebno vnetim spokornikom se je pokora skrajševala v najstarejših krščanskih časih. Vse to so bili nekaki odpustki le za posamezne osebe. Škofje in papeži so začeli podeljevati nepopolne odpustke za nekatera dobra dela v začetku 11. stoletja. Križarska gibanja so rodila popolni odpustek in število odpustkov se je posebno povzdignilo v 13. stoletju. Odpustki so bili navezani na udeležbo pri križarski vojski, na oborožitev ter vzdržavanje križarja, na denarne darove za križarje ter na dela ter darove pri cerkvenih stavbah. Jubilejni odpustek je ustanovil leta 1300 Bonifacij VIII. Skraja se ga je lahko prejelo le v Rimu, še le pozneje je bil opuščen ta pogoj. Jubilejni odpustek bi se naj vračal vsakih 100 let, kmalu so skrčili prvotno število na 50, 33 in 25 let. Dejstvo pa je tucll, da so uganjali nabiralci odpustkov veliko nedovoljenega, proti čemur se je borila vedno Cerkev. Pridiga. Pridiga se je v srednjem veku razcvetela v praktične ter prave ljudske govor©. Do sijaja so pripomogle pridigi križarske vojne, pojavi krivih ver in nastop beraških redov. Pridigovali so že tedaj pri sveti maši ter izven nje, beraški menihi so oznanjali besedo božjo tudi popoldne. Predvsem je veljal predpis, da se mora pridigovati ob nedeljah ter praznikih v farnih cerkvah. Radi nastopa slovitih srednjeveških pridigarjev je navrelo v cerkve toliko vernikov, da niso dobili vsi prostora in so začeli nastopati govorniki na lečah izven hrama božjega pod milim nebom. Čaščenje svetnikov la svetih.ostankov. Češčcnje svetnikov ter svetih ostankov se je povspelo v srednjem veku na višek, ker je prišlo po križarjih veliko ostankov najznamenitejših svetnikov in Gospoda samega iz vzhoda na sapad. Prve — številne in ohranjene zbirke življenj svetnikov imamo iz te dobe. V srednjem veku so dostavljali življenjepisom svetnikov iz prvih krščanskih časov vse razne nemogočnosti ter zgodovinske neresničnosti in jih kratkomalo prepletll s pobožnimi pripovedkami, takozvanimi legendarni. Cerkvene igra. Razne cerkvene igre so dosegle popolni razvoj v srednjem veku. Najprej so jih predstavljali kleriki v cerkvenih oblačilih v cerkvah, pozneje so jih igrali lajiki izven svetišč. Najprej so se pojavile velikonočne ter božične igre, od prvih so se odcepile pasijonske. — Sploh so skušali spraviti na oder vse skrivnosti iz Kristusovega ter Marijinega življenja in razne svetopisemske dogodke ter opise. Na praznik nedolžnih otročičev je bil odločen deček za škofa, ki je posnemal pri cerkvenih obredih škofa. Dogajale so se pa pri teh igrah zlorabe, smešenja itd., da je imela cerkev večkrat hude boje, da je odstranila vse pohušljivo, nelepo in nepotrebno. # Najbolj Južna škofija na svetu. Vi- karijat Magelan, ki je skupno z Ognjeno zemljo poverjen salezijancem, je najbolj južna škofija na svetu. Podnebje je zelo hladno, vendar pa to ni kraj, kjer bi vladal večni sneg. Prebivalci se bavijo z živinorejo. Kakor poroča msgr. Jara, apostolski vikar teh krajev, se pase po brdih okrog štiri milijone ovac. Nedavno so na otoku Cam-bridge odkrili žilo marmorja, ki je fl-nejši od kararskega. Vikarijat ima 55 tisoč prebivalcev, od katerih jo pet tisoč protestantov, ostali so katoličani. Med njimi je 25 tisoč Hrvatov in Slovencev. Drugo polovico katoliškega prebivalstva tvorijo Angleži, Nemci in Spanci. Ko so salezijanc! pod msgr. Caglierom, ki je pred leti kot kardinal obiskal Ljubljano, prišli na Magelan-sko ožino, so našli tam okrog štiri tisoč Indijancev. Sedaj jih n! več kakor dvesto In še ti žive v strašnih razmerah. Nemški viteški rad — zgolj duhovni red. Nadvojvoda Evgen se J® dne 80. aprila 1923 odpovedal časti velikega mojstra. Svati Oče je njegovo odpoved sprejel. Od takrat naprej j® veliki mojster brnskl škof dr. Norbert Klein, sam član reda od leta 1890. Ker nI mogel opravljati dveh tako težavnih služb, se je odpovedal brnskl škofiji. Z letošnjo Veliko nočjo so prišla v veljavo nova pravila, potrjena od Svete stolice. V teh pravilih se vite-ri nič vei ne omenjajo. Križniškl red, kakor s» pri nu imenuje, J® prenehal končno biti — viteški red in je samo duhovni red. bitajše „SIjG VJEJVSJKMGA G&SfOIßAJR^A^! Eoröik-a cesiö S epše darilo za binsanrc je lep milimi*! Velika Izbira siiolltvenlkov -v Tiskarni §¥. Cirila ? noribora Aleksandrova cesia 9 Najlor molitvenlk» R d • S • obres» 21 »t» ob?®»» I) I .N A li J Kv KljaSak nehtSii » 2« Moj i Dvoriš 16 20 čaščsna Marija U 19. 17, 18, It redno zaznavali i sta 5 ali Aleksandrova cesta 6. ^SS&L,. Oospodarsha oMnsflla. Kolje za vinograda in za sadno drevje, kakor vsake vrsto rezan le« prodaja ali zamenja za dobro vino Frenjo Gnilšek, Maribor, Bazla-gova ulica 23. 353 Vinarski kongres. V Ljutoremu je bilo na praznik Gospodovega vneboho-da, dne 29. maja, zborovanje slovenskih vinogradnikov pod predsedstvom g. Lovro Petovarja, ki je bil zopet izvoljen za predsednika Vinarskega društva dravske banovine. Na tem zborovanju je bila med drugimi resolucijami sprejeta tudi resolucija, ki zahteva, naj se s prihodnjim letom obdavčenje šmarnice še poveča. Dvoviastniki ob državni meji, previdnosti Dogaja se, da ta ali oni od-proda ali odda v najem svoje dvovlast-niško posestvo v Avstriji. Malokdo pa pri tem misli na to, da je s tem zapravil svoje dvovlastniške pravice. V čl. 28 carinskega postopka glede dvovlast« nikov (uradni list štev. 84 od 8. septembra 1923) je določno rečeno, da morajo carinarnice dvovlastnikom odvzeti izdane prehodnice, če le ti dvo-vlastno posestvo prodajo, povečajo ali dajo v zakup. Zaradi tega je potrebna največja opreznost, da ne zabredemo v neprilike, ki Jih kasneje ni več mogoče popraviti. Tako pridobljene proizvode je treba namreč ob uvozu La Avstrije v naši državi ocariniti. Enodnevni tedaj za zeleno cepljenje* pletev, zatiranje bolezni in škodljivcev v vinogradništvu se bo vršil dne 12, junija 1930 pri banovinski trtnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Prijave se sprejemajo do 11. junija. Zadostuje dopisnica. Upravnik nasada. Enodnevni tečaj o zelenem precep« Ijanju šmarnice se vrši v pondeljek, dne 23. junija tega leta na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Kmetijska kino-predsiava v Preva-ljah je bila dne 25. maja prav dobro obiskana. »Za Prevalje nenavadno velika udeležba«, tako so ugotovili domači poznavalci razmer. — »Hvala lepa, hvala, gospod!« pa so ponavljali pri odhodu kmečki očaki in so s tem najiskrenejše poudarili svoje priznanje in uspelost prireditve. Stroške za prireditev je krila Hranilnica in posojil" niča v Prevaljah in jI zato gre vsa zahvala! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Pretekli teden se je zaključila pri Sv. Križu kmetijsko na* daljevalna šola. Učencev je bilo 27. Precejšnja število, a vendar še želimo, ko se bo pričelo novo šolsko leto, da se število učencev š« pomnoži. Dne 21. maja so imeli ti učenci izlet v Maribor pod vodstvom g. Mil. Verka, nadučitelja pri Sv. Križu. Izletnikov je bilo 20. V Mariboru so obiskali vinarsko šolo in kmetijsko družbo. V učnih urah je dobil prvenstvo I. Debelak od Sv. Mohorja. Kalcbja. V 17. številki »Slovenskega Gospo-: darja« je bil objavljen med drugim tudi . gnojil zemljo s hlevskim gnojem, ki se mu je nabral na gnojišču zadnje mesece, posadil ali posejal vanjo koruzo, krompir, peso ali kako drugo okopavino in pričakoval, da mi bodo rastline takoj dobro uspevale. Toda i žalostjo je opazil, da učinek ni bil tak, kako* se ga je nadejal. Rastline so rastle le polago« ma in niso kazale tiste živahrosti, ki jo imaj« pri obilici hrane. Vzlic temu, da je bilo t zemlji dovolj gnoja, so stradale. Kaj je tem« vzrok? DR. O. I LAUNIG: 24 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Grofica je nekako plaho in z dvomom pogledala užaljeni v obraz, pričakovala je v tem trenutku najhujše očitke, videla je le solze v očeh globoko užaljene, a ona sama tudi ni našla loesed. Grofica Tatenbahova prime za trepetajočo roko svoje nasprotnice. »Svarili so me,« reče mirno ter komaj zadržuje solze, »nisem mogla in hotela misliti, kar moram sedaj videti. Naj bo, grofica Zrinjska, ne jaz, ampak vi imate ljubezen mojega soproga, do tega bridkega spoznanja sem sedaj prišla.« Po teh besedah ni mogla govoriti dalje, bridko čustvo prevare in globokega ponižanja, ki ga je povzročilo današnje razkritje, jo je skoraj premagalo. Toda hitro se je zavedla, vzravnala se je takoj ter stopila ponosno pred nemo tekmovalko. »Grofica,« reče čez nekaj časa, »Ana Terezija j Tatenbahova ni samo soproga, ona Jo tudi mati j in pri tem čustvu tudi ne sme pozabiti, da ne gre zato, da bi obračunala z gospo, ki je znala odvzeti ljubezen njenega soproga, ampak da je sedaj edina naloga soproge grofice Tatenbahove, da ga reši za svojega otroka.« »Kaj,« vzklikne grofica Zrinjska, »vi veste?« »Kar je v tem pismu le površno omenjeno in kar se mi ja že prej poročalo, česar pa nisem nikdar hotela verjeti,« odvrne grofica Tatenbahova ter nadaljuje s povzdignjenim glasom. »Vi veste boljše kakor jaz, da hodi moj mož po dveh potih in pride po enem v oni tabor, v katerem neha biti zvest podanik in služabnik svojega vladarja. Dosti grofica, usoda je hotela, da stojim danes pred vami, da vas prosim: Ana Katarina Zrinjska, delajve skupno na to, da re-šive mojega soproga.« »Uboga Terezija,« reče grofica Zranjska, »vi nimate zame nobenih očitkov?« Grofica Tatenbahova se bridko nasmehlja ter odkima z glavo. »Kako bi sedaj mogla očitati v tej resni uri, ko je vendar čas, da dela ljubezen in se z njeno pomočjo reši mož, katerega čast in življenje se kmalu odloči. Grofica, vi veste več kakor jaz, kako daleč je že krenil moj soprog od poti dol- Iziiija mk teden! Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago te* druge podučne versko član« kc, ra^entega pa resničel dogodljai iz misijonoi „Mladostni navihanec — postane redovnik" in mične zgodbice za dcco, Stane mesečno samo 2 Din celoletno 24 Din. Še dane< si naročito NEDELJO p( dopisnici na spodnji naslon Uprava NEDELJE Maribor, Slomgko^ tra 20. Hlevski gnoj, kakor ga spravimo iz hleva na gnojišče, nima še raztopljivih redilnih »novi za rastline, ampak te te morajo pripraviti še le bakterije. Ta nevidna živa bitja razkrajajo v hlevskem gnoju in gnojnici se nahajajoče beljakovine in druge spojine v rastlinsko hrano, ki jo potem še le korenine vsrkajo in dovajajo rastlini. To delo je v veliki Beri dovršeno v dobro vležanem, mastnem hlevskem gnoju, ki v zemlji kmalu učinkuje. Zal pa, da v naših gospodarskih razmerah aimamo spomladi toliko vležanega hlevskega gnoja, da bi mogli ž njim pognojiti vsem •kopavinam, ampak imo navezani na svež gnoj, četudi je njegovo delovanje bolj po-iasno in nepopolno. Tak gnoj ne pride v istem letu do popolne veljave, ampak še le v liaslednjem pri drugih rastlinah. Mi pa ho-lemo, da nam pride predvsem v korist pri ekopavinah.-Nimamo sicer pripomočka, da bi mogli pospešiti zorenje gnoja, vendar lahko nadomestimo njegovo požasno delovanje »pomladi pri mladih rastlinah z drugimi in «lcer a umetnimi gnojili. V umetnih gnojilih Imamo sredstva, ki jih tahko uporabljamo v različnih dobah, la različne rastline in v različne svrhe. Spomladi rabijo vse mlade rastline obilo dušičnate hra-tse za razvoj svojih listov -fn steblovja, potem »vetja in sadu. Dušika ima hlevski gnoj pre-fcej, toda ta se nahaja v beljakovinah in J» še Nedostopen koreninam. Izmed dušičnatih gno- S1 je pa eno, čilski sollter, ki ima dušik v ob-ki 8olitrove kisline, ki jo korenine takoj lahko vsrkajo in porabijo za hrano. Zato je iudi učinek tega gnojila takoj viden, kajti le po osmih dneh se po zelenih rastlinah, ki »mo jih ž njim potrosili, pokaže bujnejša rast hi bolj temnozelena barva listov. Če nudimo torej rastlini v mladosti obilo dušičnate hra-lae, se bo kmalu krepko razvila in tudi poane-Je dala obilo ploda, bodisi v zrnju ali v gomolju ali korenju. Iz tega razloga Je zelo ♦ažno, da gnojimo okopavinam v mladosti s tllskim solitrorn. S tem gnojilom pomagamo ne samo koruzi In krompirju, ampak tudi pesi in korenju, repi in zelju ter vsem šibkim rastlinam. Zato fa tudi umni kmetovalci v zadnjih letih ved-®o več uporabljajo. Dobi se ga povsod, kjer •ddajajo tudi druga umetna gnojila. * Sulic gobe. Ker dobivajo posebno naši siromaSni »loji na 100.000 dinarjev letno za suhe grobe, podajemo našim bralcem ta za- nimiv Članek, ki ga je prinesel »Slovenec« z dne 23. maja ter opozarjamo posebno na ona mesta, ki govore o zaščiti gobjega legla, da ne iztrebimo po lastni krivdi koristnih gob iz naših gozdov. Odrežite torej gobe pri zemlji, tako da ostane spodnji del kocena v zemlji in pustite stare nerabne gobe pri miru, da dozore trosi (seme) In se zaplodijo nove gobe. Toda naj govori članek: Zadnje čase »o se pojavile vesti, da so tu In tam že začeli rasti jurčki, iz česar se da sklepati kakor tudi z ozi-rom na letošnje ugodne vremenske prilike, da je pričakovati v kratkem morda zelo obilne pomladanske rasti jedilnih gob. Kakor znano, pride pri nas za kupčijo v poštev užitni goban. Trgovina s suhimi gobami je v preteklem letu že kazala znake predvojnih časov, to se pravi, da inozemstvo ni hotelo nakupovati vse vprek, samo da diši po gobah, kakor je bilo to v prvih povojnih letih, ko so se lahko prodajale suhe gobe ne glede na njih kvaliteto. Vsled tega so se nabiralci gob odvadili snažnostl in metali v suhe gobe vse črvive dele, da celo blatne od-rezke gobnih korenin itd. ter je bilo tako blago po večini umazano in temno. Pri sušenju gob se tudi ni pazilo na rezanje in so iz nekaterih delov Dolenjske in Gorenjske nosili na trg zelo debelo rezane suhe gobe. Izjemo, kjer so gobe cel čas pravilno srednje tanko rezali in samo lepe in nečrvive sušili, so tvorili nekateri kraji Posavja in Štajerske, zato so pa tudi ti nabiralci prišli na svoj račun in dosegli vedno najvišjo ceno. Svarimo in opozarjamo nabiralce gob, naj letos gobe srednje tanko in enakomerno režejo, tako, da ostane suhi gobi naravna sveža bela barva, naj črvive in nesnažne dele gob sušijo posebej ali pa iste že v svežem stanju porabijo za domačo kuho, ker bodo za lepo blago dobili veliko več denarja kakor pa za blago, ki je pomešano s črvivimi deli in umazanimi odpadki. To še posebej povdarjamo, ker bodo letos, sodeč po skušnjah minulega leta, kupci v tem pogledu zelo natančni in to še posebno, če dobimo bogato rast ter bo prišlo za kupčijo v poštev samo lepo blago, dočim slabo nabranega, predebelo rezanega in zanikrno posušenega pa sploh ne bo mogoče ali pa 1« za mal denar prodati. Ako bi kdo želel fie kakšno pojasnilo in navodilo, naj se obrne na vele-trgovce z gobami v Ljubljani, ki bodo radevolje dali vsak čas potrebna navodila in pouk. Ob tej priliki opozarjamo, da je pri nabiranju gob najvažnejše pravilo to, da se gob ne sme iz zemlje ruvati, temveč se Jih naj pri dnu odreže, ker se z ruvanjem gob uničuje v zemlji gobje leglo, iz katerega goba klije in se s tem uničuje in preprečuje nadaljnje razvijanje in rast gob na istem mestu. To se maščuje že leto za letom v različnih krajih, posebno v okolici mest, kjer ljudje takorekoč ropajo gobe iz zemlje, samo da dosežejo trenuten dobiček s prodajo svežih gob na trgu v mestu. Zelo važno je tudi to, da sa siare gobe, ki itak niso za nobeno rabo, ne bare, ampak pusti v gozda popolnoma dozoreli, ker se ped njenim klobukom ali kapico nahajajo lističi, bodice ali cevke, na katerih je trosišes, to Je mesto, na katerem se tvorijo majhni trosi sltč« ni prahu, ki so vidni komaj z drobnogledom, Ko goba popolnoma dozori, padajo ti trosi na zemljo, kjer izklijejo kakor seme v nove gobne niti in daljo v gobe. * Cene lil selmslf a porutila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 31. maja so pripeljali špeharji na 31 vo-zeh 67 komadov zaklanih svinj. Meso je bilo po 14 do 17.50, špeh pa po Din 18 do 20.50. Kmetje so pripeljali 10 voz krompirja po 0.50 do 1, 8 vreč čebule po 2.50 do 3 Din. Nadalje 12 voz sena po 50 do 65 Din, 3 voze slame po 40 do 45 Din, škop slame po 1.50 do 2 Din. Pšenica 2.50, rž 2, ječmen 1.25 do 1.50, oves 2, koruza 2, proso 2.50 do 3, fižol 2.50 do 3, ii- gfaliiožjša reižlaina ta. trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tisiiopinz, kakor n. pr. pismeni papir, «avitki, računi, memoran-d«, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne »azglednice in prl-poročilnice ki jih izvršuje 1 ' " ' I" .......MU I I i I v najmodernejši iz-peljavi, hitro in po najnižjih cenah Tiskarna sv. Cirilo iIMdpd, Mita c. S žnosti. Poslušajte prošnjo trepetajoče soproge in potrte matere, hitite, delajve skupno ter rešive, kar se še rešiti da. Zgodovina vaše domovine bo poročala o delu, ki ste ga storili za mir — solze matere in sina, kateremu ohranite očeta, bodo najlepši biseri v vaši grofovski kroni.« Tako je prosila užaljena soproga moža, ki ni zaslužil take ljubezni, svojo tekmovalko. Njene besede so ponosno Hrvatico zapekle v srcu, žena, ki je bila samozavestna in je plamtela v strasti, Je stala pred užaljeno trpinko kakor uničena, ker ni mogla razumeti mirne vdanosti in samozatajevanja. Zrinjska Je zdaj bila bleda, zdaj rdeča v obrazu, po njenih žilah Je drvela vročica, njen pogled se je uprl v lepi bledi obraz užaljene. V vsem njenem bitju se je v tem trenutku izvršila velika sprememba. »Grofica Ana,« vzklikne bolestno, se začne tresti na celem telesu ter pograbi roke grofice Tatenbahove, »kako plemenita velika duša si ti! Ti čista, blaga, velikodušna trpinka, Ana Katarina Zrinjska ni vredna, da jo samo pogledaš, še manj, da ji ponudiš roko, da so povrne na pot pravice in časti.« Po teh besedah pade grofica Zrinjska, premagana od velikodušnosti ter plemenitosti grofice Tatenbahove, pred njo na tla ter pokrije svoj obraz z rokami. Toda grofica Tatenbahova jo dvigne. »Ana Katarina,« reče milo, »ti mi vrneš srce mojega soproga ter moji hiši mir; v mirnem trenutku ti bo rekel glas tvojega dobrega angela, kaj imaš storiti, da se tvoj in moj soprog vrneta na pot pravice in časti.« Po teh besedah se izvije Ana Tatenbahova rahlo iz objema grofice Zrinjske ter stopi k du-rim, toda še enkrat se obrne in reče: »Grofica, slišite, nikdar ne sme zvedeti mo} soprog o tem pogovoru, najina dolžnost je, da ga rešive, ne da bi žalile njegova čustva.« Še enkrat pogleda plemenita goepa proseče na presenečeno nasprotnico, nato pa zapusti sobo ter se takoj odpelje v Freihaus. Grofica Zrinjska pa je pod vtisom celega dogodka padla na tla, zakrila z obema rokama obraz ter preživela v tem trenutku najtežjo uro ; svojega življenja, dokler ji ni rekel rahel glas njenega konjušnika, da se bliža polnočna ura in {je prišel čas vrnitve v Čakcvec. tol v stročju 1(5, grah 6 Din Kokoš 50 do 60, par piščancev 35 do 55, raca 25 do 45, gos 50 do 65, kozlič 60 do 130, domači zajec 5 do 60 Din. Česen 14, kislo zelje 3 do 4, kisla repa i, gobe 20 do 24, jabolka 10 do 16, suhe slive 10 do 14 Din. Mleko 2 do 2.50, smetana 12 do 14, surovo maslo 36 do 48, jajca 0.65 do 1, med 14 do 16, črešnje 12 do 14 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski «ejem dne 30. maja tega leta je bilo pripeljanih 372 svinj; cene so bile sledeče: Mladi pra-iiči 5 do 6 tednov stari komad od 115 do 175 Din; 7 do 9 tednov stari od 200 do 250 Din; 3 do 4 mesece stari od 300 do 380 Din; 5 do 7 mesecev stari od 450 do 580 Din; 8 do 10 mesecev stari od 650 do 880 Din; eno leto stari od 1000 do 2200 Din. En kg žive teže od Din 11 do 12.50; en kg mrtve teže od Din 17 do 18.50. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 22 konjev, 16 bikov, 188 volov, 306 krav in 15 telet; skupaj '477 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 27. maja tega leta so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 9 do 9.50; poldebeli voli od Din 7.50 do 9; plemenski voli od Din 7 do 8; biki za klanje od Din 7 do 10; klavne krave debele od Din 7 do 8.75; plemenske krave od Din 5.50 do 5.25; krave za klobasarje od Din 3 do 4.50; molzne krave od Din 6 do 7; breje krave od Din 5.50 do 7; mlada živina od 8 do 9.50. Mesne cene v Maribor«. Volovsko meso I. vrste 1 kg od Din 13 do 20; volovsko meso II. vr3te od Din 14 do 16. Meso od bikov, krav In telic od Din 10 do 14. Telečje meso I. vrste od Din 20 do 25; telečje meso II. vrste od Din 14 do 16. Svinjsko meso sveže od Din 15 do 28. Veiika gospodarska manifestacija se vrši v Ljubljani od 29. maja do 9. junija tega leta s prireditvijo X. jubilejnega vzročnega velesej-ma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Prireditev bo največja dosedaj prirejenih. Na sejmišču, ki obsega 40.0002 prostora, je postavljenih devet velikih razstavnih zgradb, ki imajo pod svojim krovom skoraj 800 razstavljavcev iz tu in Inozemstva. Zastopane so industrije vseh branž in taktično bo podana tu kupcu ogromna izbira najraznovrstnejšega prvo vrstnega blaga po tovarniških cenah. Posebno opozarjamo na specijelne oddelke, to so tekstilije, usnje, papir in lepenka, pohištvo, stroji in kovine, poljedelski stroji, moderna higijena, perutnina itd. Ob tej priliki si za-morejo obiskovalci ogledati prirodne krasote divne Slovenije. Uprava velesejma preskrbi ugodne avtobus-zveze z letovišči in zdravili-iči. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, prodajajo denarni zavedi, trgovske in o>rtniške organizacije, železniške postaje, Putnik itd. Phstfv na vekemaj. Zakonska Gr-čarjeva sta se zopet sprla, in sicer zares, zadnjikrat in za zmeraj, kakor je rekla Grčarica, ko se je oblačila in spravljala stvari, da se vrne k svoj materi v pustiv za vekomaj'. Grčar je molčal in mirno čital svoj časopis. Ko je bila žetia gotova, ji položi na mizo 25 Din za vlak. Ona vzame denar, ga gteje in šteje, gleda moža — on pa njo — nato se pa ona obregne: »To je premalo; kje je pa denar za nazaj!« DRUSTV& Eiššsnska ženska zveza za Maribor ia okolico priredi dne 20. julija tega leta veliko romanje v Petrovče pri Celju. Vsi, ki bi se radi udeležili tega romanja, naj se prijavijo najkasneje do 20. junija pri odbornicah ali pa v pisarni Krščanske ženske zveze, Aleksandrova cesta 6/1., ki posluje vsako sredo in soboto od 8. do 12. ter od 2. do 5. ure. V slučaju velike udeležbe se preskrbi poseben vlak. Romanja se lahko udeležijo tudi nečlani. Natančnejša pojasnila se bodo še objavila. — Odbor. Črešn*evec pri Slov. Bistrici. Bralno društvo v Črešnjevcu priredi dne 15. junija tega leta tombolo. Pripravljenih je veliko lepih do bitkov. Vsa naša društva sosednih župnii. kakor tudi domači farsni se vabijo, da 15. junija gotovo pridejo na tombolo, kjer .jih čakajo lepi dobitki. Čisti dobiček je namenjen zr-zgradbo društvenega doma. Na veselo svidenje na Črešnjevcu 15. junija tega leta! — Bog živi 1 Zgornja Polsksva. Naše izobraževalno društvo »Skala« je priredilo skupno z domačim cerkvenim pevskim zborom dne 1. junija tega leta izlet v Svečino nad Mariborom in ob tej priliki uprizorilo ob treh popoldne po večernicah v prostorih gradu Svečina krasno, do solz ganljivo žaloigro v petih dajanjih »Živa pokopana«. Ev. Marija v PnSSavf. Izobraževalno društvo naznanja, da uprizori na binkoštni pon- deljek, dne 9. junija ob pol štirih popoldne y prostorih gostilne g03p. A. Kores, Sv. Marija v Puščavi spevoigro »Kovačev študent« v treh dejanjih Pevski zbor pa zapoje par narodnih pesmi. Prijatelji vesele zabave, vljudno vabljeni! Sv. Jnrij v Slov. poricah. Na binkoštni pon-deljek popoldne ob pol štirih uprizorijo v dvorani g. Josipa Krajnc diletantje katoliškega prosvetnega društva »Zarja« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah A. Medvedovo štiride-jansko igro »Stari in mladi«. Igra je vzeta ia življenja in je zato lepa in poučna. Šentjur* čani le pridite k prireditvi v obilnem številu, ne bo vam žali S-cdišoe c'a Bravi. Materin dan proslavi na Binkošti, dne 8. junija po večernicah v Društvenem domu tukajšnje izobraževalno društvo. Na sporedu so deklamacije, govor g. S. Cajnkarja. docenta bogoslovja v Mariboru, krasna igra »Materinsko srce« in simbolična »Za materjo«. Ker je prireditev zvezana s stroški in zlasti, ker je imelo društvo veliko izdatkov ob priliki higienske razstave, mora pobirati vstopnino za sedeže Din 6.—, stojišča I)ir. 3.—. Drage matere, pridite k tej svoji odreditvi in v i, ki matere ljubite, pridite, da jih boste ljubili in spoštovali še bolj! P'.™&5'«m Za binkoštne praznike priredi tukajšnje prosvetno društvo »Slomšek« ski-optično predavanje o Lurdu. Ker je to nekaj posebnega in lepega, vabimo vse, da se po-služijo te ugodne prilike pri tako nenavadni prireditvi. Predavanje bo oba binkoštna praznika. Pridite vsi! FnnSkva. Katoliško prosvetno društvo na Ponikvi ob južni žsleztiici uprizori na binkoštni ponde'jek zelo zanimivo ijjro »Zdravnikov strežnik«, burko v treh dejanjih. Igra se vrši takoj po večernicah pod župnijskim kozolcem. Prijatelji do^re zabave, vab'jeni ste v obilnem številu od hMzu in daleč; igra bo s svojo izredno zanimivostjo vsakogar zadovoljila. I.f?*• 9. Materinski dan dne 18. maja je bila zelo posrečena prireditev. Program, nastopi mladine, obilen obisk, lep blagajniški donos in moralni učinek prireditve — vse, prav vse je podnetilo navdušenje odbora tukajšnjega nove-ra ženskega. dobrotvornega društva »Bla-?o srce« za nadaljnje delo. Posebno lep uspeh je imel naš dekliški članski naraščaj, kajti akcija razpečevanja cvetlic je društvu dones- * la Din 1100, česar bi nikdo ne bil pričakoval. V tem oziru so se posamezni Laščani izkazali z redko in vzgledno velikodušnostjo ter skoro nepričakovanim razumevanjem za naše ideal- XIII. Božični večer v grada Račje. Nepokojni vi ljudje! V daljno strmo visočino, V brezen temnih globočino Vam uhajajo želj6! Levstik. Bil je božič leta 1669. Na jasnem nebu so se lesketale zvezde in v veliki dvorani v Račju je gorelo mnogo luči okoli srebrne, z rdečo barvo prevlečene rože, pod katero so se hoteli danes gospodje sub rosa zabavati. Okrogla miza Je bila opremljena s krasnim Jedilnim orodjem iz kristala in jaspisa, s srebrnimi in zlatimi skledami, vsaka 23 funtov težka, In v teh so bila izbrana jedila, pecivo in sadje kakor na cesarski mizi. Na sredi mize so stale krasne sveže cvetlice, katere je prinesel vrtnar Iz sobane, kjer je gojil to lepoto črez zimo; z mra-mornatih sten, na katerih so tudi bile pritrjene svetilke, so gledali pradedi grofovske hiše v naravni velikosti prav resno na omizje; v peči, okra-Seni ob strani z glavami mladih levov, pa je prasketal ogenj ter razširjal po obširni dvorani, prepojeni od žlahtnih vonjev, prijetno toploto. Sluge v gradu so letali sem in tja, da spravijo v red še zadnje, kar j,e manjkalo. Kakor maršal s svojo palico je stal kot nadzornik ter reditelj cele svečanosti star vojak, katerega je dal nalašč poklicati grof Tatenbah iz Podčetrtka v Račje. Bil je Laslo Fekete, ki je nameraval iti v kratkem na Ogrsko. Tako je stala dobro obložena miza sub rosa pripravljena, da sprejme goste. Od teh so bili moški še zunaj v gozdu na lovu. Le nekaj gospa, ki so bile vabljene, je sedelo v stranski sobi, ker so čakale na može, ki so že prihajali. Že se je namreč slišalo lajanje psov na dvorišču, v nekaj trenutkih so prispeli pričakovani gospodje v grad. Bili so najboljši grofovi prijatelji, njim na čelu grof Zrinjski, hrvatski ban, ter Karol grof Thurn, deželni glavar goriški, baron Locatelli ter več drugih gospodov iz Ogrske, ki so pripadali tajni zvezi. V njih sredi je stopal grof Tatenbah v lovski suknji. V stranski sobi se je hitro preoblekel ter ! izročil lovsko suknjo, nož in puško svojemu slu-| gi Boltažarju. Zopot nov zseseli Her! M?»1 ZVE Z i h z vssbino: ViEžMziečs sicjj Bniadije. Ceno 13 Din. Naroča se pri CiPihi! liniioarn!, Meri':op ne društvene namene. Pa tudi predvečer (v kinu) je pokazal, da ima društvo lepo bodočnost. Film »Mati« je bil zelo srečno izbran. Obitelji Szabo, ki je ves čisti dobiček, nalašč v naš prilog prirejene predstave, namenila izključno društveni blagajni, gre prav posebna hvala in priznanje. Enakih odličnih zaslug za naš materinski dan si Je stekla učiteljica gdč. Josipina Ahtik kot naä gost iz Rogaške Slatine, ki je na proslavi nastopila materam ;v čast s tako krasnim govorom, da ni ostalo niti eno oko suho. Tudi njej prav posebna hvala — in nič manj vsemu cenjenemu občinstvu, ki je izkazalo obakrat svojo naklonjenost za našo dobro stvar. Priporočamo se V tem pravcu tudi še za bodoče. S1?. JariJ ob Južni železnici. Na binkoštno nedeljo po večernicah priredi prosvetno društvo v katoliškem domu igro v treh dejanjih »Zmaga ljubezni«. Taharje. Pevski In klavirski koncert priredi v nedeljo, dne 15. junija tega leta ob 16. uri v salonu gostilne Rušnik (šušterčič) v Teharjih pevski od3ek prosvetnega društva Teharje, pod vodstvom pevovodje Franjo Lu-leviča. Spored tega koncerta bo zelo pester, na kar že vnaprej opozarjamo in vljudno vabimo ljubitelje petja in glasbe. Spored objavimo prihodnjič. Bralsao dnuštvo od Sv. Jurija ob ššavnki prirodi na binkoštno nedeljo izlet k Sv. Tomažu, kjer bo uprizorilo v društveni dvorani zanimivo žaloigro. Pacljeat: Kam naj grem, gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo? Zdravnik: V Rogaško Slatinol Zahtevajte prospekte! ¿95 ^^Sdohsi Mörs-Meerbeck (Nemčija). Društvo sv. Barbare ia v nedeljo dne 18. maja praznovalo dvajsetletnico svojega obstoja. Dopoldan pri eveti maši so pristopili člani društva k mizi Gospodovi. Popoldan ob pol drugi uri je bil sprejem povabljenih drugih društev. Ob dveh pa smo z godbo in zastavami odkorakali k popoldanski službi božji, katero je imel vlč. g. duh. svetnik Hegenkötter. Pridigoval je v uemškem in slovenskem jeziku o geslu »Kri-t us, Gospod novega časa«. Slikal nam je tu-( i vse težave pri ustanavljanju katoliških društev tukaj in je končal s prošnjo, naj se mladina vzgaja v pravem, krščanskem duhu. — Kdor ima mladino za seboj, ta ima bodočnost. Cerkveni slavnosti je sledila prireditev v velik dvorani Petersa. Predsednik Lindič je otvoril slovesnost (er dal besedo slavnostnemu govorniku g. Vabiču. Ta je predvsem pozdravil g. generalnega konzula Markoviča iz IJiisseldorfa ter namestnika konzula g. dr. Vodušeka in tajnika Tučiča, našega zveznega tajnika Batiča, g. Bolha od jugoslovanskega društva in našo botro zastave gospo Jozefo Kepic. V svojem govoru je poklical v spomin dogodke in težave ob ustanovitvi društva, katerega oče je bil rajni g. župnik Köster. Kaj je on vse storil, to ne more in ne sme biti pozabljeno. Omenil je tudi plodonosno delovanje prejšnjih predsednikov društva, Zajca, Kepica in Strašeka. Sedanji predsednik gosp. Lindič pa jo vzgleden predsednik, ki ga je zveza katoliških društev postavi^ za svojega predsednika. On je mož na pravem mestu. Na poziv gosp. Vabiča je vse ljudstvo zaklicalo trikratni živijo Nj. Vel. kralju Aleksandru ln kraljici Mariji, kakor tudi nemškemu državnemu predsedniku ekselenci Hindenbur-gu. Generalnemu konzulu jo deklica z dekla-macijo podarila šopek. Ginjen je on odgovoril ter pozdravil navzoče in izjavil: »Ako živi ljudstvo po krščanskih načelih, se nam ni treba bati bodočnosti.« Vsi govorniki so dru-itvu želeli dobro do srebrnega jubileja v petib. lotih. Potem je bil koncert, pri katerem »ta | nastopila mešani in tudi moški pevski zbor pod vodstvom našega rojaka g. Rudolfa Pov-še. Omeniti je treba, da je Meerbeck edini, ki je priredil koncert na nemških tleh. To je že drugi slovenski koncert Petje je bilo prav lepo, posebno je dopadlo »Adrijansko morje« moškega zbora. Sodeloval Je tudi nemšik cerkveni zbor sv. Cecilije in Hochstrasser Or-chester. G. predsednik Lindič se je vsem prav srčno zahvalil, ki so pripomogli k tej lepi slovesnosti. Posebno toplo se je zahvalil botri gospej Kepic za lepo denarno darilo in Ji želel še dolgo let trdnega zdravja. Na veselo svidenje pri srebrnem jubileju v petih letih I St. Peter pri Mariboru. Birmo smo dobro opravili, kakor se za šentpetersko župnijo spodobi. Tako Je povedal gospod župnik na Križevo raz prižnice. Pri letošnjem naboru je bilo potrjenih šestnajst šentpeterskih fantov. Med iemi tudi Knupleš Lojzek, katerega bodo naše organizacije težko pogrešale. — Rast po vinogradih in poljih dobro napreduje. Ako Bog da primerno vreme in nas obvarje toče, se obeta bogata jesen. — Pretečeno nedeljo popoldne je bil sklep majniške pobožnosti in iz vseh sedmih vasi so prišli župljanl v procesijah v župno cerkev in odtod k Materi božji na Gorci. Ši. Janž pri Valsnja. Kakor vsako leto, se vrši tudi letos ob binkoštnih praznikih za-obljubljcna procesija k Novi Štifti. Odhod z vlakom iz postaje Velenje je binkoštno soboto ob 9.28, ob 2. uri popoldne izhod iz Re-čiške cerkve in ob pol 6. uri slovesen sprejem pri Sv. Frančišku. Binkoštno nedeljo je tamkaj ol) 6. uri zjutraj slovesno opravilo, ob 10. uri sveto opravilo v Gornjem gradu, ob treh popoldne slovesen sprejem pri Novi Štifti. — Binkoštni pondeljek je tamkaj ob pol 6. uri slovesno sveto opravilo. Marijini častilci, pridružite se nam, da si v skupni molitvi izprosimo od Marije varstva in pomoči v raznih nezgodah. — Nedeljo, dne 25. maja smo pokopali ob obilni udeležbi 85 let starega Franca Drev, po domače starega Gorjanca v Prelski. Smrt ga je dohitela nenadoma, k sreči je prejel pred kratkim svete zakramente za Veliko noč. Njemu naj sveti večna luč, mnogoštevilnim sorodnikom naše sožalje, nas pa naj reši Gospod nagle smrti. — Dne 18. maja sta se poročila Martin Sedovnik, kmečki sin lz vele-spoštovane Rogačeve hiše v Lijsju in Justina Videmšek, po domače Zuglarjeva, ravnotam, ki je bila članica prosvetnega društva in je sodelovala v njegovem dramatskem odseku. Da bi tudi v novi igri zakonskega življenja svojo vlogo dobro rešila v veselje možu in v srečo družini. Sv. Anton na Pohorju. Na binkoštni pondeljek, dne 9. junija se vrši pri nas starodavni cerkveni shod. Prvo opravilo bo zjutraj ob šestih, drugo pa ob desetih. Največji shod je 13. junija, na god našega farnega patrona sv. Antona Padovanskega. Na predvečer ob šestih slovesen sprejem selniške procesije in drugih romarjev, potem pridiga in slovesne večerni-ce. Dana bo tudi priložnost, da romarji opravijo sveto spoved. Na god sv. Antona se začnejo svete maše zjutraj ob Štirih, ob šestih pridiga in peta sveta maša za selniška romarje, potem več tihih svetih maš. Okoli pol devetih prideta procesiji iz Ribnice ln Vuze-nice. Ob 10. url druga pridiga ln levitirana sveta maša za dobrotnike naše cerkve; pri obeh opravilih darovanje za cerkvene potrebe. Da je ta dan kvaterni petek, naj romarje ne plaši; cerkvena oblast Je za ta dan podelila vsem romarjem in domačim župljanom v okolišu Sv. Antona izpregled postne postave, s čimur seveda ni rečeno, da bi se no smeli postiti, kateri se hočejo. 15. junija — kvater-na nedelja — je naša lepa nedelja. Opravilo ob šestih in ob 10. uri. Vabljeni spet od blizu ln daleč, da slišite krasno doneče nove naše zvonove in počastite velikega čudodel-nika sv. Antona. Slov. Bistrica. Pa naj reče kdo, da nismo napredni Slovenjebistričani! Postajno poslop- je nam preurejajo, pred Stigerjevo hišo so nastale čedne grede, ki jih s trgom vred pridno škropijo in samostan s sirotišnico se lepo razvija. Kar pa na domačina in tujca naredi posebno ugoden utis, sta obe naši prenovljeni cerkvi z razkošno električno razsvetljavo in blagoglasnim zvonenjem. Kdor jih je gledal pred loti, sa jima zdaj ne more načuditi. Nal preč. g. kaplan Ivan Soline se je najprej odložil za prenovitev samostanske cerkve. Del» se mu je posrečilo tako, da človeka le veseli, ko gleda kakor is Skatljice vzete in v zlat« se bllščeče oltarje ter okusno poslikano cerkev. Odločil pa se Je lani tudi za olepšanj« naS® na krasnem mestu postavljene župnijske cerkve, ki jo bila pred sto leti zadnjikrat temeljito popravljena. Skimovali smo, ko nam je to svojo namero razložil in dvomili tudi, da si bo dalo težavno ln dragoceno delo ia-vrStti. Pa premagal Je vse težkoče njegov odločni pogum in sveta vnema za lepoto hiš« božje. Priskočili so mu na pomoč plemeniti župljani in še posebej Grilova ali Jerovšeko-va ln Šalamunova hiša iz Spodnje nove vasi, prod vsemi pa oba denarna zavoda, ko je prispevala posojilnica 10.000 Din in okrajna hranilnica 7000 Din ter vellkodušnik rojak msgr. dr. Jerovšek s svojimi bogatimi in modrimi nasveti in občudovanja vredno radodarnostio. Domačin, slikarski mojster g. Juri Ačko ja okusno izvršil vs9 sicer zelo težavno orna-mentiranje sten in stropa, znani umetnik iz Maribora g. Fr. Horvat je strop okrasil s slikami 12 apostolov, zapadnih cerkvenih uče-nikov, kralja Davida in sv. Cecilije; zvesti učenec nepozabnega umetnostnega zgodovinarja dr. Stegenšeka in goreči častilec starih umetnin g. Frana Zamuda od Sv. Križa pri Ljutomeru pa je z le njemu lastno mojster-sko spretnostjo pozlatil vse postaje križevega pota, krstni kamen in božji grob ter še posebej prižnlco in kapelo Kraljice svetega rožnega venca. Zato je bila prva Junijska nedelja za nas vse najlepši praznik, ko nam js pred veliko množico ljudi in ob najslovesnej-šem razpoloženju vse to veličastno delo poleg lepega števila cerkvenega perila ln novih kipov sv. Jožefa, sv. Cecilije, sv. Male Terezija ln sv. Marjete Alakok blagoslovil prijatelj naše župnije vlč. msgr. I. K. Vreže iz Maribora in v navdušenem sklepnem nagovora hvalil mojstre in dobrotnike ter še s posebnim pov« darkom izrekel v imenu vse župnije prezaslu-' ženo zahvalo gorečemu budi tel ju in vztrajnem mu voditelju bogoljubnega prenavljanja in' spomina vrednega okrašenja obeh cerkev, kaplanu Ivanu Šolincu. Bog mu povrni in utrdi njegovo zdravje, da zamore še nameravano prenovitev Sv. Marjeto izvršiti, prekrasni božjegrobnt oltar postaviti na bolj vidno mesto in pridobiti naši ljubi mladini primeren dom. Hajdina. Križ pred ljudsko šolo, o, kako j« lepo prenovljen, da dela čast kraju ln ljudem. Želeti bi bilo, da se zganejo tudi lastniki drugih obcestnih križev in posnemajo zgled krajevnega šolskega odbora ter križe prenovijo ali pa odstranijo. Naša šolska deca je sedaj vsa vesela, ko pri svoji šoli pozdravlja znamenje odrešenja. Malo žalostni so le naši letošnji prvoobhajančki, ker so morali na svoj najlepši dan življenja nadomestiti nekaj zamujenih ur šolskega pouka. Sicer pa gre življenje svojo običajno pot naprej z edino izjemo, da se Je naš najstarejši pevec Rado oženil, pa zares. Seveda mu vsi, ki ga poznamo, želimo mnogo sreče! Pedlehnlk v Halozah. God sv. Antona v Podlehniku bomo letos tako-le obhajali: V petek, dne 13. junija bo sveta maša v Podlehniku ob sedmih zjutraj. Antonsko nedeljo pa bomo praznovali še le 22. junija. Prvo sv. opravilo bo ob 6., drugo pa ob 10. uri. Do!-Hras*nik. Trboveljska čebelarska no- družnica priredi dne 9. junija na binkoit>i pondeljek čebelarsko predavanje pri g. Matiii Ašenberger na Blatih na Dolom. Začetak ob 9. url. Ormož, V pondeljek zjutraj okrog 4. ure je začelo goreti pri Štuclu na Hardeku. Zgorela je streha nad gospodarskim in stanovanjskim poslopjem. Štucl je bil zavarovan za znatno vsoto. Požar se je še le pozno opazil. Ko so bili ljudje zbrani pri šmarnični pobožnosti, je začelo biti plat zvona. Gasilci niso mogli več dosti rešiti. Ob požaru sta bila doma samo gospodarjeva mati in brat, ki sta hitro začela reševati živino. Gospodar, gospodinja in otroci pa so bili odšli dan preje na obisk k gospodinjinim staršem, odkoder so sa vrnili par ur potem, ko je ogenj že dovršil svoje delo. — V torek se je ob obilni udeležbi ljudstva vršil pogreb obeh ponesrečencev, Šefa in Grivca. Najprej so našli po 10 dneh Grivčevo truplo pet km nižje od Varaždina, drugi dan pa Šefovo blizu Ormoža, med Frankovci in Obrežem. Tako se je zgodilo, da sta bila skupaj pokopana, ki sta skupaj našla prera-no smrt v mrzlih valovih Drave, ki vsako leto zahteva človeških žrtev. Deca osnovne šole je zasula grobova s pomladnim cvetjem in nad svežima gomilama se je otrnila marsikatera solza žalosti in sočutja. — V noči od srede na praznik so tatovi, ki so od zadnjega napada na poštno blagajno pred par leti mirovali, zopet poskusili svojo srečo. Po lestvi so splezali skozi okno v pisarno g. vele-trgovca z vinom dr. Brodarja. Iloteč delati bolj na varnem so spravili 150 kg težko blagajno skozi okno in jo odpeljali na samokol-nici, izposojeni pri g. Prelogu na njivo za pokopališčem. Tam so blagajno razbili, toda zastonj so se potili, bridko so bili razočarani, kajti našli so za tatove nepomembne stvari, nekaj papirjev in kot v posmeh — par starih avstrijskih krajcarjev. Kako. huda jeza jih ie morala pograbiti ob tako sijajnem uspehu, se je videlo iz daleč naokrog razmetanih papirjev. Alo, Ormožar.ci, signal je tu: spravljajte denar tako varno, kot ga ie gosp. Brodar. — Letos so nagli in nepričakovani smrtni slučaji skoro na dnevnem redu. Počutiš se zdravega, delaš, pa potožiš, da ti nekaj ni prav, vležeš se za par dni, pokličeš zdravnika in duhovnika, pa ti že zapoje mrtvaški zvon. Tako so umrli na hitro: posestnica Kukovec na Hardeku vsled zastrupljenja krvi, posest nik in občinski svetovalec Hrga in tovarnar Kralj v Ormožu, posestnik Praprotnik iz Pu-šinec, preje še viničar Šnajdar v Litmerku in prevžitkar 'Puklavee na Humu. Veržej. Kakor strela iz jasnega neba je vplivala na električne moža elektrarne Cven-Krapje novica, da je udarila strela v transformator elektrarne v Veržeju, katerega jo močno poškodovala Transformator je bil zavarovan proti vsaki poškodbi že od julija lanskega leta, torej zadružna elektrarna, oziroma nje člani ne bodo prizadeti. Zadrugarje Cven-Krapje pa jo preletel strah, ker niso imeli transformatorja zavarovanega in bi najbrž ne prestal krstne slave — pritiska strele — ker je če mlad in slaboten; bliskovito so še isti dan zavarovali transformator. In na vso srečo, ker že tretji dan Jih je doletela ista usoda kot Veržejce, da so za en dan morali prižgati petrolejke. Strela si je namreč izbrala tokrat njih transformator. Ker pa Veržej ljubi luč, »i je izposodi! v sporazumu s Falo transformator falske elektrarne, kateri Je bil slučajno deponiran na Cvenu. Beležimo resnici na ljubo v upanju, da se dopisnik »Jutra» vsikdar prej pouči o stvari. Navsezadnje dado Veržej-ci radevolje pojasnila, ker vedo, da je treba transformator zavarovati prej, ne pa v trenutku, ko že okoli njega frčijo žareče muhe. VoržeJ. Morda bi si kdo mislil, da Je Veržejce že davno odnesla Mura, ker spijo in se nič ne oglasijo. Temu pa ni tako. Pred poldrugim letom smo si zgradili električno omrežje s tranformatorjem, ki nam služi za razsvetljavo, pogon kmetijskih strojev in še celo mlatimo k elektriko. Lansko leto smo osnovali Rodovniško društvo v Veržeju, katerega namen je • prvovrstno odblro plemenske govedi in z mlečno kontrolo doseči sčasoma boljSe uspe- he v živinoreji. Društvo je raztegnilo svoj delokrog skoraj na vse občine ljutomerskega sreza in pospešuje govedo simodolske pasme, katero je po izkušnjah za naše razmere najbolj priporočati. Smotrno delo enega leta je rodilo uspehe, tako, da šteje društvo danes nad 100 članov s 126 glavami prav izborne govedi. Ze 7. avgusta 1930 se vrši društvena živinorejska razstava, ki naj pokaže tistim, ki še gledajo naše delo za napredek živinoreje nezaupljivo, da spregledajo in se nam pridružijo. Sredstva za nagrado najboljše živine se zbirajo. Tombole dne 9. junija, na bin-koštni pondeljek naj nikdo ne zamudi; če kupi tablico, doprinese kamenček k nagradam. Sam si svoje sreče kovač, torej ne zamudi prilike kupiti tombolske karte pa 3 Din, ker lahko dobiš za 3 Din 2000 Din vredno slamo-reznico in mnogo tega, kar dnevno potrebuješ. Na svidenje! Kapela pri Radencih. Dne 18. maja se je poročil šofer zdravilišča Slatina Radenci z gdč. Terezijo Kodila. Na gostiji se je nabralo za dijaško kuhinjo 88 Din. Vsem dobrosrčnim darovalcem ljubi Bog stotero povrni, novopo-ročencema pa obilo sreče v novem' stanu. — Dne 19. maja se je ponesrečil kmet Josip Jurkovič iz Turjanc. Vozil je pesek, ob robu jame se je voz prevrnil in polna truga peska je padla nanj. Našli'so ga mrtvega, do vratu zakopanega v pesku. — Na takozvanih kar-minah so pogrebci nabrali 120 Din za dijaško kuhinjo. — V petek, dne 23. maja pa smo pokopali dobrega, krščanskega moža, dolgoletnega zvestega naročnika »Slov. Gospodarja« Josipa Holca iz Kobilšaka Tam se je nabralo pri pogostitvi pogrebcev 54 Din za dijaško kuhinjo. Vsem darovalcem tisočeri Bog plačaj! Prerano minulima rajnkima pa želimo večni mir in pokoj! Hrsstfe-Mota, V nedeljo, dne 25. maia se je poročila mladenka Alojzija Štuhec iz Hrastja z Alojzijem Križanom iz Čakove pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Na gostiji, katero je počastil tudi nevestin stric iz Ljubljane, so veseli gostje zbrali za dijaško kuhinjo 100 Din. Vsem dobrosrčnim darovalcem Bog plati! Novoporo-čencema pa želimo obilo sreče na novi poti! Sv. Tomaž pri Ormožu Dne 21. maja sta se poročila dva delavna člana tukajšnje Marijine družbe in bivše orlovske organizacije Francka Munda iz Rakovec in Joško Majcen iz Hranjigovec. Na gostiji so svatje darovali za tomaževski Društveni dom Din 300.—. Žive! mladi par! Živeli dobrotniki Doma! Šmibel nad Mozirjem, Žalostno so peli zvonovi 20. maja, ko smo spremljali k zadnjemu počitku mladeniča Luka Slemenšak, ki je umrl v najlepši dobi v tridesetem letu svoje starosti za jetiko. Ob grobu so mu pevci zapeli tri žalostinke v slovo in pri tem ni ostalo nobeno oko suho. Pokojni je bil dober mladenič, ki je bil v čast domači hiši in celi župniji. V maju je trdno upal, da bo ozdravel, n ravno ta najlepši mesec Marijin ga je rešil trpljenja In ga povabil v raj večnega majnika. Vrli mladenič, počivaj v miru! Ev. Frančišek v Sav. dolini. V mesecu maju so bili v tukajšnji župnijski cerkvi poročeni: Josip Golob s Pepco Šetej ter Matko Razbornik s Francko Babin. Vsi novoporočen-ci so bili vneti sodelavci v naših društvih. Zato jim želimo v zakonskem stanu obilo sreče in božjega blagoslova. Na praznik Vnebo-hoda Je bila blagoslovljena nova umetniško izdelana zastava tukajšnje dekliške Marijine družbe. Blagoslovitev je izvršil družbeni voditelj č. g. župnik Vogrinec, ki je z lepimi besedami orisal pomen nove zastave ter obenem izrazil željo, naj bi se čim več domačih deklet oklenilo Marijinega prapora. Celja. Obratni čas v trgovinah. Opozarjamo občinstvo, da bodo po novi odredbi gospoda bana dravske banovine trgovine v mestu Celje po trinajstle'nem prekinjenju tudi oh nedeljah, počenši z nedeljo 1 junija tega leta, zopet odprte, pa samo od 8. do 10 ure z izjemo velikonočne in blnkoštne nedelje in ne- delj, na katere pade državni ali verski praznik, ko morajo biti trgovine celi dan zaprte. Taki prazniki so: novega leta dan, dan svetih Treh kraljev, sv. Rešnjega Telesa, Vseh svetnikov, 1. in 17. decembra ter Božič. Na vseh ostalih verskih in državnih praznikih bodo trgovine dopoldne, na manj važnih pa celi dan odprte. Male dole pri Vojniku. Koncem aprila in V začetku maja je bil v naši župniji Nova cer-kev sveti misijon, katerega so vodili čč. gg. jezuiti iz Ljubljane. Misijon je bil dobro obiskan. Prejeli smo obilo lepih naukov iz lepih pridig. Srečen tisti, ki se po njih ravna, Misijon pa ni bil po godu nekaterim nasprotnikom vere in svete Cerkve. Med temi je tudi tisti, ki je poslal dopis v »Domovino«, kjer pravi: »Kot verniki smo pričakovali, da dobimo duševne hrane in tolažbe, doživeli pa smo, da so nas gg. misijonarji brez vsakega povoda hudo obdelavali.« Kako duševno hrano želi dopisnik, ne vemo. Med kake »verne« ljudi pa on spada, se vidi iz tega, ker graja gg. misijonarja in njihov nauk. Kdor smatra res* nejši opomin za obdelovanje, kaže, da ima slabo vest. Vitanja. Nenadoma so se oglasili sredi noči od 27. do 28. maja zvonovi ter budili in klicali ljudi, naj hitijo na pomoč bližnjemu. Gorela je hiša trgovca gosp. Jožefa Teppej, ki' je veljala za najlepšo v Vitanju. Klic po pomoči je šel po brzojavu po celem okraju in še dalje. Kmalu so prihitele na mesto požara iz raznih krajev požarne brambe, nekatere e motorno brizgalno. Združenemu trudu spretnih gasilcev se je končno posrečilo, da so dO jutra udušiii požar, ki se je k sreči omejil samo na to hišo. Zgorelo je podstrešje in pa del, ki meji na dvorišče, do tal. Le trgovski in gostilniški prostori z nadstropjem so še kolikor toliko ostali nepoškodovani. Ogenj ja nastal na dosedaj nepojasnjen način. Škoda je vsekakor velika in bo menda nekaj kritega z zavarovalnino. Sv. Križ pri Rogaški Slatini Padel s tretje« ja nadstropja in se ubil. Pred par dnevi j« prišel v službo kot natakar h g. Dolničarju, hotelirju v Rogaški Slatini Mirivoj Macl. Rojen je bil leta 1888 in je rodom iz Novega Sada. V noči dne 22. maja je po svoji opravljeni službi šel s svojimi tovariši v neko tukajšnjo restavracijo. Potem pa je šel na svojo prenočišče v »Styrija dom« v tretje nadstropje v podstrešno sobo. Pri sprehodu po strehi se mu je spodrsnilo in je padel v globino okoli 18 do 20 metrov. Pri padcu se je takoj ubil. Mrtvo truplo so spravili v mrtvašnico k Sv. Trojici. PGlje pri Podčetrtku. Pri nas je umrla t Brezovcu ugledna posestnica, dabra krščanska mati ter priljubljena soseda Frančiška Va< lenčak. Njeno občo priljubljenost je pokazala obilna udeležba sofaranov, sorodnikov, znancev ter prijateljev iz sosednih župnij. Blaga mamico bomo ohranili vsi Poljani v najbolj-« šem ter trajno hvaležnem spominu in blagimi preostalim naše sožalje! Laški okra]. Ze dolgo je bila na dnevnem redu preložitev klanca na banovinski cesti Hrastnik—Sv. Marjeta, in sicer med vasmi Marno—Brezno. Bivši okrajni zastop je zapo-čel akcijo za preložitev klanca. Ze leta 1927.» je bil vložen tozadevni predlog v ljubljanski oblastni skupščini in v zadnjem zasedanju oblastne skupščine meseca novembra 1928 J« bila tozadevna uredba sprejeta. Z delom se j« pričelo pred par dnevi, in sicer vodi delo g. inž. Fink od Gradbene direkcije. Lastniki zemljišč so odstopili svoje zemljišče za preložitev ceste brezplačno, ako se jim napravi vodovod in izpelje melioracija plaza. Z ozi-rom na to, da je v ta namen pripravljenega že precej denarja, je upanje, da se bo tudi to izvedlo. V nasprotnem slučaju je namreč cela vas Brce izpostavljena nevarnosti, da jo plaz uniči. Loka pri Zidanem mostu. V dneh od 18. do do 25. maja smo imeli misijon. Trije gospodje lazaristi od sv. Jožefa v Celja so goreče oznanjali zveličavne nauke in neutrudno spovedo-vali. Od dne do dne je naraščala udeležba, in ko bi bili še najrajši hodili k misijonu, je bil prehitro že konec. Velika dobrota božja je osemdnevni misijon. JAKA, DOLI S KAPO! »Jaka, doli s kapo,« je vselej rekla kroja-5eva vdova malemu sinčku, če je prišel kak tujec skozi vas. Jaka ja vzel kapo z glave in tako se je navadil na to, da je bil napram vsakomur vljuden in postrežljiv. Sirovih ljudi nihče ne mara, vsakdo jih zaničuje, čeprav bi bili še tako bogati. Imenujemo jih »cepce« in to po pravici. Prijazno občevanje in poslužnost sta ključ do srca vseh ljudi. Če je prispel tujec v vas, je bil Jaka vedno prvij ki je prijazno pozdravil. Dogajalo se je včasi, da je tujec vprašal po poti. Namesto da bi odgovorili, so stali drugi dečki nemo in neumno okrog, spogledovali so se ter se smejali. Jaka pa je bil kar tu, odgovoril je in spremljal še sam tujca toliko pota, dokler bi lahko zašel. V zahvalo je dobil marsikatero prijazno besedo. Da bi vzel kako plačilo, ga je bilo sram. To je materi, ki je bila razumna žena, ugajalo. Rekla je: »Kralji in knezi prijazno pozdravljajo svoje najnižje podanike, čemu ti ne bi storil isto?« No, kaj se je zgodilo? Jaka je bil star 20 let, močan in velik ter Je pomagal svoji materi zaslužiti vsakdanji kruh. Radi svoje vljudnosti je bil povsod priljubljen. Neke nedelje je sedel z drugimi mladimi ljudmi pred krčmo ob veliki cesti. Prihajal je star gospod iz mesta. Pijan mož mu je tekel nasproti in je hotel s starim gospodom plesati. Tedaj so se začeli pivci smejati, a niti eden ni vstal, da bi gospoda branil pijančeve vsiljivosti. Takoj je priskočil Jaka, odrinil pijanega moža ter vodil starega gospoda k župniku, katerega je hotel posetiti. Čez kake četrt ura sta prispela dva voza t gospodi in (iospemi. Mladi ljudje pred krčmo so strme gledali. Tedaj je eden izmed njih rekel: »To je gotovo graščak!« Tedaj so se začeli d|-ug za drugim odkrivati, čeprav vozov že davno ni bilo več videti in so že stali pred gradom. Napotili so se tja ter gledali iz daljave. Videli so starega gospoda, ki je šel z župnikom proti gradu. Tudi Jaka je stopal z njima. Stari gospod je bil graščak sam, ki je bival dolgo vrsto let v tujini in se je bil sedaj vrnil v domovino. Jaka je moral ostati pri njem. dobil je novo obleko in postal gospodov sluga. S svojo postrpž'jivo<*tjo si je znal pridobiti vsa srca -ter je bil tako priden in zvest, da mu je graščak povsem zaupni in ga postavil naposled za oskrbnika vsega imetja. Na smrtni postelil mu je zapisal precejšnjo vsoto denarja in lepo kmetijo. .Inka se i» oženil, bil je štedljlv in je postal najbogatejši kmet v vasi. Vsi ljudje so to ve-i*o!i in so od tiste dobe dalje začeli gledati na to, da so bili tudi njihovi otroci vljudni, »če re koristi, pa tudi nič ne škoduje« so si mislili. Airo na is bil kak surovež m^d deoo. terjaj so v«i riejali kakor Jakova mati: »Jaka doli s kapo!« NFKAJ O DFNAPJU. V vsaki deželi so bili nekoč časi, ko še lju-die niso poznali donar.ia. Pomagali so si tedaj tako, da so razne predmete med seboj izmenjavah. Nekdo na primer je dal svojemu so-p?du kakšno orodje ali drugo pripravo, izdelek svojih rok, i n je dobil za to komad živi- ne ali kaj druzega sličnega. Stari Slovani so uporabljali kot blago za izmenjavo govejo živino, med in platno. Posebno zadnje je bilo zelo v ceni, torej so dajali za tuje izdelke radi platno; platili ali plačali so z njim. Izme-njalni promet mesto denarnega prometa imajo še dandanes nekateri narodi, ki stoje še na nizki razvojni stopnji. Zamorci v srednji Afriki dado na primer potovalcem kokoši, koze, slonovo kost in drugo za blago is bambaie-vine, žico iz medenine, puške in naboje. Sicer pa je tega čimdalje manj, ker že tudi ta ljudstva spoznavajo vrednost denarja. V lovskih okoliših Severne Amerike so še pred nedavnim časom računali z bobrovimi kožami, kakor računamo pri nas z dinarji. Kaj takega je mogoče le pri jako preprostih življenjskih razmerah. Kjer bi bilo treba izmenjavati toliko blaga, kakor na primer v evropskih državah, je potrebno merilo, na katerem je mogoče določiti vrednost različnega blaga. Takšno merilo je denar. Denar spoznava večina ljudi že v najzgodnejši mladosti. Kovana kovina se je izkazala kot ugodna za uporabo kot denar, ker ima sama svojo vrednost, ker omogoča natančno ocenitev blaga, ker je zelo trpežna in jo je lahko prenašati iz kraja v kraj. Kovani denar ima v glavnem namen, da služi vsakdanjemu manjšemu prometu in v dopolnilo vsot, če niso zaokrožene. Ker pa kovani denar pri današnjih prometnih prilikah ne bi zadostoval in lahko radi svoje teže pri velikih vsotah ovira hitrost obratovanja, zato je bilo treba ustvariti zastopnika kovanega denarja, to je denar iz papirja, bankovec. — Bankovec sam na sebi kot papir nima vrednosti, pač pa vrednost nakazuje. Na naših bankovcih čitamo na primer, da jih Narodna banka na zahtevo vsak čas zamenja za kovani denar. Denar iz papirja je v dobro urejenih državah, kakor na primer v naši državi, velike važnosti, ker zelo olajšuje trgovino in promet, omogoča hiter in lahek prenos tudi velikih vsot od osebe na osebo, od podjetja na podjetje. PLAČUJ V GOTOVINI! Navadi se na to, da plačuješ v gotovinil To naj ti bo prvo in najvažnejše pravilo. Plačevanje v gotovini olajšuje promet, povzroča hitrejše obratovanje in je sploh boljše, ko vsako uporabljanje kredita, dolgovi. Ako ne moreš plačati v gotovini, premisli prej dobro, če morda ni mogoče, da opustiš dotično nabavo. Mnogokrat bo to mogoče in tebi bo pri tem bolj ugodno, nego če bi imel tedne in mesece skrbi radi dolgov; kajti za vsakega rednega človeka je največja skrb, če pomisli, da ima dolgove. 2alost.no dejstvo je. da toliko ljudi dela dolgove prav lahkomiselno. Mnogo je takih, ki kupujejo brez pomisleka dosti blaga, katerega si ne bi bili nikoli omislili, ako bi morali plačati takoj v gotovini. To velja predvsem pri kupovanju na obroke. Seveda je to navidezno mala vsota Ako pa se preračuna, koli ko več je treba plačati za tako blago, koliko nepotrebnega blaga si kdo nabavi, ker plačuje v obrokih, kolikokrat se nabere mnogo dolgov od obrokov za razno blago :— potem bo vsakdo prej dobro premislil, preden sklene tako kupčijo. Najboljše bo pač vendar, če plačaš v gotovinil DOBRI NAUKI. Bog pomaga tistim, ki si sami pomagajo. Kdor hoče živeti od upov, je v nevarnosti, da lakote umre. S pridnostjo in vztrajnostjo pregloda miška debelo vrv. Primi za delo z veseljem in pomisli: V rokavicah marka ne bi dobila niti ene miške. Kdor ne zna prav tako dobro štediti kot zaslužiti, lahko se trudi vse življenje, pa ne bo zapustil niti dinarja Ako je res, da je čns najbolj dragocena stvar na s vet,u, potem j a izgubljeni čas naj- večja potratnost. Izgubljeni čas se ne vrne in kar imenujemo »dosti časa« je vedno »malo časa«. Ostani v delavnici, tedaj ti bo ostala delavnica. Kdor hoče obogateti s plugom, ga mora imeti in pri delu sam voditi, zapustil niti vinarja. REŠITEV NALOG. 1. Papir držimo vodoravno nad plamenom in neprestano nanj pihamo. Papir ne more goreti, ker ga zračni tok stalno ohlaja. 2. Trak iz bombaževine, na primer stenj od svetiljke damo z enim koncem v polni kozarec ter ga v loku prevedemo v druge kozarce, nakar se začenja voda pretakati. NOVE NALOGE. 1. Dopolni prazne prostore s črkami, ki da* do od zgoraj navzdol čitano ime slovenskega pesnika! j e e u b r n a b i m a r e a r 8 t n a 1 0 u h r 0 a v s t P a 2. Vstavi v sledečo razpredelnico te-le črke! bbbegjklooooor. rtu tako, da nastanejo ob strani razpredelnice naznačen« besede: ptič vsakdanji predmet dete močan veter Vrh tega pomenjajo črke v prvi navpični vrsti naš zadnji dom. S. Nariši spodaj stoječo sliko z eno poteao, to je ne da bi odstavil svinčnika! SMEŠNICE. 1. Preveč Izbire. V Afriki, kjer ima sol v nekaterih okoliših zelo visoko ceno, je nekoč črnec ukradel sosedu merico soli. Zadeva j» prišla pred kralja črncev in ta je razsodil: »Ker si ukradel sol, dobiš kazen, in sicer si lahko sam izbereš, katero hočeš, ali poješ to sol, ali dobiš 25 udarcev s palico, ali pa plačaš 50 obročev žice iz medenine kot odškodnino.« Tat se je odločil, da pojé sol. Ali ko je požrl prgišče, ni mogel dalje in je prosil, naj mu rajši dado udarce. Po 15. udarcu pa mu Je bila bolečina prevelika in odločil se je, da bo plačal odškodnino. Tako je skusil vse način« kazni in si jo je sam poostril. 2. Dobra rešitev. Pavliha je srečal neko4 devet ljudi, ki so se ljuto prepirali. Ko s« ugledali Pavliho, so ga ustavili z besedami: »Gospod, bodi sodnik v našem prepiru. Nal je devet, imamo pa deset ovac. Razdeli ovc« med nas tako, da bo prav in da ne bo nihč« prikrajšan.« »Dobro, ali bojim se, da vam moja sodb« ne bo všeč!« »Gospod, odloči, kakor najbolje vei in znal. Prisegamo ti, da te bomo slušali.« »Torej, pridržite s) od desetih ovae »no, d* vet pa jih vzamem jaz.« Možje so zmajali z glavami. Delitev se ji» ni zdela pravična. »Kaj?« Je zaklical Pavliha. »Delitev ni dobra? Jaz In devet ovac je skupaj 10, vas devet in ena ova Je zopet — 10. NI 11 to pravičn« podeljeno?« Možje niso mogli zdaj nlfi vei oporekati In delitev se Je IzvrSil*, IHIIIIIllllllllllllllllim^ aswas £1! Sprejema »bresta!« QSTANOVUENA L£T& IS61 hranilna vlog« od vsakogar, jih najugodneje, nudi popolno varnost ta izplača]« toče a. C e 1 | e v lasin! bill Narodni «Sobi Uvržuje vse denarne posle, kupuje in prodaja taj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja ca iivoz blaga. Za varnost Hranilnih vlog farna poleg testnega snovnega premoženja po Pin lOO.OOO.GOO — i m »i te lastna glavnica la rexervc, ui znašalo iko^aj sad Din 14,503.803'-. Maribor Aleksandrova o. It. 11 Podružnic! i (v lastni Hiši) 223 p fle mMm ščegefssje i grlu, ko me muči kašelj, hripavost ter služenj» t prsih — tedaj začnem takoj srgrati k Fellerjvrim prijetno dišečim FSeafluidom. Nekoliko kapljic na sladkorja odpravi napetost, bolečine ia krče v želodcu. Drgnenje in «b-kladki delnjeio izvrstno pri re/mv tizmu, živčnih bolečinah, pri bolečimi t očeh, aiesih, pri glavobola ia sebobola. 6S2 Delajie hidi Vi tako — pomagalo bode tudi Vami Feflerjev Elsafluid, to že 83 let znano aarodno sredstvo in keemetikom stane ▼ lekarnah ia vseh podobnih trgovinah : poizkusna stekleničica S Din, dvojna steklenica 9 Din, »pe-cijaloa steklenica 26 Din. Po poiti najmanj za 62 Din pri: EUEEH U. FELLER, IsImpehp, Steblca Sanji, Elssfpg 5*1 Bipmansfea 3BhOB flOUIEC isplbap, Bralja Petn trg 1 pri magdaisnski lekarni Prepričajte ie, ogled neob-veaen. Keogajajoie «e zamenja ali vrne denar. 689 Podpisani Jurij Botov- alk, p. d. Makovnik, posestnik v Smiklavžu pri Slovenjgradcu obžalujem, da sem počet-kom meseca februar- ja tega leta v Smiklavžu pri različnih prilikah in J roti več ljudem brez res-ične podlage obdolžil g. Andreja Ca»-a, p. d. Kodra, posestnika v Smiklav-tu, da ml je ukradel kladivo. prekllcujem te besede, ki ne odgovarjajo ni- Jakor resnici, obžalujem, a sem jih izgovoril ter t« zahvaljujem g. čas-u, . Po naslednjih umrlih članih odd. D/II. gosp. MARINČIČ Mihael, Ljubljana, gospa MERČUN Antonija, Maribor, gospa SF.NEKO-VIC Veronika, Maribor, gospa KOKOT Marija, Studenci, gospa LE-PENIK Kunigunda, Bresternica, so sprejeli dediči od podpornega društva i^iu^sio samopomoč ¥ FlariHorifl po komaj šestmesečnem članstvu takoj izplačano pripadajočo podporo v višini ene osmine, to J« po 605 do 700 Din, za katero iznekajo tem potom najlepšo zahvalo in priporočajo to človekoljubno društvo, posebno pa še starostno skupino z oddelki A/II, B/II, C/II, D/II vsakomur v takojšnji pristop, ako S« ni njega član. Maribbr, dne 30. maja 1030. 739 Prenao si nabavite poželno friago o&išOže g """" k Največja modna trgovina v Sloveniji, meri 98 Vi tntr z 36 ve ltkiml "izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga r.uai g čudovito nizke cene. V konfeRcIJI plašči od 300 Din ¿1 naprej kakor tudi vse blago ceneje l^ol drugod. g Modne knjige zastonj. 728 Modne knjige zastonj. AK Ah^ ^k Mh. Jk Jžh. A A, A A —is 4 4 4 najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerslii «c jilniC! v r. z. z n, z. Gosposka ulica Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri, i®"" Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. e^^obrcsii nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i jr -%y N pr ^gr ^ ^pr SBEBBBBBBBBBBBBB ESeiSEEaKBEaEtigESagSSHESEESa tBBBBBBBBBBSBBBB p K (gl) p Najvarneje in najugodneje s« nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu ki obstoja že 64 let Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nsdclatnih, ki vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice --»»m- = Hranilnica daje posojila aa zemljišča po najnižji obrestni mer!. — Vsa prošnja xs- iuje braspiačiio. 4 z vsem p v eni oženje m in vso davčno močjo. L Ogromna izbira. !!. Islionna ksslitiia. 81. II 2ks cins in ple-čiin.s olajšane. «63 Blago za moške obleke in spomladanske plašče. • Bhgo za damske kostime, plašče in obleke. - Cefiri, oks/ordi in voplini za moške srajce. -Grepe-de-ckine, crepe-sattn, crepe-georgette, crr-pe-marochine. - Ban-herg- in umetna svila v modernih barvah iti desenih. Vsakovrstno platno ta perilo stalno v veliki izbiri. * i v rfi KOROŠKA CESTA STEV. 0 £ 4e nista imeli tako mmai košnje> kot jo bor« imeli letos, 683 toda le, »ko boste kosili 2 garantirano domačo Jugoslovensko koso Zahtevajte te kose pri vseh trgovcih! ¿Pozor birmam / KoiSeKdlsIia irtfoiina flfifs Wfl%% C€lfc-@@i€rf€ 3 Cf lllil H.PlCfCila) priporoča raznovrstne zgotovljene obleke v vcaki veli-KOšti in po najnižji ceni že od Din 100 - naprej Lastno Izdelovanje cblek po meri in najnovejšem kroju Oglejte si pred nakupom nnšo satogo 423 ure, zlatnine kupite najceneje pri R. BIZJAK MARIBOR Gosposka ul. 16 Brezobvezen 690 ogled zaloge. so navadna opre-_ oa Verk za žago na vodni pogon. Kdor bi ga prodal, naj pošlje svojo ponudbo pod : Frane Bezgov-žek, posestnik Keka št. 16, pošta La-ko. 731 Pljučne bo: lezni ozdravi DrTPefiuik, pljučni zavod (Privat - Lnngenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina 734 posestvo tri četrt orala remije, lepa novo zidana hiš* vse v lepem sta nju za 56000 Din v Laznici št. 88. 718 SOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Ustan. L 1904. trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavice in obveze na krčne žile. Umetne noge In roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdLa po zefo nizkih cenah. 494 Franc Podgoršek naslednik FRANC BELA, b.-mdažist, MARJEBOB, Slovenska ulica 7. Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetju. ae kupujete vseh mogočih praktičnih prad-predmetov za vporabo, glazbil, jekleno robe, orodja, gospodinjskih in oblačilnih potrebščin za dame, gospode in otroke, igrač itd. kot pri svetovni razpošiljalni tvrdki Suttne. Fino ponikiana priprava za britja z 2 oštri-nama, zelo lepo izdelana, Vas stane samo Din, daljo dobite dunajsko ročno harfe £ moniko v lepi izdelavi z 10 tipkami, 3 basi i. t. d. Na tisoče najlepših za samo Din Ml? reči bodeta našli ▼ novi veliki ilustrirani domači knjigi, katero tudi Vi popolnoma brezplačno dobile, ako jo zahtevate od svetovne razpošiljalno tvrdke 211 K. SUTTNER, LJUBLJANA št. S92 m^ma^msmsgssismmeaeEi in porccianasio posodo, okvirje za slike, le najboljše pri start steklarn! Prešernova l «v^^ ulica £1. 4. Brušena in navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela prt novih stavbah. 691 razne kipe i. t. d. kup Celjski Vaše prihranke naložite popolnoma varno pri lnici * Keltska c. 10, Maribor regtstrovana zadruga z neomejeno lavezo Benini daveh se vlagateljem ne odtegne. «6 |«r otresli: Za vloge: utuzimz C—770, mane i'/»—87». Cen. za*.* Ljubljani rac. SI. I4S49. P0S9fIlS i>0 7«. Nalagajte po položnicah! Oblastna Hranilnica mariborske oblasti Central®: nmmm, Trg S¥0U©fi€ 3. Podružnico: COJE, Canftarjeva 11, nasproti polic. (Preje: Juinošlaierska aranlinlta, Celje). K "J Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijaka in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in ▼ tekočem računa, eskontira in reeskontira menic«, izvršuje žirovne in kontokorentna posle in vse druge v denarno stroko spadajoč« transakcij«. SjirelCfna Vl03|£ na vloine knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zarodov ter jib Ol)rfiSill|€ na fUf|0£lit€ J§€, Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti [flJIlii DraVSHšl DaOO?!3ia z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, " -—— Zalo so nalozue ? zavodu pnpilarno varne. ■ — ■■■ Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnic«. 663 Najcenejše (n ltupiia 1"» ti v T/ la^e, firneže, terpeniin, kar-«Jstl bolineum, maže za kolesa, olj3 za stroja in mast, bencin 1. t. d. ii -...itiMrii pri Umu.................i im«i 614 Branko Sučevič, Maribor i Telefon it. 2153 Slovenska ulica 3 Telefon K. 2168 Avinal ozdravi alkoholika pijančevanja, ne da bi vedel za to. Stane 220 Din. Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17. 716 se lepo posestvo 10 do 32 oralov, izve se pri Feliks Drozg, Vel. Zimica, t>r. F07 se pr .. Z)! pošt» Sv. Barbar» t SI. | si nabavite po najugodnejši ceni tBsT" pri 709 domača vina, prvovrsten doma prc-šani jabolčnik, kakor zajamčeno pristno domačo, žgano slivovko FL0H3HN mUm g M pri koio Zahtevajte brezplačne vzorca in cenike I Proda se en gepelj in mlatilnica, vse v dobrem stanju in vse skupaj. Cena po dogovoru. Vpraša s« pri Feliks Kranvogl, Sp. Voličina, p. Sv. Lenart v Slov. goricah. 741 8 k™50 stanovanjem W lljpDSlf»®! v hiši sprejme Franjo Ulbl, čevljar, Gradiška, pošt» Pesnica. _____732 sistem Cormitz, generalno popravljeno z novimi noži ter mlatilnlco z treBa-lom in ščinjalom za motorni pogon, 56 cm liroki boben, rabljena, prod» pod ceno J. Pfeifor, Hoče. _ 737 na prometnem kra;u 3 orale zemlje ugodno na prodaj Ivan Bazjak, Leskovec, Slov. Bistrica. 725 Pri graščini Negova, pošt» Ivanjci se odda v najem mlin pri ribniku. Natančneje se izve pri zgo-raj omenjeni upravi._724 s spričevali kakor tudi neoženjen hlapec se takoj ■prejme. 733 tS Nafvarnsfše in najboljše naložita denar pri regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo u m\ lesfai piloii no nogalu Hmljii Petro ceste in Viaiifee \m ««mniiiHiiiiHitiiiuitiMUi mi i n niiitnraiiiiii im i»t:nuitnaw Stan;« hranilnih vlog zna-Sa n^d Din 85,000.000'-. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. llillliiliur Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hi§ nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 192 ^dlllllUiilllllillHIlllllilllllllllilllUiiUllliUUIIlillliUlillllk Renlni davek plačuje poso.ilnlsa iz svojega in ga ne odteguje vlagaieljem. ^UIIIIIiiiHilliiiiilllllilllllllilllUIIIlIllllllllilllMIllUlSil^ i si M Siskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar * Mariboru. ItdaiatOi; Konzorcij »Sioveuskejia Goai>odarja«, oradstavnik: Januš Goiuc v Mariboru,