*
5The Oldest and Most Popular Slovene INewspaper, U» United States oft 'America.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA X CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 209
CHICAGO, ILL., PETEK, 28. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 28, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
ORGANIZACIJA, KI SKRBI Z A INTERESE TUJERODCEV, POZVALA OBA KANDIDATA, NAJ SE IZRAZITA, KA-t KO STALIŠČE ZASTOPA TA GLEDE VFRAŠAN J, KI SO VAŽNEGA POMENA ZA TUJERODNO PREBIVAL-STVO.
New York, N. Y. — Institucija, ki je ustanovljena, da skrbi za interese tujerodnega prebivalstva v tej deželi, Foreign Language Information Service, je pred par dnevi poslala obema glavnima predsedniškima kandidatoma, Hooverju in Roo-seveltu, v obliki resolucije spomenico, v kateri ju poziva v imenu osem milijonov tujerodnih volilcev, naj javno podata Svoje stališče glede nekaterih zadev, ki so zelo važnega pomena za tujerodce. Resolucija Se glasi sledeče:
Ker je po sprejetju nai-odne platforme republikanske in demokratske stranke opazila Foreign Language Information Service naraščajoče nezadovoljstvo med našimi naturali-ziranimi državljani vsled tega, ker se nobena teh platform ne bavi z nekaterimi zadevami politike in zakonodaje, v katere so ti državljani vitalno intere-Sirani, in
Ker je osem milijonov naših državljanov moških in žensk tujezemskega pokolenja in je skoraj ena tretjina našega prebivalstva sestavljena iz priseljencev in njih otrok, in
Ker je ta velik del našega Prebivalstva posebno interesi-*"an, da se izpremeni sedanja Zakonodaja in predpisi v toliko, da bi se ločene družine zopet lahko združile, da se odpravijo previsoke pristojbine in druge pvire za naturalizacijo sposobnih oseb, da se prepreči zapostavljanje tujerodcev, ki so bili zakonito pripuščeni v to deželo, in da se odpravijo sedanje krivice pri deportacijskih Postopkih, in
Ker je politika predsednika 111 njegove administracije tesno Rezana s temi vprašanji, ki ne Nadevajo samo te skupine A-^erlikancev, marveč dobrobit naroda kot celote, in
Ker se ni niti republikanska, | ^ti demokratska stranka dotaknila teh vprašanj, naj bo Sklenjeno, da urad nadzorni-, Foreign Language Information Service s tem pozove tePublikanskega in demokratoma kandidata za predsednico, naj se v najkrajšem času ■lavno izrazita, kako stališče za-^opata glede teh vprašanj, in naj bo
Sklenjeno, da se prepisi te ^solucije pošljejo predsedniku erbertu Hooverju v Washing-
ton
m governorju Franklinu D.
. — fei/vei nui J U X'i aiiiviiiiu
u°ose:veltu v Albany, N. Y.
MOONEY. - BILLINGS OBRAVNAVA SE OBJAVI
tuk •W York' N- Y- — v neki kajšnjj knjigarni je v sredo
hirT knjiga> ki se bavi z zna"
n slučajem obsojencev Moo-
Pi-ert ^ .Billint?sa- ki sta bila j. >eti obsojena v Kaliforni-
bela, umora- v kni[e[ J'e niov lnjeno' da Je Wickersha-v0 k°misija preiskala zade-
krivix'Ugotovila' da sta bila oba
ga de]n° ohsojena. Tozadevne-9jbW.a ^or°čila te komisije pa ' 1 niso pustile v javnost.
REPUBLIKANCI NAJARČI
Roosevelt odločno za povrnitev piva. — Republikanska uprava uničila deželo in zdaj tira ljudstvo v obup.
Baltimore, Md. — Tako bojevitega govora, kakor ga je imel predsedniški kandidat Roosevelt pretekli torek zvečer v tukajšnjem mestu, se od njega tekom sedanje kampanje še ni slišalo. Hooverju in njegovi administraciji je zopet br?] grenke levite.
Glede vprašanja prohibicije. Republikanska platforma je bila v tem oziru tako zavita, da je hi nihče razumel, je-li mokra ali suha. Doseglo pa se je z njo ravno nasprotno od tega, kar se je nameravalo z njo doseči, namreč, da so jo končno vzeli, suhači za mokro in mokri za suho. Da to napako nekoliko popravi, se je Hoover napol izrazil za mokrega. Pa ti pride podpredsedniški republikanski kandidat, Curtis, in mu vse pokvari, ko se izrazito odloči za prohibicijo. Iz tega se razvidi, da so republikanci pr^vi švi-gašvagarji v tem oziru in jim ni zaupati. Nasprotno pa se Roosevelt jasno in določno izraža, da se zavzema za to, da se predrugači Volsteadov zakon v toliko, da se dovoli izdelovanje in prodajanje piva in se s tem tristo milijonov dolarjev odvzame butlegerjem in se jih spravi v vladno blagajno.
Dalje je vzel na tarčo republikansko upravo in jo primerjal s štirimi zlimi, temnimi jezdeci, ki so dirjali preko dežele, puščajoč za seboj sledove razdejanj in pustošenja. Prvi "jezdec" je bilo razdejanje. Vladna politika je uničila gospodarstvo in industrijo in povzročila glad in trpljenje. Prišel je drugi "jezdec", zavlačevanje. Vlada ni storila ničesar, kakor samo obljube dajala trpečemu ljudstvu. Sledil je tretji temni jezdec, prevara. Z raznimi neresničnimi izjavami o položaju je varala ljudstvo, da je še bolj gazilo v izgube. In končni jezdec, obup, še zdaj dirja po deželi. Vlada trdi, da ne more ničesar storiti proti sedanjim razmeram, ampak, da mora ljudstvo trpeti, dokler se razmere same od sebe ne bodo izpremenile.
-o-
SUHAŠKA LIGA V ZADREGI Chicago, 111. — Illinojški odsek protisalunske lige je moral priti do neprijetnega zaključka, da je med letošnjimi kandidati za javne urade zelo malo število takih, ki bi jih liga lahko priporočala kot "svoje". V Cook okraju ne najde med demokratskimi in republikanskimi kandidati niti enega, ki bi mu lahko dala svoj O. K. Samo neki neodvisni kandidat je po nje želji. V ostalih delih države jih je od 30 kandidatov priporočala! isamo 11.
SPOMIN NA DAVNE DNI


KRIŽEMJVETA
—	Bukarešta, Rumunija. — Princesinja Helena, ločena žena kralja Karla, je imela z min. predsednikom Mankr dolg razgovor, v katerem mu je obljubila, da v naprej ne bo več podajala nikakih izjav časnikarjem.
—	London, Anglija. — Celokupna tukajšnja policijska sila, ojačena s prostovoljci iz vrst civilistov, skupno okrog 40,000 mož, je v četrtek pričakovala pripravljena dohoda "gladujo-če armade", katere je prišlo kakih 2000 oseb iz vseh delov države.
—	New York, N. Y.—V preteklem tednu je celotna ameriška avtomobilska industrija postavila na trg samo 9605 avtomobilov. V istem tednu leta 1930 se je izdelalo novih avtomobilov 35,638, leta 1929 pa celo 76,870.
—	Montreal, Que. — Neki . tukajšnji bogati trgovec je prejel od predsednika demokratske kampanje iz Zed. držav (prošnjo, naj stranki finančno ! pomaga, češ, da je v Zed. državah neobhodno potrebno, da se administracija izpremeni.
Iz Jugoslavije.
HUDOURNIK V BOSNI JE UNIČIL CELO VAS — IZPOD RAZVALIN SO IZVLEKLI ŠTIRI MRTVE IN VEČ RANJENIH. — ŠKODA PO NEURJU V SLOVENIJI. — SMRTNA KOSA. — NESREČE, NEZGODE IN DRUGO.
V letu 1885 je bil John A. Welles iz Bryn Athens, ki ga vidimo na sliki, svetovni prvak v vožnji s kolesom navkreber. Gornja slika je bila vzeta pred kratkim, ko se je mož udeležil letnega sestanka zveze kolesarjev - veteranov v Gwynedd, Pennsylvania.
FAŠIZEM PO VSEJ EVROPI
Mussolini vidi tekom desetih let fašistično Evropo.
Milan, Italija. — V tem mestu je imel duce Mussolini v spomin desetletnice fašizma govor, v katerem je svetu proglasil, da bo tekom desetih let vladal po celi Evropi fašizem. Italija pa bo seveda imela glavno vlogo, kakoršno je nekdaj igralo rimsko cesarstvo. "Pred koncem tega stoletja je Italiji usojeno, da bo še enkrat voditeljica civilizacije," je govornik obljubil pol milijona osebam, ki so se zbrale na nekem trgu,
-o-
ČUDNA ZAKONSKA DRAMA
Chicago, 111. — Pred tukajšnjim sodiščem je vložila tožbo za razporoko Rose Hoffman, 4157 No. Whipple St., češ, da njen soprog Morris kruto ravna z njo. Pa se oglasi mož in pravi, na začudenje žene in sodnikov, da ji ni treba razpo-roke, ker sploh ni poročena. — Ženska je nato povedala, da sta vzela poročno licenco leta 1917, in poročnih obredov res ni bilo nikakih, ker je menila, da licenca zadostuje, kakor je to v Rusiji, od koder je prišla par let prej. Sodnik je možu xnato prigovarjal, naj žensko poroči. Mož se ni vdal. Prišel je pom. državni pravnik. Tedaj pa je mož navzoče na novo osupnil, ko je dejal, da te ženske sploh ne more poročiti, ker že ima svojega moža v Rusiji. — Ženska je priznala, da se je res poročila, a je vzela razporoko. Oblasti si zdaj belijo glave.
0 DOLGOVIH AMERIKI
Francija in Anglija odložile debato o plačilu.
—o—
Pariz, Francija. — Tukajšnja poslanska zbornica je z o-gromno večino glasov odglaso-vala, da se odloži debata o plačilu vojnih dolgov Ameriki do končanih volitev v Ameriki. — M!in. predsednik Herriot je sicer pred nekaj dnevi objavil,, da bp Francija plačala obrok, ki zapade 16. decembra, vendar se je pozneje izkazalo, da ni bilo v proračunu glede tega nič nakazanega. — Angleški parlament pa je pozval svojo vlado, naj ničesar ne plača A-meriki, dokler ne bo vzela nižja zbornica zadeve v pretres. -o-
HOOVER PRIDE V OSREDNJI ZAPAD
Washington D. C. — Ta petek odpotuje predsednik Hoover v Indianapolis, Ind., kjer bo imel govor istega večera. — Pred volitvami bo potem najbrž še enkrat prišel v osrednji zapad, toda ne v Chicago, kakor se je pred kratkim domnevalo, marveč v Springfield in bržkone v Milwaukee.
PRAVIJO, DA KAŽE NA BOLJE
New York, N. Y. — V indu-strijalnih krogih je napravilo zelo ugoden vtis, ko je U. S. Steel korporacija objavila pretekli torek, da bo plačala redne dividende na prednostne delnice. Pred tremi meseci je namreč zbor direktorjev sklenil, da ne bo družba plačala sploh nikakih dividend, dokler se razmere ne obrnejo na bolje. Sedanja objava izplačila dividend se zato razlaga kot znamenje, da je napočil preobrat k boljšim časom.
FRANCIJA NA SVETOVNI RAZSTAVI
I
! Pariz, Francija. — Poslanski zbornici je vlada stavila predlog, naj odobri znesek v ameriški vrednosti $98,250, k) se bo potreboval, da se bo mo-!gla Francija udeležiti svetovane razstave v Chicagi prihodnje 'leto.
VABILA JIH V TUJO HIŠO
Chicago, 111. — Neka 521et-na Mrs. I. Smith je pretekli to-!rek zvečer stala na "razstavi" na detektivskem uradu in tam jo je število žensk spoznalo kot sleparko, ki jim je na pretkan način izvabljala denar. Ta Smithova mati se je posluževala originalne metode. Kakor neka ženska pripoveduje, je Mrs. Smith prišla k njej in ji je tožila, da je lačna in da nima denarja, da bi se vrnila domov v Downers Grove. Zasmilila se ji je in ji je dala 62 centov. Smith ji je obljubila, da ji bo dobroto povrnila, samo naj jo pride obiskat v Downers Grove v njeno malo rumeno hišo ob kraju ceste. Poleg tega ji bo lahko prodala svežo zelenjavo in mlade kokošji za nizko ceno. Ženska se je vabilu odzvala in šla obiskat označeno rumeno hišico. Pred njo in za njo je to hišo že obiskalo nad 50 drugih žensk, ki so vse nasedle enaki storiji. Lastnik hiše, neki Mr. Eichart, je imel zadnja dva meseca dovolj dela, da je razlagal številnim obiskovalkam, da je to njegova hiša in da nobena Mrs. Smith ne stanuje tukaj. "Smithovo mater" je na ulici neka ženska spoznala in naznanila.
Cela vas uničena
Sarajevo, 6. okt. — Po dolgi poletni suši se je v jeseni naglo-ma izvršil vremenski preobrat in nalivi so zahtevali . na vet krajih mnoge materijalne in tudi človeške žrtve. Tako hudo pa menda ni bilo nikjer, kakor je bilo v Bosni ob Dririi v okolici Goražde. V noči od torka na sredo, ko so bile na več krajih hude nevihte, je vas Slatino, komaj nekaj milj oddaljeno od Goražde, zadela strašna katastrofa. Vas namreč leži v dolini med hribi, ki se proti bregu Drine zožuje. V torek ponoči se je utrgal oblak ,in je strašno lilo. Navzlic silni plohi, so bili vaščani prepričani, da ne bo hujšega, ker da se bo voda hi-itro iztekla v Drino. Ko je pa j naliv že pojemal, se je začulo j strašno bobnenje in bučanje in v vas je pridrvel hudournik, ki 1 je vallil s seboj velike skale. —
1	Naval hudournika je bil narav-inost silovit. Ljudje, ki so jih rešili in težko poškodovane izvlekli iz valov, pripovedujejo, da je začelo naenkrat vse okoli bučati in bobneti, v istem trenutku so se tudi stresle stene hiiš, katere je strašna vodna moč zdrobila in odnesla. Nekatere hiše so bile kakor odrezane od temelja. Ogrodje se je zrušilo in med razrušenimi stenami so v vodi zdihovali ranjenci. Nekatere hiše je pa hudournik odnesel precej daleč, a se njih prebivelcem ni ničesar pripetilo. Zjutraj so izpod razvalin izvlekli tudi štiri mrtve. Ranjenih je pa zelo veliko. Vse se je zgodilo tako hitro, da so ranjenci z začudenjem gledali izpod razvalin na prostor, kjer je poprej stala lepa vas, ki je pa bil izpremenjen v jezero blatne vode, iz katere je štrlelo vse polno velikih kosov kamenja.
-o-
Koliko so izvozili sadja
Od 21. do 30. septembra so izvozili iz Jugoslavije svežih sliv v Avstrijo 551, v Nemčijo 1167, v Čehoslovaško 166, na Poljsko 8 vagonov in na IIo-landsko 1 vagon; jabolk v Nemčijo 123, v Avstrijo 23, v jCehoslovaško 66, in v Španijo
2	vagona; grozdja v Avstrijo 140, v Čehoslovaško 18, na Polj-'sko 10 in v Nemčijo 6 vagonov.
Dolenjska prizadeta po zadnjem neurju
Po poletni suši in hudi vročini se je vreme naenkrat sprevrglo kmalu po 1. oktobru. V tem naglem preobratu seveda ni bilo brez škode, zlasti na Dolenjskem. Tako poročajo iz Krškega, da je v ponedeljek, 3. oktobra, med močnim nalivom toča hudo oklestila ta-mošnje vinograde, ki so v zadnjih tednih najboljše kazali. Po nekod se je vsipala debela ka-tkor orehi, ki je napravila precej škode. Pa tudi naliv je na mnogih krajih škodil, ker je bil premočan in je odnašal rodo-
vitno prst. — V Zagorici pri Dobrem polju je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Štefana Levstika. Ogenj je zajel tudi hišo, iz katere ni bilo mogoče rešiti niti živeža, niti kaj drugega. — V Veliki Dobravi pri Višnji gori je strela uničila velik kozolec nekega malega posestnika. — Veliko hujše nevihte so pa divjale bolj na jugu. — Poletje je pri kraju in vrhove gora je pobelil sneg, ki je pokril že tudi vrhove okoli Šaleške doline.
Tragična nesreča
Na Kapitelu v Zagrebu je siromašen delavec vozil sod vina, katerega je skušal spraviti v klet. Na stopnicah v klet je pa sod delavca premagal in ga podrl na tla ter dobesedno zmečkal, da je revež izdihnil.
-o-
Kadar delujejo vinski duhovi
Iz Novega mesta poročajo, da so se na gasilski veselici v vasi Močvirju, občina Bučka, pred kratkim precej nevarno potepli fantje iz bližnjih vasi. Povod za pretep je bila kakor navadno vedno — pijača. Izmed petih fantov, Jožeta in Ivana Goloba iz Gruče, Franca Selaka iz Bučke in Janeza ter Emila Kotarja iz Gorenjih Ra-dulj, je šel sam domov samo Emil Kotar, ker ta je imel samo šest ran, druge so morali nesti ali pa peljati.
-o-
Kriza povsod
V	Dubrovniku v Dalmaciji imajo jako lep ptičji vrt, kjer goje vsakovrstne ptice. Radi krize je upi-ava ptičjega vrta prišla v velike neprilike in sklenila, da bo vrt likvidirala, ptice pa izpustila iz kletk, naj si same poiščejo živeža.
—o-
Smrtna kosa
V	Gomilskem na Štajerskem je umrl tamošnji župnik Ivan Grobelšek v starosti 70 let. Doma je bil iz Zič pri Konjicah. Dušno pastirstvo je opravljal v Pilštajnu, Podsredi, Sv. Jurju ob južni žel., v Slov. Bistrici in leta 1909 je nastopil službo v Gomilskem, kjer je bil do svoje smrti. Bolehal je že več let.
-o-
Nesreče
Iz Vogelj pri Kranju so pripeljali v ljubljansko bolnico delavko Marijo Žirovnikovo, ki je padla z voza. — Istotam je osemletni Alojzij Marenček našel kos živega apna, katerega je vrgel v vodo. Kapljice so brizgnile otroku v oči in se je bati, da zgubi vid.
—-O--i v'
Doma koljejo
Z Dolenjskega poročajo, da mnogi koljejo živino doma in pravijo, da spričo težav, dobe več za meso, kakor bi pa dobili za živinče pri mesarju. Poleg tega jim pa še ostane koža, ki jo potrebujejo za predelavo v usnje.
rfesafi
KMERSK'AfiSKi SmVEwEe
Pelelc, 28. oRtob'ra 193*2
[AMERIKANSKI SEOVENEC
01 mmltmmm II««
frrf in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 101
r lahaja v tak dan raznn nsdelj, pona-Ipljkov in dnevov po praznikiJi,
Izdaja in tiska!
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprava: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 5544
Naročnina:
_$5.00 _ 2.50 . 1.50
The first and the Oldest Slovene Hewspaper in America*, Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«,
Published By!
EDINOST PUBLISHING CO*
Address of publication offico: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Subscription!
For one year-----
For half a year___
For three months____
_$5.00 _ 2.50 . 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year........$6.00
For half a year _ 3.00
For three months__1.75
Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__$6.00
Za pol leta _ 3.00
Za četrt leta ,.,	.... ____1.75___
POZOR!—številka poleg vašega naslova na listu *nači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se no ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.___
P. Nikodem, O.F.M.:
"Krivica napravlja
bolj še vike..."
ii.
Politika vladajoče republikanske * stranke je močno nasprotna priznanju sovjetske Rusije. Menda ima prav. Samo na sebi je jako lepa stvar, na ta način protestirati zoper vse znane in neznane nečloveške dogodke, ki jih je polna zgodovina ruskega boljševizma.
Toda na koncu konca je ruski boljševizem nekaj takega, kar se da z navadno človeško pametjo razumeti, čeprav ne opravičevati. V svojem bistvu je boljševiška revolucija zgolj reakcija, odpor proti neznosnim razmeram, v katerih je držal Rusijo absolutistični sistem.
Sila rodi slilo, kol se izpodbija s kolom. Ena skrajnost izziva drugo skrajnost. Tako je bilo in bo ostalo, dokler se bo dalo človeštvo voditi zelo nevarni gonilni sili, ki se imenuje se bičnost, egoizem.
Ameriški mali človek pa, žal, instinktivno čuti, da njegov režim tudi bolj in bolj razodeva gonilno silo, ki ni in ne more biti v pospeševanje javnega blagra. Pravijo, da prezident in njegova administracija nista krivi gospodarske depresije,* ki stiska vso deželo. Naj bo ta ali oni prezident, naj bo ta ali ona stranka na vladi, depresije ne more odpraviti ne ta ne ona.
Vendar je pa čudno, da se ta misel in ta vera v svojo lastno nezmožnost polašča vodilnih mož šele takrat, ko varno sede na svojih stolčkih in se kot "iizvoljeni" lotevajo svojih nalog. Dokler hodijo okrog kot "kandidatje", imajo polna usta obljub in če bi jim kdo rekel, da itak ne bodo mogli ničesar storiti, se i trkajo na svoje junaške prsi, češ: mi bomo mogli vse, česar drugi nikakor ne morejo, ker — nočejo . . .
Ljudstvo posluša na desno, posluša na levo, opazuje pa to, kar vtodi tik pred seboj. In to, kar vidi, je dostikrat jako grdo.
Berem na pr.: v današnjem angleško pisanem dnevniku:
"Mr. Stanley C. Soehlman v Bellaire, Ohio, se je javno pritožil, da vlada v nekaterih premogovnih okrajih v Ohaji prava pravcata sužnost. Dejal je, da pojde prihodnji teden v Columbus, O., in bo vložil svojo pritožbo pri governorju White-u.
Razne premogovniške kom p ami je namenoma in premišljeno prelamljajo načrt za odpomoč rudarjem, ki ga je v desetih točkah objavil governor White. V nekaterih rudnikih prejemajo delavci plačo pc šest ali sedem dolarjev na 14 dni, čeprav so delali okoli tri dni na teden. Pa še to plačo morajo sprejeti ne v pravem denarju, temveč v nekih kompanijskih čekih, ki veljajo samo v kompanijskih trgovinah. In te trgovine prodajajo blago po silno pretiranih cenah.
Otroci teh ubogih družin morajo v šolo lačni in le napol oblečeni, bosi . . ."
Tako pove to poročilo.
Kdo si upa trdiiti, da vlada ni zmožna olajšati, da, odpraviti take strašne razmere ubogih delavcev? Kdo si drzne reči, da vlada ob takih prizorih ne more drugega ko skomizniti z rameni in resignirano pojamrati:
"Hm! Je pač depresija po vesoljnem svetu'! . . ."
Pa smo trdno prepričani, da bi se podobne kričeče razmere našle še marsikje, ne samo v Ohio, če bi bil kdo, ki bi jih ho-
tel poiskati.
Kaj na vsem svetu naj počno taki ubogi delavci? Ali naj gredo na volivne shode Hooverjeve in Rooseveltove, pa naj se tam navdušujejo za neko bodočo vlado, ki bo spet dejala: Hm, je pač depresija po celem svetu? . . .
V obupu prisluškujejo, če je kje kakšno gtibanje, ki obeta kakršenkoli preobrat, magari — prevrat vsega obstoječega reda. Kdo jim bo zameril, če se nagibajo k raznim skrajnostim ?
Krivica napravlja komuniste in boljševike . . .
Pišejo in hvalijo kandidata Roosevelta, da je nekje v Wis-consinu na svojem volivnem shodu citiral papeževo okrožnico "Quadragesimo Anno", da je navajal poleg katoliških verskih zahtev še zahteve drugih ver kot temelj bodoče socijalne urejenosti med nami.
Ne bomo tajili, da je to vsaj nekaj. Menda res kaže ta kandidat nekaj iskrenega čuta za socijalno pravičnost. Toda trpeči človek se ne more zadovoljiti s samimi lepimi besedami enega človeka. Gre za vladajoči sistem, ne za tega ali onega kandidata. In zdi se, da tudi Roosevelt ni nič več in nič manj ko eksponent tega sistema. Zastopnik stranke je in delavni človek, kruhoborec, težko vidi v zmagi stranke demokratov obenem tudi izpremembo sistema.
Nikakor se ne radujemo ob napovedih, da naraščajo soci-jalistični in morda tudi komunistični glasovi. Mi smo in ostanemo pri socijalnem programu krščanskega solidarizma vseh stanov. Ne socijalistični in ne komunistični program nam ne imponira.
Toda skrajni čas je, da se odpro oči mogočnjakom, ki delajo politiko egoizma, politiko kapitalističnega izkoriščevanja onemogle delavske raje. Mi prav dobro vemo, da je rešitev tako perečega socijalnega vprašanja le v izvajanju programa, ki ga formulirajo papeževe okrožnice. Vemo pa tudi prav dobro, da so ušesa odgovornih krogov gluha za ta program.
Zato uvidevamo, da je ovinek na levo, ki ga bo v teh razmerah ameriška javnost bolj in bolj smatrala za pravo pot, nekaj naravnega tn logičnega . . .
DOMAČA ZABAVA V MILWAUKEE
Milwaukee, Wis.
Podružnica št. 12 SŽZ. v Milwaukee priredi v soboto, 29. oktobra zvečer domačo zabavo v South Side Turn Hall. Vsi ste prav prijazno povabljeni, da se te zabave udeležite v velikem številu, ker bo to nekaj posebnega, kar morejo napraviti samo članice SŽZ. Ni potreba, da bi vam naštevala, da ne bo manjkalo tam dobre jedi in seveda tudi pijače ne, ker kateri ste bili na prireditvah in zabavah naše podružnice, ste se o tem lahko že prepričali. Ženska Zveza v Milwaukee ima vedno vse najboljše, tudi kranjskih klobas ne bo manjkalo in bo vse kakor na starokrajski "oh-ceti". — Prav prijazno vabimo na to domačo zabavo tudi sosedne podružnice SŽZ. iz No. Milwaukee in pa iz West Alli-sa. — Nikar torej ne pozabite, da nas v soboto, 29. oktobra obiščete. Nikomur ne bo žal, kdor bo prišel. Vstopnina za moške je 75c, za ženske pa 50 centov. Ker so slabi časi, smo tod i vstopnino znatno znižale. — Prav lep pozdrav in pa na svidenje.
Mary Kopač, preds.
-o-
KAKO SE GIBLJEJO SLOV. FARMARJI Na WILLARDU
Willard, Wis.
Vse stoka in javka o slabih razmerah. Tudi pri nas ni nič boljše. Farmarji morajo vse ceno prodati, kar pa kupujejo,
je pa vse drago in stane skoro isto ceno kakor leta nazaj. Teleta prodajajo mesarjem po dva do tri dolaj-je, mesarji pa prodajajo telečje jetra po 40 do 60c funt. Kdo spravlja dobiček? — S kravami bo pa kmalu tako, da jih ne bodo hoteli več jemati niti zastonj. Ni torej čudno, da farmarji v teh stiskah premišljujejo, kako bi si na kak način sami pomagali. — Zadnji teden so imeli v Greenwood sejo, na kateri so sklenili, da bodo postavili sami svojo centralno sirarno, kamor bodo vozili mleko in za višjo ceno mleka izdelovali iz njega sir. Tudi z Willarda je bilo precej farmarjev na tej seji zastopanih. — Zadnjo nedeljo so imeli sejo, da bi se farmarji zavzeli za takoimenovani "far-marški praznik". Morda bi se na ta način kako povzdignile cene farmarskim produktom. Misel ni slaba, vse je pa odvisno od sloge med farmarji.
Mr. Frank Perovšek, zastopnik Amer. Slovenca, se zdravi v sesterski bolnici v Eau Claire, kjer so ga obiskali njegovi številni znanci in prijatelji. — Pričakuje se, da se v par dneh vrne zdrav na svoj dom.
Tudi ohcet smo imeli. Naš fajn fant Ignac Koščak, ki dela sir tam na North sirarni, si je vzel za pomočnico Frances Francel iz Gormon. Poročena sta bila 19. oktobra v cerkvi sv. Družine. Želimo jima obilo sreče iin zadovoljnosti v zakonskem življenju. — T.udi "su-
!prajz party" je bil zadnji teden in sicer za Mrs. J. Artač. Večje število znancev in prijateljev se je zbralo in ji poma-; galo slavit njen god. J Naša mladina se te dni prav pridno pripravlja za igro. — Fantje in dekleta bodo namreč prihodnjo nedeljo večer, dne 30. oktobra (igrali v farni dvorani dve slovenski šaloigri "Ča-rodejna brivnica" in "Kranjski Janez v New Yorku". Poleg tega bodo igrali tudi krasno angleško igro "The Heart of a Shamrock". Smeha in zabave bo na koše, le vsi na igro. Cena vstopnicam bo za odrastle 25c, za otroke 10c. Naročnik.
ROJAKE SE VABI NA SEJO La Salle, 111.
Slovenski demokratski politični klub vabi na sejo vse čla-i ne in članice, kakor tudi vse o-stale rojake. Seja se vrši v ne-1 deljo, 30. oktobra ob 3. uri po-j poldne v šolski dvorani sv. Roka na 6. cesti. — Cenjeni roja-' ki in rojakinje. Potrebno je, da' pridete na sejo, da tam dobite J potrebna navodila o prihodnjih volitvah, ki bodo v torek, 8. novembra, ko se bo volil novi predsednik za Zed. države. — Dalje se bo ob tem času vršila volitev vseh državnih in okrajnih uradnikov. — Ob tem vas, dragi rojaki in rojakinje, kateri volite, opomnim, da volimo za tiste, ki nam obljubljajo, da bodo znižali visoke davke, ki bodo odpravili prohibicijo in brezposelnost. — —Pričakuje se torej velika udeležba, ker se pač gre za važne stvari. — Na seji bodo govorili razni kandidatje in govorniki in dali navodila in poduk, kako se pravilno voli. — Na to sejo se vabi tudi Slov. demokratski klub iz Og-lesby, 111., da se seje udeleži.
Odbor.
STAVBINSKA IN POSOJILNA
DRUŠTVA
North Chicago, 111.
Ako je bilo kedaj potrebno pisati o teh društvih, tedaj je potreba v današnjih časih. Večkrat je bilo že opisano in povedano, kaj so stavbinska in posojilna društva in kolike vrednosti so za delavski narod. Ce tudi se je vse to izkazalo za resnično, se še vedno dobijo ljudje, ki skušajo škodovati tem društvom s tem, da govorijo okoli, da bodo tudi stavbinska društva propadla in da bodo delničarji izgubili njih denar. Največ takih govoric prihaja od neprijateljev teh društev. Ti ljudje so vedno več zaupali raznim drugim denarnim podjetjem kakor pa stavbinskim društvom. Kaj so danes ona, prej tako zaupna denarna podjetja? Mar ni izgubljenega milijone in milijone težko prislu-ženega denarja potom skvahi-ranih bank in raznih drugih delničarskih družb? In oni, ki so zgubili svoje težko prisluže-ne dolarje, sedaj razburjajo delničarje stavbinskih in posojilnih društev rekoč: Tudi vi boste izgubili, ker bodo tudi ta društva propadla.
Dragi delničarji in delničarke, ne poslušajte onih, ki govorijo samo za to, da bi škodovali vam in stavbinskim društvom. Kdor hoče biti pravičen, mora priznati, da so edino stavbinska društva, ki so vredna vsega zaupanja, ker izplačujejo svojim delničarjem dolar za dolar z vsemi obljubljenimi obrestmi. Da so stavbinska društva vredna vsega zaupanja in da vršijo svojo dolžnost pošteno in v splošno zadovoljnost, je veliko ležeče na tem, ker nimajo u-radnikov, kateri bi vlekli 20 tisoč do 50 tisoč dolarjev letne plače, ampak so ui*adniki, katere izvolijo delničarji in ki delajo za malo nagrado za blago-bit društva. Resnično je. da imajo tudi ta društva težje čase in da je depresija tudi tukaj posegla s svojo kruto roko, in resnično je, da ne morejo vsem kmalu ustreči, ker denar, katerega so prejela v hranitev, so posodila na posestva, in ga ne morejo kar naenkrat nazaj dobiti. Mislim, da je ravno ta povod nekaterim za plašitev, češ, poglej, vprašal si za denar, pa ti ga niso dali. Prijatelj moj, s tem še ni rečeno, da je, ali da bo kateri kaj zgubil, ako ni dobil takoj kakor je vprašal. Ako je treba malo počakati, je vendar boljše kakor če bi bilo za vedno izgubljeno.
Dragi rojaki in rojakinje, vprašam vas, kje bi bili danes oni tisočaki, ki so vloženi v stavbinskih in posojilnih društvih? Mar bi ne bili izgubljeni, kakor so izgubljeni drugi? Kje drugje bi imela vsa društva svoje blagajne shranjene, kakor na kakšni banki, ako bi ne bilo stavbinskega društva. In mar ne bi bilo žalostno, kc bi bil tolikoletni trud izgubljen? Da so ta društva varna, je razvidno tudi iz tega, ker jim je government dal na razpolago več milijonov dolarjev, da se lahko izposodijo, ako hočejo. Torej, da bi stavbinska in posojilna društva propadla in da bi delničarji vse izgubili, je le prazen strah. Torej, ako i:- a kateri kakšen denar, ga brez skrbi vloži v hranitev v stavbinska in posojilna društva. S tem, da daste v promet vaš denar, pomagate k odpravi sedanje depresije in k izboljšanju delavskih razmer. Zapomnite si, da depresija ne bo prej odpravljena, dokler ne bo zaČ. I denar cirkulirati. Ako bo pa denar ležal mrtev, bo izguba na obrestih, kakor tudi izguba, ker ne bo dela in zaslužka.
Radi tega apeliram na vas dragi rojaki in rojakinje, da delujete, kjerkoli vam je mogoče za razširjenje teh društev. Povem vam, da brez teh društev bo težko biti. Nobeden ne more trditi, da ne bo nikoli rabil nobene pomoči. Kje iskati dandanes denarno pomoč? -— je vprašanje. Ako greste vprašati za posojilo na banko, vas še pogledali ne bodo. Kam pa potem ? Kdor ima kakšen dolar, ga skriva in taji, da ga nima. Torej bo preostalo edino podjetje, ki bo nudilo pomoč delav-
Mlbl
Človek in obleka. — Ženica, nikar ne sodi človeka po obleki, lahko se temeljito zmotiš.
—	Saj ga tudi ne sodim po obleki, temveč po tem, kakšno
obleko nosi njegova žena.
* * *
Zadostno pojasnilo. — S sosedom sva se hudo sprla. Ce bi ne bil zadržan, bi mu bil pri-solil nekaj poštenih zaušnic.
—	Kdo te je pa zadržal?
—	Sosed.	,
* * *
Prav pravi. — Praviš, da me obožuješ, pa nočeš izpregovo-riti z mojim očetom!
•— Mar obožujem tvojega očeta ?
* • »
Pred sodiščem. — Zagovornik: Obtoženec, obtožbe zaradi tatvine hlač ste oproščeni. Lahko greste domov.
—	Saj bi rad šel, gospod, pa mora prej oditi priča, ker imam
na sebi njegove hlače.
* * ♦
Papa je kriv. — Gost vpraša prijazno Mihca: Kdo je pa razbil okno, Mihec? Ali ga nisi ti?
—	Ne. Mamica ga je, toda kriv je bil papa, ker se je u-maknil, ko je letel proti njemu krožnik.
* * *
Avtomobilist. — Ona : Koliko prebivalcev utegne imeti tale
vasica ?
On: Ali misliš, predno sva se peljala skozi njo, ali potem ko
je bila že za nama ?
* * *
Moderni otroci. — V stanovanju zapoje zvonec. Evica, ki je sama doma, teče k vratom in za-kliče:
—	Papana in mamice ni doma, naše pohištvo je pa last stare mamice.
* * *
Dober mož. — Ali si že prišel kdaj s svojo ženo navzkriž v nazorih
—	O, že neštetokrat, samo da
da ona tega ne ve.
# * *
V krizi. — To je res grozno.
človek sliši neprestano samo eno besedo: denar.
—	Čudno, jaz pa slišim vedno le dve besedi: ni denarja.
* » *
Največ mož postane pogumnih še le tedai, kadar jih mine potrpežljivost.
..........i	,................m j —*
skemu razredu stavbinsko in posojilno društvo.
Torej v vašo in splošno korist je, da sodelujete s stavbinskih1 in posojilnim društvom in ga vsestransko podpirate in postanete delničarji prej ko mogoče. Vsem onim, ki niso še delničarji North Shore Building and Loan Association se nudi ugodna priložnost pristopiti prvo soboto novembra meseca, ko b° društvo izdalo 47. serijo svoji'1 delnic. Za obilen pristop vabim.
John Zalar, predsednik-
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(62)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS ?'^<><><>ooooooooo<>oooo<>oooo<>oooooooooooo<>«j
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka "10-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
Poglejmo sedaj sa trenotek, kako se je med tem časom godilo zlobnemu Belgijca Werperju v abisinskem ujetništvu. Po begu zamorca Mu-gambi, Tarzanovega zvestega služabnika iz abisinskega ujetništva, so Abiuinci »odvojili svojo čuječnost nad Wcrperjom. Zr. nekaj časa je premišljeval, kako bi podkupil Abdul Moun-ka, abisinskega poveljnika dotične čete. Mislil je, da bi to opravil z oparskimi dragulji. S tem bi morda premotil Abisince in bi prišel zopet do svobode.
Straža je privedla Wcrperja do Mourakovega šotora. Tu je Wcrper vstopil in abisinski poveljnik Mourak ga je z nasmehom sprejel. Wer-per mu je dal razumeti, da si želi svobodo odkupiti če mogoče. "S čirr\?'' ga je zasmcfrljivo vprašal Mourak, "ali s tvojimi raztrganimi capami?'' — Beži ven — mu je zapovedal Mourak. "Poslušaj", je dejal Werper, "Ce bi Ti jaz dal zlata kar ga nese (Jeset mož, ali bi me spremil nazaj do angleškega tabora?" — "Ti si bedast, kje pa imaš toliko zlata?"
"Obljubi mi," je povdaril Wcrper, "pa Te popeljem, kjer je zlato." Abdul Mourak se je je-njal smejati. Začel je misliti resno..Tujec, ki so ga ujeli se mu je zdel pri pravi pameti in toliko i zlata, mu je dalo misliti. Po kratkem molku je dejal Abdul: "In če obljubim, kako daleč pa ic zlato?" "Okrog tedna dni hoda", je odgovoril Werper. — "In že zlata ni tam, ali veš kaj te čaka?" je rezko vprašal poveljnik. — "Svoje življenje stavim, da je tam, ker sem srana lastne oči videl."
"Dobro," je dejal Acdul, "to stavo sprejmem in čr zlata ne najdemo, te pošljemo tak-oj na drugi svet." — "Zadovoljen sem", je odgovoril Werper. "Jaz pa zagotavljam, da Te osvobodim, če najdemo le toliko zlata, kar ga nese pet mož." — Wcrper se jc vidno zadovoljil s tem, kar jc sklenil z abisinskim poveljnikom. "Jutri odpotujemo", je določil Abdul in ukarfal straži odvesti Werperja nazaj v njegov šotor ter zapovedal, da ga dobro čuvajo. . .
AMERIKANSKi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Priloženo vam poSiljam svoto 3....................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca''.
Ima
Naslov Mesto
OO^OOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOC ooooooooc
Petek, 28. oktobra 1932
XfiSEKlkXKSKi StOVENEC
Sfrsn til ^
bih ti—m i w h 11 wihi f ii:-j i m i Bfc i i j hm h i i i hi w iitimpiim i hhm mtwn initfni—h i rw rttm w w n win BBiuiiMini^wtutt^^

SEDEM ZNAČILNIH ŽENSKIH TIPOV
Družba
Oooooooooooooooo
/OOOOOOC XMJOOOCXX
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914
Zedinjenih Državah CJar Ifllipt ¥11
Severne Amerike	J UIICl, III.
n I
Naše geslo: "Vse za vero, dom in naro-J; vsi za enega, eden za vse. GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L
1.	podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St.,'Ottawa, 111 Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave., Chicago, III Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR:
Anton štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh. Pa. Mary Kremcsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W- 22nd St., Chicago, 111. --o-
Do dne 1. januarja 1932 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičim raznih podpor, poškodnin in posmrtmn v znesku $89,512.41.	^
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali 8.1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini,
CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% •
SOLVENTNA. .......................
Končno je še sam sebi pognal kroglo v glavo.
-o-
KAKO BOMO POTOVALI Z RAKETAMI
ko v odbojno silo. Baioni z vodikom in helijem bodo nosili vse-mirsko ladjo tudi v brezzra-čnem prostoru, a posadka bo morala dobro obvladovati njeno
O tem in ali bomo sploh kdaj ^anje, kaJ'ti drugače jo ta pli-
no ^anoo^o	a naravnost
Izvedenci na neki veliki razstavi v New Yoiku so izbrali gornjih sedem žensk kot predsta-viteljice izrazitih tipov, ki so sledeči, od leve na desno: (sedeči) duševni tip in nerazumljivi tip; (stoječi) zlati tip, "Diana" tip, madona tip, plameneči tip in rožnati iip.
RAZNOTEROSTI.
»■MWMIMOi
i
Dopisi lokalnih društev
MiiiiiBiiiMiiii« v PJTČSEURGHU BODO TR-|j	GALI GROZDJE
Pittsburgh, Pa.
| j Vsa pittsburška društva se
!Vliet° Pripravljajonanekaj
posebnega, na nekaj takega, NAZNANILO IN ZAHVALA ikar y našem" Slovenskem Domu DR. SV. DRUŽINE ST. 1 DSD. =ge n- bilo> ysaj ne y tako veli.
Joliet, 111. jkem obsegu, namreč, pripravljajo se na veliko vinsko trgatev in pa veliko zabavo s pies'
Članom in članicam gori o-menjenega društva se nazna-^ bQ y soboto> 29 oktQ.
tiče lbra' ob 7:30 zvečer v Slov- I)o~
nja, da poravnajo svoj ases-
ment do 28. oktobra. To se vseh onih, ki so zaostali več ka- j kor tri mesece na asesmentu in bodo od zdaj naprej zapisani
mu.
i Za to veliko prireditev se je
odločilo 14 društev, katera
K , - • v, • •	Izborujejo v Slov. Domu. Ta pri-
kot začasni clam m clamce To , J	v namenu,
velja pa tudi za vse one. člane ^ ^	^. odplačevanju
interesa društvom od
BREZ DIMA BODO STRELJALI
Morningpost poroča, da so v Milanu nedavno preizkuševali izum dveh italijanskih inženjer-jjev, katerih iznajdba omogoča sprožiti izstrelek iz topov velikega kalibra brez detonacije, dima in plamena. Načelo novega izuma se drži v največji tajnosti. Vtis, ki ga je napravil poizkus na komisijo in navzoče občinstvo, je bil baje tako velik, da so se ljudje ginjeni objemali. Z iznajdbo se bo okoristilo rimsko vojno ministrstvo, ki je že pristalo na to, da odkupi patent od izumiteljev.
--o-
SKRIVNOSTNA MOČ RASTLINE
Britska vlada je dala angleškim raziskovalcem večjo vsoto denarja in celo zemljišče na razpolago, da bi na otoku Cej-lonu proučili skrivne sile hido-kotila. Pred časom je neki Kitajec trdil, da je učakal 250 let samo po zaslugi te rastline in
in članice našega društva, žive izven mesta Jolieta. Ni treba torej odlašati, ako hočete sami sebi dobro.
Znano je, da je naše društvo imelo zadnjo soboto večer svojo veselico, ki je prav dobro izpadla. Vinska trgatev je res nekaj posebnega in je nisem videl, odkar sem šel od doma, iz mojega rojstnega kraja tam na Dolenjskem v stari domovini, iz Št. Jerneja. Vsi ti lepi spomini in občutki, ki so me obdajali ob takem veselem trenutku v starem kraju, vsega tega sem se spomnil sedaj, ko sem bil na Minski tigatvi našega društva zadnjo soboto v Slovela dvorani. Potrditi moram, ^a je vinograd našega očeta župana to leto prav dobro obudil. Tega se je veselila še ce-'o mati županja. Zakaj pa tudi saj so bile trte tako oblo-žene in je bilo vsega v izobilju, ^ko lepo je bilo videti vse one, so gledali za delom zadnjo s°boto večer, katerega so tudi dobili in so se ga veselili, kar ni čudno, saj je trgatev najsmelejši čas. — Godba, Rudy ^iechmanova — je igrala tako lePe komade, da smo se res vsi tem zabavali prav po doma-Tako igrati znajo samo oni, '•Hto je bilo pa vse veselo in ^adovoljno na tej prireditvi. — rav lepo se moram v imenu tlr- sv. Družine zahvaliti vsem Udeležencem, ki so s svojim 0,Jiskom pripomogli do tako le-^a uspeha. Hvala lepa našim javnim uradnikom, članom in Ranicam, kakor tudi članom in cla»iicam drugih društev in ploh vsem, ki so se veselice u-pležili in nam na eden ali dru-^ pomagali do tako lepe-JJt Uspeha. Ta veselica nam bo
jet 'U dolgo časa v najpri" lnejšem spominu. — Bratski 1)0zdrav.
Louis Martinčich, tajliik.
, K ---0-
socn-1'	se lawndalski
"div ^.na nobene vižo nočejo
TOBAK, DIŠEČ KAKOR MED
Zavod za raziskovanje in križanje tobaka v Forchheimu je že delj časa delal poskuse z medom, kakaom in kavo, ki naj bi odvzeli tobaku zepern vonj. Posrečilo se je vzgojiti tobačno rastlino, ki ima namestu svojego vonja vonj po medu. — V nadaljnjem bo skušal raziskovalni zavod odstraniti neprijetnost)! smradu, ki ga daje tobak pri zgorevanju. Zadevni poskusi se že vršijo. -o--
TELEFON, KI SPOROČA NEVARNOSTI
Berlinski inženjer Richard Haase je zgradil majhen dodatni aparat k telefonskem v aparatu, ki avtomatično naznanja vsakovrstne nevarnosti. V primeru vloma dvigne izvod iz dodatnega aparata slušalko, seže v primerno luknjico nad številkami in zavrti številnik na kar se oglasi glasen, dvominuten Morsejev znak na najbližji policijski stanici. Tu ugotovijo takoj, kje deluje vlomilec r> g n še pravočasno zasačijo, kajti
raščajoče temperature se spro ži v primeru požara in obvesti istotako gasilsko postajo.
-o--
KOZA DOJI SRNI
V Altmarku na Nemškem je neki kmet našel dve mladi srnici, ki sta izgubili mater. Živali bi bilo prav gotovo od gladu poginili, da ni kmet dobil koze, ki je bila voljna da je osirotelim srnicam nadomeščala reditelj i-co.
s človeškimi sredstvi dosegli ve sol j ne prostornine in druga ne-besena telesa, smo siicer lahko različnega mnenja, a zanimivo
na zaneseta počasi, v sonce.
Ladja je znotraj vsa mehko oblazinjena, mobiliar je nanjo
je citati, kako si je predstavljal *dno privit' ™ jo pred sun-neki prerok že davno pred profJ^ varujejo odbijač: iz jeklene
Piccardom takšno potovanje. jzlce-
L. 1927. je izšla s psevdoni- Vsemirske ladje bodo na.]-
mom Sankt Phar v Draždanah S Pr.vo dosegle m_ese?' knjiga z naslovom
Svetovno :j'al° še dol2°- Do- 1 1960- bodo
prerokbe do 1.
dosegle komaj 200 km nad zemeljsko površino in to v 15 minutah. Poskusi bodo silno dragi, zato tako počasen razvoj. Šele med 1970. in 1980. bodo dosegle zadostno dovršenost. Raketna vozila bodo opremljena s padali, ki jih bodo nosila med
tudi domačini menijo, da izvi-strani rata slonova moč in njegovo Slov. Doma. Zato vsa skupna]dolgo življenje od te rastline.'a^Iatur& deluje y ogroženem
društva vabijo vse svoje član- Neki francoski kemik, ki je pre- prostoru tak0 tiho, da ne zbudi
iskal njene liste, je izjavil, da' je našel v njih snov, ki učinkuje izredno poživljajoče na možgane. Britski raziskovalci bodo sedaj odločili, koliko je resnice na vseh teh govoricah.
-o——
stvo, da se te velike prireditve udeleži. Vsakovrstne zabave ne bo manjkalo in tam se bo zabaval lahko star ali mlad, vsak po svoje. — Torej vsi skupno gor — na vsesplošni zbor. — Bodi star ali mlad, — vsak si bodi v nad', — da si ukrade hruško ali grozd. — Samo pazi naj se, da bo proBt, — ker tam bodo viničarji — in pa mlade viničarke. — Če bo ta ali oni katerega vjel, — pa bo z njim šel v "jail".
Prav vljudno se torej vabite vsi Slovani iz mesta in bližnje okolice, da se vsi udeležite o-menjene trgatve in prireditve. Godba bo izvrstna in bo igral John Balkovec Junior & Co. — Vstopnina bo samo 25c. Za vso dobro postrežbo bo skrbel v to izvoljen odbor.
J. L. Bohorich, tajnik dr. sv. Družine.
-o-
Težko je imeti debelo mošnjo v takih časih, kakor so dandanašnji.
RIMSKA CESTA V VATIKANU
V okrožju vatikanskega mesta so pri zadnjih odkopavanju naleteli na važna arheološka odkritja. Delavci so zadeli ob temelje tako zvane Via Trium-phalis, po kateri so nekdanji rimski vojskovodja šli v svojih zmagoslavnih pohodih. Cesta, ki je tlakovana z bazaltom, je 14 metrov globoko pod sedanjo zemeljsko površino.
vlomilčeve pozornosti. Dod&trii aparat pa se v tem prhi.eru sproži po vsej priliki s pomočjo svetlobne celice. S pomočjo na-
NESREČNA IZNAJDBA
Ne daleč od Budimpešte sta dva športnika hotela preizkusiti novo vozilo, takoimenovani leteči avto, s pogonom na propeler. Ko je pa hotelo vozilo prevoziti neko oviro, je motor eksplodiral in oba moža sta ostala na mestu mrtva. Iznaj-ditelja tega novega motorja je Pa policija zaprla.
-o-
POMORIL CELO DRUŽINO IN SEBE
Colorado Springs, Colo. — Grozovita tragedija se je odigrala preteklo nedeljo zjutraj v hiši Franka Gilberga. Sin Teodor, 25 let star, je, kakor domnevajo, postal hipno blazen in v tem stanju zgrabil puško in najprej ustrelil svojega 651etnega očeta in dve sestri, ki so še spali, nato pa še mater, ki je pripravljala zajutrek.
zgodovinske 10.000.
Naj prvo, pravi avtor, bodo potovale v vesoljstvo registrirne rakete brez posadke. Potem se bodo spremenila letala v raketna vozila, ki jiih bo pokalni plin gnal po ozračju, kakor tudi po
brezzračnem prostoru. Ta vozi-, Padanjem v ozračju, la bodo hernjetično zaprta, da jim zrak ne bo mogel uhajati. Eno izmed močnih oken, ki bodo vdelana v raketne stene, bo rabilo tudi za vhod in izhod. Raketa bo opremljena z instrumenti, ki bodo kazali smer, zu-inanji iin notranji zračni pritisk, temperaturo, brzino, višino in težnost: dalje bo imela aparate s kisikom, konserve, majhno lekarno, akumulatorje za kurilni in svetilni tok. Pozneje bodo uporabljali stroje za proizvajanje električnega toka.
Zunaj obsega zemeljske privlačnosti ne bo treba umetne razsvetljave, ker bo sonce sijalo v voziilo vsaj skozi eno okno, kvečjemu če se raketa ne bo preveč oddaljila od sonca, ali
BELI DIVJAK NA HIMALAII
Angleški alpinist F. S. Smy-the, ki je lani splezal na 7756 m visoki vršeč Mounta Kameta, pripravlja novo odpravo k izvirkom reke Ganges. Vzporedno zasleduje še neki postranski cilj. Slišal je namreč, da se skriva v bližini izvirkov Gangesa belokožec, ki je pobegnii od civiliziranih ljudi ter živi tam kot divjak. Tega podivjanega belokožca hoče Smythe najti. Ob tej priliki pripominjamo, da ta prfimer ni prvi svoje vrste v zgodovini, kajti že pokojni raziskovalec Nordenskjold je svoj-čas našel med domačini v osrednji Boliviji nekega člana lordske zbornice, ki je dal slovo kul-
če stopi med njo in sonce kak-j^. in sg navzel na stare dni pQ_
šno drugo nebesno telo.	!polnoma indijanskih običajev.
V raketi bodo razpolagali jr	__
z aparati s stisnjenim zrakom,.;
s pripravami za proizvajanje kisika in dušika z vodikom in helijem ter z elektromaganet-skimi aparati, ki bodo proizvajali magnetske toke in lastno težnost za kozmično ladjo. Težnost se po potrebi spremeni lah-
Za Božič
z o
B
J E
aFFICE
Obstoja 30 let
CENE ZMERNE Brezplačna preiskava
i zncT//oorAcross/mmDavisStor«i\ | Stajo St. NoxtDoorRiaHo Theater.]
dom.
orsati'
z miljonskim fon-
L
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 We«t 22nd Street,-CHICAGO, ILL.
Uratjne ure; 1—3 popoldne in 7
_8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
potovanje
25.	nov. — BERENGARIA — na Cherbourg. — Potnike spremlja g. M. Ekerovich.
26.	nov,—CHAMPLAIN—na Havre. — Potnike spremlja k- L. Goldberg.
6. dec. — SATURNIA — na Trst.
8.	dec. — EUROPA — na Bremen. — Potnike spremlja g. Broz.
9.	dec. — PARIS — na Havre. — Naše glavno skupno potovanje. — Potnike spremlja naš uradnik g. F. Dajčman.
Tudi potujete tudi ob drugem času in na drugih parnikih. Mi zastopamo vse vozne linije.
DENARNE POŠILJKE
Brez vsake izgube za pošiljatelje mi pošiljamo denar v slari kraj žc nad 13 let, točno in zanesljivo, v dinarjih, lirah, dolarjih itd.
250 din ........$ 4.40 100 lir........$ 5.75
500 din ........ 8.35 200 lir........ 11.40
1000 din ......• 16.25 500 lir........ 27.00
5000 din ...... 79.00 1000 lir........ 52.75
Pri večjih zneskih sorazmeren popust.
Vse pošiljke naslovite na:
Leo Zakrajšek
General Travel Service
1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y.
Naznanilo in zahvala.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo pre-žalostno vest, da je nemila smrt poklicala s tega sveta našo nad vse ljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo, oziroma mater sede n Otrok, —
Katarino Peshel
(ROJENO STARK)
ki je po leto in pol trajajoči bolezni v St. Mary's bolnišnici v Du- ji luthu v Gospodu zaspala dne 18. oktobra 1932. Pogreb se je vršil 20. oktobra ob 9. uri po katoliških obredih s sv. mašo zadušnico, ki so jo brali Father Pirnat. Pogrebnika sta bila Helps & Shae.
Pokojnica je bila rojena dne 17. novembra 1878 v Predgradu na Dolenjskem ob Kolpi. Prišla je v Ameriko leta 1898 v Brooklyn, N. Y., in leta 1900 se je preselila na Eveleth, Minn.; tukaj se je leta 1903 poročila z Marcus Peshel; od tedaj sta živela na Eve-lethu, dokler je ni Bog k sebi poklical.
Pokojnica je bila dobra žena in skrbna mati svoje hiše in družine. Zato nam je bila težka ločitev od nje.
Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem, ki so nas prišli tolažit in nam stali ob strani v tej bridki uri.
Najprvo se zahvalimo č. g. Father Pirnat, ki so prišli z ministranti molit zvečer ob njeni krsti in so jo spremili na pokopališče.
V dolžnoBt si štejemo, da se v prvi vrsti zahvalimo društvom in zvezam in njih članom in članicam, ki so prišli molit in zraven pomagat na en ali drugi način. Hvala Catholic Council, Slovenski Ženski Zvezi, Krščanskim materam, Srca Jezusovega društvu in K. C.
Prisrčna hvala vsem tistim, ki ste darovali za sv. maše za-dušnice in vence. Nadalje prisrčna hvala vsem tistim, ki ste dali svoje avtomobile za sprevod, ker iih je bilo jako veliko, kakor tudi vsem tistim, ki ste se udeležili pogreba, sv. maše in spremljali pokojnico do zadnjega počitka.
Naj še omenim prisrčno zahvalo posebno onim, ki so prišli ir. sosednjih mest, kakor iz Virginia, Mt. Iron, Chisholm, Hibbing, Kittsville, Duluth, Gilbert in Aurora.
Dragi moji prijatelji, ne morem vseh vaših imen napisati, ker jih je bilo veliko število, zatorej prisrčna hvala vsem skupai.
Draga, nepozabljena žena in ljuba mati, počivaj v miru v tuji grudi pri svoji hčerki in ko nam pride zadnja ura, pridi nam z Jezusom na pomoč.
Ostali žalujoči:
MARCUS PESHEL, soprog; MARCUS, RUDOLPH, EDWARD, EUGENE in JOHN, sinovi; KATHERINE. hči; MIKE, JOHN, PETER, MARTIN in JURE STARK, bratje.
Eveleth. Minnesota, dne 24. oktobra 1932.
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 1389-R
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in »rdne
bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave.
Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th S treat Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen tredl ob sredah 9 do 11 dop.: ob »obotab 1 do « ooo-
Tel. v uradu Crawford 2893
Na domu Rockwell 2816
OR. ANDREW FURLAN
Slovenski ZOBOZDRAVNIK 3959 Ogden Avenue CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 9-12 dop., 1-5 pop„ in 0-5 zvečer, v četrtek in petek; v sredo samo dopoldne.
WAUKEGANSKI URAD JE na 424—10th Street,
Tel. Ontario 7213 Ordinira v pondeljelc, torek in soboto.
fomMiumiDiiiiHiuinniMHiiiiiibuiHinwiaininm
Ozdravil očeta revmatizma	j
J. F. Kotrich, zobozdravnik, 934 Center	f
St., soba 702, Chicago, 111., poroča, da	g
njegov oče, ki je trpel na revmatizmu ve-	j|
liko let in je potrošil nad $1.500.00 z	g
zdravljenjem, je dobil predpis nekega sta-	g
rega zdravnika iz Dunaja, kateri je takoj	=
ustavil bolečine popolnoma. Ker pozna	=
trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr.	=
Kotrich pravi, da z veseljem pošlje vsa-	s
komur ta predpis zastonj onim, ki trpe na	g
revmatizmu in mu pišejo ponj. Nobenih	=
stroškov in ne obveznosti.	g
O c3>>!*!<'""iniIinilll!lfC31lllllliUHE311l!iI)IIIIIC3IiniI)III]IMIIHIIIHIltC31IIIIIIUIHC3llillllMniC3IUIIItlllHCatllllttlllllC3lllll^
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEM ANIC H & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. \W
Na razpolago noč in dan. — Najboljši c.~. !3:r.cbili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,
Joliet, Illinois
+
f f
i *
S *
t f
i i
to prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in n»jceneji«
MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno vsake rr»t# sveže ali soho preka eno meso ter *se predmete, ki spadajo t meaat-»ko in grocerijsko obrt
P
JOHN M. FA^PEHTZ
COR. CENTER 4 HUTCKINS STS.,
Chicasro Telefon 2917.
JOLIET, ILL.

^BHpsh S
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 28. oktobra 1932 3

Kmečki punt
i r l AVGUST ŠE NO A: m ' Poslovenil Joža Glonar, r]

im
JSEbž
* "Bog ti odpusti to besedo," je rekel župnik s sklonjeno glavo, mirno, "ker je prikipela iz ranjene duše. Vsaka tvoja bolečina najde odziv v mojem srcu, vsaka tvoja solza odsev v mojem očesu. Tudi jaz sem rojen pod kmečko streho, sem vaš in božji. Da, mučeniki ste, otroci moji; toda verujte, da božja pravica ne spi, ampak da s čuječim očesom opazuje človeška dela in ko je mera polna, pride sodba preko noči, jutro pa prinese odrešitev. Ne maščujte se sami; Bog je pravičen, on maščuje. On naj sodi. Kdo je trpel več ko božji sin, pa je umirajoč odpustil svojim sovražnikom. Ali ste premislili, kaj se bo zgodilo z vami, z vašimi ženami, otroki, z vsem ljudstvom, če boste šli z bojnim orožjem nad gospodo? Ali ste si v mislih prešteli vse grozote?"
"Smo," je odvrnil Gubec hladno, "hudo bo, toda hujše ne more biti ko je danes. Razmislili smo vse in se dogovorili, vsi kmetje od Krapi-ne do Jastrebarskega, in tudi sosedje na oni strani Sotle pod nemškim jarmom ne mislijo drugače. Gospodi se seveda nič ne sanja, ker nosimo to vse skrito v srcih. Mi nismo nika-ki razbojniki, mi smo poštenjaki, Tahu pa ne maramo več služiti, ampak hočemo priti pod prejšnjo gospodo. To je naš trden sklep."
"In če se podre tudi nebo na nas," je dodal Gregorič, "tako se bo moralo zgoditi."
"Pa bodi tako," je rekel duhovnik, "zato sem vas tudi poklical. Toda naj se vse zgodi brez krvi. Bil sem pri gospodu banu in škofu Dia-škoviču v Zagrebu in sem pripovedoval, kakšne muke trpite. Bolelo ga je. Pa mi je obljubil, da bo sam pisal presvetlemu kralju, in da naj tudi vi izberete iz sebe dva, ki bi šla pred cesarja. Tudi mi je rekel, da bo drugi gospod ban, knez Frankopan, šel na Dunaj in da bo kralju povedal vse vaše nadloge in prosil za vas, da pridete zopet pod svoje stare gospodarje. Storite tako. Izberite dva, pismo na kralja pa bom jaz napisal, da bo vse čisto in jasno. Ce Bog da, bo šlo tudi brez krvi."
Gubec se je nekoliko zamislil in na to rekel:
"Bog daj, da bi šlo vse brez krvi! Oh, kako si to sam želim! Kako pridno sem bral knjigo večne pravice in ljubezni in se iz nje u-čil poštenja, pravičnosti in človečnosti. Moja duša se je očistila, moje srce izpremenilo. In ko so prihajali k meni zasužnjeni, obupani ljudje in kričali: Koljimo! Sekajmo! — sem tudi jaz govril: Potrpite, saj vendar pravica ni umrla. Želim si miru, toda moje srce mi napoveduje krvave dni. Gospoda je brez duše. Toda bodi po Vašem, in samo zaradi Vas. Izbrali bomo ljudi in jih poslali. Pa bomo videli, ali bo božja roka odtegnila meglo izpred kraljevih oči — toda, če ne bo nič pomagalo?" je vprašal Gubec z vzdignjeno glavo.
"Potem se naj zgodi volja božja," je odgovoril župnik in prekrižal roke.
"In naše maščevanje!" je dodal Ilija in stisnil pest.
Botra sta se vrnila v hišo Ilije in mesec je stal že visoko na nebu, ko se je Matija poslovil od Ilije, da bi krenil proti svoji koči. Pred slovesom mu je rekel v hišnih vratih:
"Tako bo najboljše, boter! Mi sami ne poj-demo. Mi moramo ostati tukaj in paziti na ljudi, da kdo ne odpade ali da ne pobesni in si omadežuje roke s krvjo nedolžnih ljudi. Dejal bi, da pošljimo Matijo Bistriča od tukaj in Ivana Svrača iz Pušče. Oba imata bistri glavi!"
"Dobro," je rekel Ilija, "samo počakajmo še nekaj dni; jaz pojdem jutri v Žumberk pogledat, ali se je moj brat Nožina povrnil iz Tur-
twwwwwvwwwwwww+wwwwwi


ške in nam prinesel kaka poročila o Mogaiču. Saj je že dva meseca z doma. Dobro bi bilo tudi izvedeti, kaj mislijo Uskoki. Spotom bom stopil k Stepku Gregorijancu na Mokrice, že trikrat mi je naročil, naj pridem k njemu."
"Idi, idi, boter Ilija," me je rekel Gubec, "in mi sporoči, kako je. Poslal ti bom Pasanca, ker ni dobro da hodim pogosto tje. Tahovi vohuni bi kaj zavohali. Da toda predno odideš, vsekakor Jani reci, naj se z Jurkom preseli sem k meni, če je mogoče drugi teden. Bo tako boljše za njo. Saj si čul, kaj mi je Kata pravila. Tako, tako! Prosim te tudi, pazi na ljudi, da ne bodo jemali in požigali. Mi hočemo svojo pravico, zato ne smemo delati krivic in zločinov. Sedaj pa lahko noč, boter!"
"Zbogom boter!" je odzdravil Ilija, Gubec pa jo je udaril naravnost proti Krapini, črez katero se je prepeljal in krenil proti Stubici.
XXV.
Silen jug se je vzdignil nad pokrajino in motal po nebu cele kopice temnomodrih oblakov. Bilo je mirno kakor v grobu, soparno, da je jemalo sapo. Oblak se je stisnil k oblaku, dokler ni bilo celo nebo prevlečeno s terino-sivo zaveso, skozi katero ni bilo videti niti koščka nebesne modrine. Nato so začele padati debele kaplje, vedno bolj gosto in gosteje, nazadnje pa se je valila ploha na zemljo kakor kakšna megla. Listje je zatrepetalo, drevesa so iztegnila veje, pot.okova struga je prekipela z belo peno, gosi so poletele iz dvorišča, iztezale veselo svoje glave v zrak in frfotale s perotmi, razposajeni otroci pa so svoje plavolase glavice vriskajoč nastavljali kapu. Dve celi uri je lilo kakor iz škafa, potem pa je sinilo zlato soln-ce in pozlatilo robove sivih oblakov, deževne kaplje pa so vedno redkeje padale kakor zlata zrna na zemljo. Skozi vrata Jurkove koče je stopila Jana in je držeč se za podboj pogledala na nebo. Bila je sveža kakor nekdaj, samo brez onega veselega, brezskrbnega sijaja prve mladosti, ki si ga videl nekdaj na nji, ampak polna neke tajne otožnosti; kotički polnih ustnic so ji zdaj pa zdaj zadrhteli v nekem slad-kobridkem nasmehu, ki kaže globoko, neizbrisno žalost in silno trpljenje.
Pred kočo je prijahal oskrbnik s Susjeda in zapovedal:
"Jana, gospoda je ukazala, da morate jutri dekleta iz Brdovca priti okopavat koruzo pri Krapini."
"Me, dekleta?" je začudeno vprašala Jana.
"Da, ker so možaki lenuhi, in tvoja koča tako ne more poslati moškega."
"In jaz, da moram zapustiti slepega očeta?"
"Da, ti tudi, tak je ukaz."
"Dobro, dobro, boter! Prišla bom. Zbogom."
Oskrbnik je odšel, dekle pa je stopilo v kočo k očetu in reklo starcu: 'Oče, jutri morate iti k Iliji. Jaz moram na tlako, Vi pa ne morete ves dan ostati v koči."
"Ti moraš na tlako? Kaj je to?" je vprašal starec, vzdignil glavo in široko odprl ugasle oči.
"Da, tako je zapovedano. In kaj za to? Jutri bomo opravile in pojutrišnjem se preseliva k Matiji." Starec je sklonil glavo, kakor da se je zamislil.
"Jana, ali se je vrnil oni Nožina?"
(Dalje prih.)
-o-
Katoliških Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-ikem Slovencu"!
KIKf	^ } TISKARNA
Y Amerikanski Slovenec
►
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najizmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva!— Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
>1 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
II
DVE NOVI COLUMBIA PLOSCI
,75c
75c
rrOOOOOOOOOOOOO^JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJ
JoOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«^
OB 400-LETNICI TURŠKEGA VPADA V SLOVENIJO
25180—Dekle,	kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich
in Josipina Laushe ...........................................7®c
25181—Želel	bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ.
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25107—Dobro	jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet...........
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c
25109—Je	pa davi slanca padla
Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c
25110—Ljubca,	kod si hodila,
Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............
25111—Leži,	leži ravno polje,
25112—Oh,	ura že bije, duet,
Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................?3c
25113—Iz	dolenjskih goric, polka,
Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina ....75c
25114—F—	Dekleta v kmečki brivnici,
Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c
25115—F—	Jest pa eno ljubco imam,
Imam dekle v Tirolah, Udovich in Lauše......75c
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo,
Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ................--75c
25117—Selško	veselje,
Ljubca je videla, ženski duet ..............-...................75c
25119—K	oknu pridi, Zora Ropaš in A. Subelj,
S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Subelj.-75c
25120—Pod	okence pridem, Ropaš in Šubelj,
Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Subelj......75c
25122—Tam	za goro zvezda sveti,
Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c
25123—Sinoči	je pela, Oj drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................'5c
25124—Moji	tovarši so me napravli,
V Šmihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše....75c
25125—Dober	večer, ljubo dekle,
Moja kosa je križavna, duet Banovec in Subelj....7Sc
25126—Vetrček	po zraku gre,
Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ......................../sc
25127—Brez	cvenka in brez soli,
Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer tno..75c
25128—Katarina,	polka,
Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..........................- iiiC
25129—Gozdni	valček,
Veseli godec, polka, igra Hoyer trio....................-...75e
25130—Velikonočna,	1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c
25131—Lovska,
Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c
25132—F—Na	morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ......................................................7Sc
25133—F—Prodana	nevesta,
Oj dobro jutro junfrca ..........................................7®c
25134—F—Kranjski	Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično ......................................-75c
25135—F—Večerni	valček,
Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c
25136—	F_Po gorah grmi in se bliska, duet,
Na klopci sva sedela, duet .................-..............7Sc
25137-F_Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor,
škrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c
I 25138—Vesela Urška, valček,
1	Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c
25139—Kadar	boš ti vandrat šu . . ., duet,
Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c
25140—Pleničice	je prala, t Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c
25141—Žabja	svatba,
Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in
John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c
25142—Jest	pa za eno deklico vem,
Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich
in Josephine Laushe ..........................................75c
25143—Samo	Tebe ljubim, valček,
Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c
25144—Pojmo	veseli zdravičko,
Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c
25145—Štajerska,
Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c
25146—Tirolska	koračnica,
Stari Peter, dva krasna komada ............................75c
25147—Deklica	pri studencu,
Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................76c
25148—Pa	moje ženke glas,
Potrkan ples, Frances Cerar in A. šubelj..............75c
25149—Slovenska	narodna koračnica,
Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c
_tTK Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. A ko naročite g ali več plošč, plafomo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O, P. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravno«! n«
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,	Chicago, JU, J
Naš oholi čas ima neko po- i sebno obeležje: Vsaka malenkost je povod za "jubilej"; kadilnice osebnega kulta se vihtijo okoli glav, ki so prav za prav nad svojo puhlostjo nedolžne in je denar tisti skrivnostni motor častihlepja. A ljubezen do domovine, marljivost, poštenost — pač niso zasluge, ampak vrline, samoposebi um-ljive lastnosti, kakor tudi starost ne more biti zasluga. Koliko je nesebično, tiho delujočih junakov ljubezni, ki ne marajo za nični sijaj svetskega priznanja ! Koliko je v tej enostransko namerjeni dobi — pozabljenih — res velikih dogodkov!
Dne 20. septembra leta 1532, torej pred 400 leti, je prihrumela vojska Turkov, zakletega večnega sovražnika krščanstva, v naše kraje in bila strahovito poražena.
Tozadevna literatura je zelo borna in je bilo treba potrebne | podatke iskati po raznih virih. Ob tej priliki ne smemo pozabiti dveh spisov, katera je že pokojni župnik pri Sv. Marku niže Ptuja, Matija Slekovec — objavil leta 1894 — torej pred 38 leti v Mohorjevi družbi. To sta po svoji temeljitosti v zgo-j dovini domoznanstva zelo redka članka: "Spomini iz domače zgodovine" in "Turki na slo-|venskem Štajerskem". Pokojni župnik, čigar ime je tudi že pozabljeno, četudi si je med fa-rani zgradil s svojo ljudomilost-jo trajen spomenik v ustnem izročilu, je napisal po lastni izpovedi ta dva sptisa z namenom, "da hoče s tem srca Slovencev še bolj ogreti za ljubezen do tolikokrat stiskane slovenske domovine!"
Da se oddolžimo spominu moža, ki nam je otel podatke iz tragične dobe pred 400 leti, sprejemamo njegov plemeniti namen s pripombo, da bi pač bilo umestno, da se tudi med nami ameriškimi Slovenci osveži žalostna 4001etna prošlost štajerskih Slovencev. Turobne j razmere, v katerih so živeli ! pred 400 leti naši predniki — j bodo vžgale ponos v srcih mla-j dih in starih ter v nemajhni meri podnetile pri mnogih že ohlapelo ljubezen do domovine, ki je nekaterim le še puhla in prazna beseda.
Odkar prebiva na starem o-zemlju slovenskega Štajerja slovenski rod, je videl, doživel lin pretrpel mnogo nesreč in .preizkušenj. Težke so bile te 'preizkušnje, nadloge in bridkosti. Kuga, lakota in vojska, te tri strašne šibe božje, za katere odklonitev vedno prosimo
Boga, — so jih obiskale. Tem grozotam posledično so nastali bratski prepiri. Zavladala sta napuh in sebičnost in zopet je tekla kri. . . In kar niso ljudje razdejali, so nadomestile razne uime, prirodne nesreče, povod-nji, viharji, potresi . . . Nadloga vseh nadlog in ogenj preizkušnja slovenske hrabrosti, stanovitnosti in žilavosti pa so bili pogosti vpadi Turkov na naše ozemlje.
Zgodovina beleži od 1. 1396 do 1710 — vsega 34 turških navalov. Pred približno 540 leti so vpadali v naše kraje ter jih nadlegovali 34krat skozi celih 314 let . . .
Najbesnejši napad, ki pa je bil kljub krutim divjaštvom turških in janičarskih tolp —-slavno odbit, je bil v onih dneh 20. do 24. septembra 1532.
Ravno tako grozoviti, kakor trenutno zmagoviti sultan Su-lejman ni mogel preboleti težkih (izgub, katere je utrpel leta 1529, ko je brezuspešno oblegal Dunaj. Zato je v spomladi leta 1532 zopet mobiliziral silno vojsko, ki je skupaj s svežimi janičarskimi tolpami štela nad 200,000 bojevnikov in okrog 300 novih topov, zlitih iz oropanih zvonov krščanskih božjih hramov. Odločni in vse-silni vojskovodja pa je imel takoj ob priliki svojih bojnih o-peracij nepričakovano smolo. Hrabri ban Jurešič je tako porazno jurišal Mohamedanove vojščake, da je sultan že pri Kiseku doživel strahovit poraz, kateri ga je tako razjezil, da je zapovedal roparski pohod čez štajersko mejo, kjer si je hotel nad slovenskimi cerkvicami, ženskami in bornim imetjem o-hladiti turško jezo, kar se mu v bistvu ni posrečilo — popolnoma. Odbite so bile njegove čete tako od Gradca, kakor od Maribora in Ptuja, kjer je divjal sredi septembra leta 1532. Turških napadov in načina vo-jevanja že bridko vajeni naši predniki, so utrdili svoje "tabore" na razne načine in tako uspešno odbili turški naval.
(Dalje prih.) -o-
UTRINKI
Ako bi dolžnosti klicale ljudi z megafonom, bi jih več izmed nas slišalo, kakor sedaj. ♦ * *
Ljubezen ni res slepa, ampak tisti so slepi, katere ljubezen omami.
# ♦ *
Ako nasprotnika ni sram agi' tirati za svoje brezverske časopise, pa naj bo nas sram agitir»" ti za dobre liste?
DENARNE POŠILJATVE
BOŽIČNA DARILA
svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
100 250 500 1000 2500 5000
DINARJI:
..............................$1.95
..............................$ 4.40
.............................$ 8.35
..............................$16.25
din .............................$40.00
din ..............................$79.00
din din din din
LIRE:
100 lir ................................$ 5.75
200 lir ...............................$11.40
300 lir ................................$16.60
400 Ur ................................$22.00
500 lir ................................$27.00
1000 lir ................................$52.75
Za izplačila v ameriških dolarjih:
Za izplačilo $ 10.00 morate poslati --------
Za izplačilo $ 20.00 morate poslati
.........$ 10.80
.........$ 21.00
Za izplačilo $ 30.00 morate poslati-------------------------$ 31.10
Za izplačilo $ 50.00 morate poslati--------------------------$ 51.30
Za izplačilo $100.00 morate poslati .........................$102.50
Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih.
JOHN JERICH
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
'iT'.tr.tr /r^r