R32S451
l97UJ$KW>ISRUTNINAR
GLASILO PERUTNINE PTUJ LETO XIX ŠTEVILKA 3 OKTOBER 1995
Ko bo Perutnina slavila 100-letnico
Gostje na osrednji slovesnosti ob 90-letnici
Kolikor ljudi, toliko jedi - iz Perutnine Ptuj!
Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek (v sredini) med pogovorom s predsednikom Perutnine dr. Romanom Glaserjem (levo) in ptujskim županom dr. Miroslavom Lucijem (desno)
Med sprejemom na gradu. Nada Krajnc, direktorica PC Trgovina; Mr. Kees van Beek, koordinator NMCP za Slovenijo; Mr. H. Th. de Hilster, svetovalec iz Nizozemske; dr. Glaser, predsednik Perutnine
Osrednja slovesnost na gradu
Osrednja slovesnost ob našem jubileju je bila v petek, 9. junija v viteški dvorani ptujskega gradu. Poleg številnih gostov, med njimi so bili ministri in državni sekretarji, tuji ambasadorji, poslovni partnerji iz domovine in tujine, se je slovesnosti udeležil tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Eminentnost
zbranih gostov dokazuje, kako visoko cenijo Perutnino Ptuj v Sloveniji in tujini.
Razvoj podjetja in trenutno stanje je gostom predočil predsednik podjetja dr. Roman Glaser. Slavnostni govornik pa je bil dr. Janez Drnovšek, ki je izrazil čestitke kolektivu in poudaril dejstvo, da je podjetje v 90. letih
uspešno premagalo mnoge preizkušnje. Uspešnost podjetja, tudi po izgubi jugoslovanskih trgov, in dosledno izpeljavo ostro zastavljenega sanacijskega programa je primerjal z uspešnim razvojem Slovenije. Poudaril je: “Ko bo Perutnina slavila 100-letnico, bo imela mlada Slovenija 14 let. Ker smo v prvih štirih
letih samostojnosti dosegli precejšnje uspehe, lahko v naslednjih desetih odpravimo trenutni zaostanek za Evropo.”
Slovesnost so obogatili svetovno znani Trio Lorenz ter priznana igralca Zvezdana Mlakar in Valter Dragan, ki sta se na zanimiv in hudomušen način sprehodila po Perutnini skozi 90 let.
Srečanje je nudilo tudi možnost za utrjevanje znanstev in sodelovanja med pomembnimi gospodarstveniki in politiki. Nemški veleposlanik dr. Giinther Seibert, dr. Janez Drnovšek, dr. Roman Glaser
Od leve: makedonski veleposlanik v Sloveniji med pogovorom z Dimče-tom Stojčevskim, vodjem splošno-kadrovskega sektorja PP in magistro Anico Popovič, družbeno pravobranilko Slovenije

Dan Perutnine v jubilejnem letu
Predsednik Perutnine govori...	... tisočeri množici sodelavcev in gostov
Najbolj množična priredi- Perutnine in sedanji ponovni tev ob 90-letnici podjetja je vzpon, bila brez dvoma tradicionalni DAN PERUTNINE.
Krepko prek 5.000 se nas je zbralo v prelepem sončnem vremenu članov kolektiva z družinami, zadružnikov, upokojencev Perutnine, gostov, poslovnih partnerjev.
Ob napovedani uri nas je pozdravila godba Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom profesorja Antona Horvata.
Naj pohitimo pa so nas vabili člani Aerokluba Ptuj s svojim zanimivim nastopom vseh sekcij od padalcev do balo-narjev. Posebej zanimiv je bil nastop akrobata Jožeta Boto-lina z motornim letalom.
Marsikomu je zastal dih ob njegovih vragolijah. V uradni del prireditve so nas, ob spremljavi pihalnega orkestra popeljale ptujske mažorete.
Prvi je spregovoril predsednik delavskega sveta Perutnine Dušan Orešek, ki je opozoril na mnoge organizacijske spremembe in na pomen delavskega sveta pri razvoju podjetja s poudarkom na predstoječe lastninjenje.
Poudaril je: "Ponosni smo na svoje dosežke in to upravičeno, kajti šele ko nas je realnost sedanjega trenutka postavila na trdna tla, smo spoznali, da prinaša profit in s tem socialno varnost le kvalitetno delo in preudarno gospodarjenje”...
V osrednjem govoru je predsednik podjetja dr. Roman Glaser tisočeri množici predočil najpomembnejše dogodke v 90-letnem razvoju
Tudi bodoči kupci proizvodov PP so bili dobrodošli na dnevu Perutnine
Zbrano množico je pozdravil še ptujski župan dr. Miroslav Luci, ki je kolektivu čestital ob jubileju in ponovnem vzponu ter zaželel nadaljnih uspehov.
Dan Perutnine je bil tudi priložnost, da so se nam predstavili člani Kolesarskega kluba.
Sledil je zabavni del s Čudežnimi polji in Slavčki. Castro s svojim strežnim osebjem pa se je močno naznojil, da so postregli več tisočero množico. Presenečenje večera pa je bil še ognjemet.
Šele ob pogledu z višine iz letala je človek dobil pravi vtis koliko se nas je zbralo
Aktivnosti že v začetku leta
Seveda pa so se v okviru 90-letnice že v začetku leta začele promocijske aktivnosti, ko smo potrošnike (tudi potencialne) širom po Sloveniji seznanjali z novimi kakovostnimi proizvodi PP. Po daljšem premoru smo se spet pojavili z reklamo na televiziji. Po vsej državi smo postavili prijetne panoje, s katerimi opozarjamo na bogato tradicijo, ki samo še potrjuje visoko kakovost.
Da bi celotno slovensko javnost seznanili z razvojem
podjetja in z novimi dosežki, tudi kako smo premagali krizo prejšnjih let, smo 6. junija povabili novinarje z vseh koncev države na tiskovno konferenco.
Od vodstva podjetja so o Perutnini izvedeli vse, kar jih je zanimalo, da so lahko svojim bralcem, gledalcem in poslušalcem podali kar najbolj celovito sliko o našem podjetju. Seznanili so se tudi z vsemi prireditvami ob devetdeset- letnici.
Razstava slikarja Jožeta Tisnikarja
Perutnina je vedno imela široko odprta vrata za kul-turno-umetniške ustvarjalce. Odprtih je bilo veliko razstav v glavnem slikarskih, pa tudi razstav ročnih del — od začetniških ustvarjalcev, med njimi tudi naših delavcev, pa vse do umetnikov svetovnega slovesa, kot je Ciuha.
Ob 90. obletnici podjetja smo povabili v goste svetovno znanega likovnega umetnika samouka Jožeta Tisnikarja. Njegova razstava je bila postavljena v romanskem palaciju ptujskega gradu. Razstavo tega uglednega 68 letnega umetnika je ob obisku šte-
vilnih ljubiteljev slikarstva, delavcev in poslovnih sodelavcev Perutnine odprl njen predsednik dr. Roman Glaser.
Avtorja razstave je predstavila profesorica Meta Gabršček-Prosenc. Izvedeli smo, da je Jože Tisnikar svoje slike začel razstavljati leta 1958. Doslej pa so našteli 79 samostojnih in prek 100 skupinskih razstav v Sloveniji, Evropi in v Združenih državah Amerike.
Razstavo si je do zaprtja, 30. junija, ogledala množica ptujskih ljubiteljev slikarske umetnosti in tudi veliko drugih gostov.
Avtor razstave med pogovorom o svojih mojstrovinah
Hitova direktorica za stike z javnostjo Nelida Nemec se je imela kaj pogovoriti s predsednikom Perutnine
Praznovanju se je pridružil tudi Aeroklub Josip Križaj. Predsednik kluba Edvard Stavar je prinesel pozdrave Perutnini kar s padalom
Dan Perutnine tudi na Primorskem
Na Primorskem, še zlasti na Goriškem, se je s povečanim marketinškim prodorom zanimanje za proizvode Perutnine močno povečalo.
Pred nedavnim smo združili prodajo na Primorskem tako, da poteka na celotnem območju od Trente do Sečovelj pod vodstvom komercialista Franca Predikake. V predstavništvu Bilje smo v ta namen povečali skladiščno-hladilne zmogljivosti in povečali število dostavnih vozil.
To pa je bil tehten razlog, da se je vodstvo Perutnine odločilo organizirati za Primorce, še zlasti za mnoge poslovne partnerje, v Lokvah nad Novo Gorico “fešto”, podobno dnevu Perutnine.
Prek 300 poslovnih partnerjev se je zbralo v petek, 30. junija, v restavraciji Pa-radiso na Lokvah, za katere je Perutnina pripravila zani-
miv program. Mojstri kulinarike so gostom pokazali, kako je perutnino mogoče pripraviti, kuhati, peči in servirati, seveda po receptih Perutnine Ptuj.
Zbranim gostom, med njimi so bili župan mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan, prvi mož Hita Danilo Kovačič s Hitovo vodstveno ekipo, predstavniki sponzorjev te prireditve, pa tudi predstavniki konkurenčnih firm Pivke in ljubljanske Jate, je spregovoril o Perutnini in njenem razvoju predsednik dr. Glaser. Spregovoril je tudi goriški župan, kije govoreč o hitrem razvoju prodajne mreže Perutnine na Primorskem poudaril: “Ptujsko Perutnino cenimo, zlasti njene dosežke na področju kakovosti. Z Novo Gorico in Ptujem se bo sodelovanje še okrepilo na gospodarskem, kulturnem in
Mednarodni kolesarski dirki
KRITERIJ MEST ZA VELIKO NAGRADO PERUTNINE PTUJ
Perutnina in Kolesarski klub Perutnina sta 17. in 18. julija organizirala dve kolesarski dirki z mednarodno udeležbo. V soboto je bil kolesarski kriterij mest za Veliko nagrado Perutnine, v nedeljo pa mednarodna kolesarska dirka za II. Puchov memorial.
Poleg domačih kolesarjev so tekmovali še kolesarji iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Češke in Commomvealtha.
V	soboto so kolesarji tekmovali v močnem dežju. Le sreča je bila in odlična organizacija, da kljub nekaj padcem na mokrem cestišču še zlasti na tlakovanih ulicah ni prišlo do hujših poškodb. V treh starostnih skupinah je nastopilo kar 250 tekmovalcev. Prijetno je bilo videti, da je kljub nalivu spremljalo tekmo precej Ptujčanov.
V	članski konkurenci kre-tirija mest, kije štela za Veliko nagrado Perutnine Ptuj, je prepričljivo zmagal Borut Rovšček, kolesar Save Kranj. Tudi naš tekmovalec Mitja
Mahorič se je odlično držal in osvojil 9. mesto.
V mladinski konkurenci je zmagal Martin Derganc iz Krke, Miran Kelner Perutnina pa je dosegel odlično 5. mesto.
Še nekaj boljših uvrstitev. Člani: 1. Borut Rovšček (Sava, Kranj), 2. Bogdan Fink (Krka, Novo mesto), 3. Stanimir Odrinski (Celje), 4. Marko Velkovrh (Rog, Ljubljana), 5. Robert Pintarič
1 ~ iilTr	
m PERUTNINA PTUJ	J	#	4	-Aga. v	~ JSrlP jB®	" ustk
Podjetnika Vera in Rasti Fakuč imata v svoji poslovni karieri dovolj izkušenj, da sta lahko svetovala, kaj bi bilo možno še izboljšati celo tako uspešnemu komercialistu kot je Franc Predikaka (v sredini)
športnem področju. Prepričan sem, da bomo Novogoričani kmalu na Ptuju.” V šali je dodal: “Res je, da se bodo Primorci težko ločili od pršuta, v slast pa jim gredo tudi dobri piščanci — tudi zaradi tega, ker pomenijo bolj zdravo prehrano”.
Ta piknik so sponzorirali še: Fructal Ajdovščina, Pe-
karna Jožek iz Lokavca, Kitajska restavracija Lampion iz Mirna in Vinarstvo Haloze iz Ptuja, zato je srečanje, čeprav zabavno, nudilo tudi priložnost za mnoge poslovne stike.
Za prijetno počutje je poskrbel znani Štajerc Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Predsednik Perutnine dr. Glaser izroča unikatno kristalno vazo zmagovalcu velike nagrade Perutnine Ptuj Borutu Rovščeku iz Save Kranj
(Rog, Ljubljana), 6. Arno Kasper (Arbo Elk Haus, Avstrija), 7. Bruce Shapley (Commonwealth), 8. Zoran Klemenčič (Rog, Ljubljana), 9. Mitja Mahorič (Perutnina, Ptuj), 10. Christian Wolf (RT TVS Grafenstein, Avstrija).
Mladinci: 1. Martin Derganc (Krka, Novo mesto), 2. Tadej Valjavec (Sava, Kranj), 3. Miha Mišvelj (Rog, Ljubljana),
4. Andrej Koglot (Hit Casino, Nova Gorica), 5. Miran Kelner (Perutnina, Ptuj), 6. Natej Stare (Sava, Kranj).
Mlajši mladinci: 1. Dean Podgornik (Hit Casino, Nova Gorica), 2. Darko Mr-var (Rog, Ljubljana), 3. Boštjan Krevs (Styrian, Lenart), 4. Klemen Jalovec (Sava, Kranj), 5. Jože Puš (Krka, Novo mesto), 6. Peter Ribič (Krka, Novo mesto).
Najboljšemu mladincu Martinu Dergancu je izročil zasluženi pokal ptujski župan dr. Miroslav Luci
VELIKA NAGRADA PUCHA
Dirki za Veliko nagrado Pucha je bilo vreme bolj naklonjeno. V prelepi sončni nedelji so kolesarji odpeljali novim dosežkom naproti in sicer člani na 178 km progo, kar je za slovenske razmere bila ena najdaljših, mladinci so prevozili 138 km, mlajši mladinci pa 72 km.
Po razburljivi dirki, v kateri je vozil tudi edini slovenski profesionalec Valter Bonča, je dosegel najboljši rezultat Robert Pintarič, Rog Ljubljana v času 4:17,00. Ptujčan Mitja Mahorič je bil vseskozi v vodilni skupini, vendar se mu ni uspelo uvrstiti med deseterico najboljših. Več sreče je imel Miran Kelner, ki je v mladinski konkurenci osvojil 3. mesto. Najboljši je bil ponovno Martin Derganc iz Krke. Največ smole med kolesarji KK Perutnina je imel Peter Purg, ki je bil med najhitrejšimi, le nekaj kilometrov
pred ciljem pa se mu je pokvarilo kolo in je moral odstopiti.
Še nekaj uvrstitev z dirke za II. Puchov Grand Prix
Člani: 1. Robert Pintarič (Rog) 4:17,00, 2. Borut Rov-šček (Sava), 3. Brane Ugre-novič (Krka), 4. Iztok Me-lanšek (Celje), zaostanek 8 sekund za zmagovalcem, 5. Bogdan Ravbar (Krka), 6. Andre Laut (Celje), 7. Mi-chal Raif (Češka), 8. Sašo Svibenj (Rog), 9. Srečko Gli-var (Krka).
Mladinci (138 km): 1. Martin Derganc (Krka) 3.28,10, 2. Leon Bergant (Rog), 3. Miran Kelner (Perutnina Ptuj), 4. Tadej Valjavec (Sava), 5. Andrej Koglot (Hit Casino), vsi v času zmagovalca, 6. Aleš Mrvar (Rog), 7. Martin Čotar (Kamen, Pazin), 8. Uroš Šilar (Sava), 9. Beno Korenjak (Sava), oba v
Mladinec Martin Derganc je bil najuspešnejši v svoji konkurenci tudi za veliko nagrado Pucha
Za izjemno uspešno izvedbo tekmovanj velja zahvala tudi policistom, ki so odlično sodelovali na dirkah
Zmagovalec Grand prbca Puch Robert Pintarič Rog Ljubljana po prihodu v cilj. "Proga in organizacija je bila odlična. Je pa bila dolga in naporna vožnja”
času sedmouvrščenega, 10. Andrej Filip (Krka).
Mlajši mladinci (72 km): 1. Darko Mrvar (Rog) 2:00,33, 2. Marko Čepič (Sava), 3. Klemen Jalovec (Sava), 4. Uroš Dular (Sava projekt, Krško), 5. Sebastjan Mikla-
Poudariti velja, da smo po obeh tekmah poslušali same laskave pohvale za Perutnino in odlično organizacijo tekem tako od tekmovalcev kot sodnikov in drugih uglednih kolesarskih delavcev. Pri tem seveda ne smemo
Miran Kelner KK Perutnina Ptuj: "Vsi želimo zmagati, vendar to uspe le enemu. Tudi 3. mesto je lepo"
vec (Hit Casino), 6. David Arato (Madžarska), 7. Peter Ribič (Krka), 8. Hrvoje Bošnjak (Osijek), vsi v času tret-jeuvrščenega, 9. Anton Meglič (Sava), 10. Rado Logina (Perutnina Ptuj), v istem času.
prezreti, da gre za to največ zaslug Reneju Glavniku, ob njem pa vsem članom KK Perutnina in drugim, ki so v organizaciji tekmovanj pomagali.
Pomembnejše prireditve ob QO-ietnici Perutnine Ptuj se torej iztekajo. Ostane nam še podelitev jubilejnih značk za zvestobo podjetju. Imena prejemnikov smo objavili v Informacijah junija.
Doslej že 400 milijonov
•	J • • •
za investicije
v
Dobrodošlica predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu
Radgonski sejem -priložnost za poslovne stike
Po krajšem mrtvilu na področju investicijskega vlaganja v začetku devetdesetih let ugotavljamo že v letu 1994 oživitev, ko smo vložili več kot 5.000.000 DEM, še zlasti pa v tem letu, ko smo že doslej vložili prek 200.000.000 SIT v novo investicijsko opremo, blizu 200.000.000 SIT pa v tekoče in investicijsko vzdrževanje. Do konca leta se bodo te vrednosti še močno povečale saj je pred nami investicijsko zelo pomembna gradnja centralnega skladišča v LjubljanHn posodobitev Petice v SŠC na Ptuju, kjer bo nastal najsodobnejši obrat za prehrano dijakov.
Letošnja investicijska vlaganja so v glavnem namenjena ohranjanju vodilnega položaja med proizvajalci perutninskih proizvodov v državi in ohranjanju stika z najsodobnejšo perutninsko proizvodnjo v Evropi in svetu. Vlagamo v uvajanje novih tržno zanimivih proizvodov, v dvig kakovosti proizvodov, v zagotavljanje primernejše dostave in prodaje blaga ter v humanejše delovne pogoje.
Pregled vlaganja po posameznih profitnih centrih:
TOVARNA KRMIL
Vloženo je bilo 1.000.000 SIT. Med pomembnejšimi nabavami so črpalke za doziranje lizina za zaščito in ohranitev kakovosti vhodnih surovin, črpalka za dovajanje vode v parne kotle in nadgradnja računalniške opreme za vodenje in spremljanje dobav in obračunov krmil za kooperacijsko rejo pri zadružnikih.
ŽIVA PROIZVODNJA
Vloženo je bilo 15.300.000 SIT. Najpomembnejše postavke so nabava opreme za plinsko ogrevanje, nabava in montaža novih linij za ločeno krmljenje petelinov in nabava traktorja za notranji promet.
MESNA INDUSTRIJA
Najpomembnejši vložek je bil namenjen Mesni industriji, 84.000.000 SIT Nabavljeni so bili oprema za polnjenje in doziranje klobas ter pripravo ražnjičev, stroj za oblikovanje, stroj za porcio-
niranje in oprema za čiščenje proizvodnih prostorov. Nabavljena je tudi oprema za računalniško krmiljen in nadzorovan proces tehtanja ter izvedena povezava med računalniško in programsko opremo.
TRANS SERVIS
Transservis je bogatejši za
43.900.000	SIT. Nabavili so tri nove kamione hladilnike, hladilno opremo za dostavna vozila, rezkalni stroj ter nekaj računalniške opreme in opreme za mehanično delavnico.
TRGOVINA
Vloženo je bilo 31.800.000 SIT za nabavo hladilne in te-htalne opreme ter za okenske klimatizerje. Poleg drugih manjših nabav je bila urejena projektno — tehnična dokumentacija za izgradnjo prizidka in preureditev Petice v SŠC ter opravljen nakup zemljišča in ureditev projektno-tehnične dokumentacije za gradnjo poslovno — skladiščnega centra Perutnine v Ljubljani.
PTUJSKA TISKARNA
V Ptujski tiskarni so za
1.300.000	SIT izvedli čiščenje 100 m3 rezervoarja za kurilno olje ter nabavili nov računalnik in nekaj drobne opreme.
STROKOVNE SLUŽBE
Vloženo je bilo 32.400.000 SIT za nabavo računalniške opreme, posodobitev interne telefonske mreže, nabavo osebnega avtomobila, fotokopirnega stroja in nekaj pisarniške opreme.
Investicijsko in tekoče vzdrževanje po vseh profitnih centrih in strokovnih službah v skupni vrednosti blizu 200.000.000 SIT je opravljal v glavnem Transservis. Poleg tega so bila izvedena še nekatera večja dela drugih izvajalcev, kot so: servis in žigosanje tehtnic, popravilo parnega kotla, rekonstrukcija izsesalnega lijaka, zaščita mostnih tehtnic v Tovarni krmil, sanacija mesnice ob Tržaški cesti v Ljubljani in nekaj manjših posegov.
L.C.
Letošnji že 33. kmetijsko — živilski sejem v Gornji Radgoni naj bi prispeval h krepitvi kakovosti in gospodarskemu povezovanju v Evropo. Tisoč tristo razstavljalcev iz tridesetih držav — največ iz Evrope — to potrjuje.
Sejem je slovesno odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je v svojem govoru posebej poudaril, da je znanje temeljni pogoj za uspeh vsakogar, ki želi kmetovati in nadaljeval: “Drugo pa je zavedanje o pomembnosti kakovosti pridelkov in višji produktivnosti, ki postaja vse očitnejša tudi v slovenskem kmetijstvu, v pridelavi in predelavi ter vse bolj tudi v prodaji na domačem in na svetovnih trgih.”
Po uradni otvoritvi si je ogledal sejem in se za krajši čas ustavil tudi v našem paviljonu, kjer je predsednika države sprejel predsednik Perutnine skupaj z vodstvenimi sodelavci in komercialisti.
Za širše pogovore s predsednikom sicer ni bilo časa, zato pa so naši komercialisti vse dni sejma sprejemali poslovne partnerje in druge potencialne kupce in opravili množico poslovnih pogovorov in seznanitev z našimi kakovostnimi proizvodi.
O kakovosti govori 12 prejetih priznanj.
Potrebno je povedati, da je bil naš razstavni prostor prav prijetno urejen — najbrž najboljše kar razstavljamo v Radgoni.	lc
Veliko poslovnih partnerjev se je ustavilo v našem lepo urejenem paviljonu, zato je bila tudi ustrezna prisotnost strokovnih in vodstvenih delavcev
Vidi Tomažič
V času, ko se je letošnje poletje nagnilo proti jeseni, je svojo jesen doživljala tudi Vida Tomažič, mati dveh hčera, vdova po bivšem dolgoletnem in izjemno uspešnem generalnem direktorju Perutnine Ptuj. Tu je bila tudi sama zaposlena ter na raznih odgovornih mestih pustila neizbrisen pečat svojega dela in znanja za razvoj podjetja. V torek, 28. avgusta 1995, pa je obrnila zadnji list v knjigi svojega življenja. Po dolgotrajni borbi s sladkorno boleznijo jo je premagala in dokončno zlomila bolezen srca. Iz naših vrst je tiho odšla ena izmed tistih žena, delavk oziroma sodelavk, ki se je lahko vedno s ponosom ozirala na svojo prehojeno delovno pot v tem našem velikem perutninskem podjetju.
Ob izgubi naše Vide se sprašujemo: "Usoda! Ali poznaš res samo temno plat življenja? Kje je meja tvoje krutosti? Zakaj nam jemlješ naj dražje? Zakaj vedno tako boleče zarežeš v srca tistih, ki morajo sprejeti izgubo svojih najdražjih. V tvoji krutosti, usoda, zaman pričakujemo odgovor — zakaj? Zakaj si iztrgala iz naše sredine našo upokojeno sodelavko Vido Tomažič v komaj 73. letu njenega ustvarjalnega živjenja?”
Dovolite mi, da njej v zahvalo in nam v spomin na kratko obudim njeno delovno pot.
Po drugi svetovni vojni, v času velikih družbenih in političnih sprememb, se je z možem preselila s celjskega območja v Ptuj, kjer si je ustvarila družino. Klic družbe je bil v tistem času zelo glasen, še zlasti po sposobnih kadrih, zato je v letu 1960 prevzela odgovorno zadolžitev, ko je postala direktorica prve farme pi-
V sp
o m i n našim
ščancev v izgradnji na našem območju.
To je bilo brez dvoma izjemno težavno pionirsko delo, ko se ni bilo po kom zgledovati, saj ni šlo le za tesarje, ki so s cimračami pripravljali ogrodje in ostrešje za novo nastajajoče objekte na Bregu. Ze med gradnjo se je uvajala poskusna proizvodnja brojlerjev, kar je prinašalo dodatne težave. Po dokončani gradnji se je farma na Bregu združila s Perutnino, Vida pa je prevzela novo odgovorno zadolžitev. Postala je vodja investicijske izgradnje ter skrbela za nabavo in racionalno uporabo osnovnih sredstev. Ta zadolžitev ji je nalagala izjemno odgovornost in skrb za skladen in hiter razvoj podjetja. Istočasno pa je bila dobra učiteljica mnogim mladim pe-rutninarjem.
Se več! Ob zahtevnih nalogah svojega dela in skrbi za razvoj svojih hčerk, Tatjane in Marjane, je bila močna opora svojemu možu Ivanu, ki je bil kot generalni direktor prek trideset let
gonilna sila razvoja Perutnine.
Vsa ta naprezanja in mnoga odrekanja so pustila sledove na njenem zdravju. Njeno izžarevanje za razvoj Perutnine je zahtevalo, da se je sredi 1974 leta morala invalidsko upokojiti. Zavedajoč se njenega bremena in prispevka za razvoj podjetja ji je kolektiv Perutnine v letu 1975 podelil najvišje priznanje, zlato plaketo Perutnine Ptuj, v znak skromne zahvale za vse storjeno.
Tudi po upokojitvi se njen nemimi delovni duh ni ustavil. Rada je prihajala v kolektiv in svetovala tistim, ki so potrebovali njeno pomoč. Ko se je v Pemtnini povečalo število upokojencev, je podprla pobude za ustanovitev Kluba upokojencev Pemtnine Ptuj. Rada se je udeleževala našh srečanj in izletov, če ji je le zdravje dopuščalo. Razživela se je z nami v obujanju spominov in težko bi kdo pomislil, da njeno plemenito srce peša.
Na dan njene smrti je kot ledeni veter završalo po Ptu-
ju, med delavci Pemtnine in upokojenci: “Umrla je Vida Tomažič”. Težko je bilo dojeti to nenadno vest, vendar je bila to kmta realnost, s katero se bomo težko sprijaznili, a se bomo morali. Iztrgana je iz naše sredine, ni pa iztrgana iz naših src.
Besede slovesa in še tako pozorno naštevanje vrlin in zaslug so preskromni, da bi izrazili zahvalo za vse tisto, kar je dobrega storila v svojem delovnem okolju, ko se je nemalokrat sama ali skupaj z možem Ivom odrekla osebnim interesom za dobrobit podjetja, ki mu je bila predana vse do upokojitve.
Usoda jo je iztrgala iz naše sredine, vendar njena dela ostajajo kot pomemben steber razvoja in moči Pemtnine Ptuj, zato bo ostala za vedno primer, kako je treba delati, vzgajati kadre in premagovati težave.
Spoštovani Vidi hvala za vse.
Njeni upokojeni in aktivni sodelavci Perutnine Ptuj
Dragici Fijačko Človek se sprašuje, kaj v bistvu je. Se rodi, trdo preživlja življenjsko pot in se poslovi. Za seboj pa vendarle pusti sadove svojega dela.
In naša Dragica? V življenju ji ni bilo prav nič lahko. Rodila se je v Velov-leku. Družina se je kaj hitro preselila v takratno Str-nišče, v barake nekdanjega taborišča. Oče je delal v
sodeli
avcem
TGA, mati pa doma s skrbjo, kako preživeti številno družino. Ko so kupili skromen domek, so se preselili na Zgornjo Hajdino. Mimo njih smo nekateri hodili v hajdinsko šolo, ko je bilo Dragici komaj nekaj let. Kar enajst bratcev in sestric je imela. Živeli so skromno ter si menjavali čevlje in obleke, da so se lahko pojavili na vasi, v šoli in še kje. Starejši bratje in sestre so kaj kmalu odšli v svet za kruhom.
Dragica se je odločila za gostinski poklic. Izobraževanje zanj je uspešno končala leta 1967 ter se kot kvalificirana natakarica zaposlila v takratnem Haloškem biseru. Tri leta je bila tam, nato pa prišla leta 1972 k nam v Perutnino in v bifeju na Novem trgu pustila kar 23 let svojega življenja, večji del kot vodja izmene.
Delo, ki ga je Dragica opravljala, ni bilo lahko. Kljub temu, da jo je v zadnjih letih
močno načela bolezen, je ostala skromna, vedno s prijaznim nasmehom in z občutkom odgovornosti do gosta potrošnika. Vedno se je kljub napornemu delu rada vračala domov k družini, ki ji je posvečala vso svojo materinsko ljubezen.
Ko smo sodelavci izvedeli, da se ne bo več vrnila med nas, so se potočile solze. Kako kruto je življenje. Na predvečer poletja, ko je odhajala na meji z lepo pomladjo, smo izgubili našo sodelavko Dragico.
In ko smo jo spremljali na njeni zadnji poti, je še nebo zajokalo, kot da bi vedelo, da smo izgubili iskreno sodelavko, ki je s svojim delom, s prijaznim nagovorom, kvalitetno postrežbo in človeškim odnosom do gosta — potrošnika krepila ugled podjetja.
Dragica, pogrešamo te!
Tvoji sodelavci iz PC Trgovina
Viktorju Tomaniču — Piku v slovo
Težko je napisati, še težje pa spregovoriti o človeku, ki je bil vse življenje predan Gutenbergovi črni umetnosti, človeku, ki je bil za marsikoga v tiskarni, našem drugem domu — drugi oče.
Vsi, ki smo prihajali k njemu v 50. letih in kasneje s prošnjo za sprejem v uk ali službo, smo vedno stopili pred vzravnanega, elegant-
nega in uglajenega sogovornika. Takoj smo začutili, da smo pred človekom, ki mu je tiskarski ceh vtisnil svojstven, dostojanstven pečat. In ta pečat se je Viktorju vtisnil že v Blankejevi tiskarni v 30. letih, kjer se je izučil za črkostavca.
Takoj po vojni so Blanke-jevo tiskamo zaplenili in tiskarstvo na Ptuju ukinili. Po celih devetih letih je takratni Okrajni ljudski odbor spoznal potrebo po oživitvi tiskarstva in sprejel odločbo za ustanovitev Ptujske tiskarne. In zopet se je pojavil Viktor, takratni uslužbenec na okraju, ter s svojo strokovnostjo pospešil dela v fazah izgradnje, poskusnega in nato rednega obratovanja.
Zaradi njegove zagnanosti in preudarnosti v času poskusnega obratovanja, strokovnosti in še posebej človečnosti ga je delavski svet leta 1956 izbral za direktorja, kjer je ostal naš “ata”, kot smo mu rekli, polnih 20 let, vse do leta 1976, ko je odšel v zaslužen pokoj.
In kakšno naključje! Pred dvema letoma smo praznovali 200-letnico tiskarstva na Ptuju in 40-letnico ponovne oživitve tiskane besede v našem lepem mestu, Pik — kot so prijatelji naslavljali Viktorja — pa je praznoval 80-letnico svojega bogatega življenja. Na srečanju ob 200-letnici je bil Viktor med nami, sedanjimi in bivšimi sodelavci. Obujali smo spomine na pretečena leta. Viktor in mi vsi, njegovi učenci, smo bili ponosni na dosežke v razvoju, saj Ptujska tiskarna ob ustanovitvi ni bila deležna prav
nobene dediščine ptujskih predhodnic. Njeni prvi stroji so bili nabavljeni v Beogradu in Zagrebu. Bili so stari, skoraj dotrajani, takšni, ki so jih tamkajšnja podjetja že izločala iz proizvodnje. Viktorju — Piku gre zahvala, da se je Ptujska tiskarna razvijala in ob samoodpove-dovanju delavcev postopoma obnavljala ter postala dobra osnova za to, kar je danes. Skrbel je za razvoj, za domače kadre in za kruh ob ustanovitvi devetim, ob odhodu v pokoj pa že 73 delavcem.
Nikoli mu ni bilo vseeno, v kakšnih razmerah delajo delavci. Iz utesnjenih prostorov bivše Blankejeve tiskarne, kjer je dolga leta sam prijateljeval s svinčenimi črkami, jih je konec leta 1958 popeljal v prostornejše, svetlejše in prijaznejše v Jadransko ulico.
Po upokojitvi se je Viktor rad vračal med nas — po duhu in pokončni drži še vedno takšen kot pred njo.
Ko smo ga ob takšnih srečanjih ali na ulici povprašali po skrivnosti za takšno vitalnost in svežino, nam je z nasmeškom odgovoril: “Živite zmerno, gibljite se, bistrite um”. Ni čudno, da smo dobivali takšen odgovor, saj se je Viktor v mladosti ukvarjal z orodno telovadbo, kasneje rad kolesaril, rad je sedel za šahovsko desko in živel zmerno v krogu svoje družine in prijateljev. To je bila skrivnost njegovega življenja.
In takšnega bomo ohranili v spominu.
Sodelavci Tiskarne
Smo v času lastninske preobrazbe podjetja. Pred nami so privatizacijski postopki, to pa nekatere bega, zbuja zaskrbljenost. Torej se na delovnem mestu ne počutijo več varni.
Varnost. To je tema, ki bi vas utegnila zanimati. V naslednjih številkah perutninarja bomo zato opisali nekatere elemente varnosti, kar vas bo gotovo zanimalo.
Ali smo v podjetju varni?
Kontrolne kamere so le v pomoč receptorju in varnostnikom, da lažje kvalitetneje opravljajo svoje delo
Ste prinesli potrdilo o šolanju?
Obveščamo vse delavce, ki še niso dostavili potrdila o šolanju za šolsko leto 1995/96 za svoje otroke, ki so rojeni do leta 1980 in obiskujejo poklicno, srednjo, višjo ali visoko šolo in da so zdravstveno zavarovani preko Perutnine Ptuj, da to čimprej dostavijo v kadrovsko službo podjetja.
Zraven potrdila je potrebno priložiti otrokovo zdravstveno izkaznico!
Priznanja prejeta na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni
Ste kdaj pomislili, ali smo v podjetju varni? Kaj je varnost? Ob tem vprašanju se najbrž večina spomni na naše varnostnike, policijo, na vsak način tudi na socialno varnost o kateri radi veliko razmišljamo in govorimo. To rej razmišljamo tako, da nam pač mora nekdo varnost zagotoviti. Verjetno pa ni prav veliko tistih, ki se zavedajo, da so tudi sami dolžni skrbeti za ustvarjanje pogojev s katerimi se krepi skupna varnost.
Kje začeti? Veliko učenih knjig je napisanih na temo varnosti in vendar je stvari, ki jih potrebujemo v vsakdanu doma ali na delovnem mestu možno tudi preprosto povedati. Glejte. Veliko mamic se spomni v kakšni zagati so se znašle, ko so iskale varstvo za svojega malčka. Torej so se že srečale s problematiko varnosti, da se otroku kaj ne zgodi. Stanovanje skrbno zaklepamo, zlasti pozorni smo, ko odhajamo od hiše, da nam ne bi kdo kaj odnesel ali povzročil škode. Zavarujemo sebe in imetje, za primer, da utrpimo škodo.
Naravnost smešna razlaga — boste rekli. Saj vse to je samo po sebi umevno. Res je. Vendar smo s to preprosto razlago ugotovili, da varnost pomeni zagotovitev pogojev, ki preprečujejo, da bi nam kdo na kakršenkoli način povzročil škodo tako v fizičnem kot čustvenem smislu, ali da bi si jo iz nevednosti ali malomarnosti povzročili sami.
Govorimo torej o varnostni kulturi človeka, ko pa smo v kolektivu, govorimo o varnostni kulturi podjetja. In kaj prispevamo k izboljšanju le-te? Ozrimo se okoli sebe in poglejmo koliko stvari se poškoduje. Brez dvoma bi bilo nekatere škode možno preprečiti. Koliko je poškodb pri delu in izven dela, tudi takšnih, ki bi jih bilo moč preprečiti z ustreznejšim
znanjem in večjo disciplino, tudi do samega sebe.
A ne gre le za materialno škodo. Intelektualna škoda je v določenih primerih lahko veliko hujša. Začne se pri odnosih v kolektivu. Kakšni so odnosi vodij proizvodnega procesa in vodstva enot ter strokovnih služb do sodelavcev. Kako ti varujejo znanja in informacije, ki jih imajo na voljo? Kako se varujejo podatki, ki lahko služijo konkurenci? Vohuni niso le v državnih službah. Vse več je gospodarskega vohunstva. Na to vprašanje in še mnogo drugih bomo torej v prihodnjih številkah poskušali najti odgovor.
Pred nami so privatizacijski postopki. Ti spodbujajo mnoga razmišljanja. Mnogi se v tem procesu ne znajdejo. So v dilemi, kaj jih čaka jutri. Dvomi pa nudijo najbolj plodna tla za dojemanje različnih neresnic, katere širijo tisti, ki bi radi povzročili nezaupanje v podjetju in s tem škodo. Škoda je trošiti energijo za črnogleda razmišljanja. Razmišljajmo objektivno o svoji prihodnosti v svojem podjetju in manj ugibajmo — recimo — zakaj so na pomožnem vhodu v upravno poslopje montirane kamere za nadzor vstopov in izstopov. Veste zakaj? Zato ker je za delavce in stranke med delovnim časom namenjen glavni vhod. Pomožni je le za dostavo in za sprejem materialaov. V kolikor pa ima kdo potrebo koristiti pomožni vhod in ima za to ustrezno dovolilnico mu receptor, ki ima na monitorju pregled gibanja, omogoči vstop ali izstop s preprostim pritiskom na gumb. Najbrž pa ni potrebno razlagati, da kdorkoli nenadzorovano le ne more prihajati v stavbo, enako kot v proizvodne prostore ne.
Podobnih naprav bo tudi v nekaterih enotah še več vgrajenih. O pomenu in potrebi za takšno odločitev pa vas bomo obveščali, zato si sestavke o varnosti le poglejte. L. C.
Za naše proizvode smo na sejmu prejeli 12 priznanj. Najvišjih nismo bili deležni. Najbrž zato ker se skupno ocenjujejo vsi mesni izdelki od pršuta do hrenovke.
Prejeli smo dve srebrni plaketi in sicer:
za cordon blue in piščančjo jetrno pašteto v ovitku;
štiri bronaste plakete in
sicer:
za piščančje prsi v ovitku, panirani piščančji zrezek s sirom, piščančje hrenovke s feferoni in piščančje hrenovke s sirom.
Prejeli smo še šest priznanj za inovacije in sicer za:
panirana piščančja stegna, paniran piščančji file, piščančje ražnjiče, belo piščančjo pečenico, piščančjo klobaso s hrenom in piščančje čevapčiče.
Trendi razvoja grafične industrije
DRUPA po DRUPI — 11. mednarodni sejem tiska in papirja
Že enajstič zapored je bil Dus-seldorf zbirališče vseh, ki so povezani s tiskarstvom. V času od 5. 3. do 18. 5. 1995 se je
600.000	prebivalcev glavnega mesta Porenja moralo sprijazniti z dejstvi, da je v mestu precej več ljudi, da je na avtocestah, ki peljejo proti sejmišču, precej velika gneča in podobno, Na sejmu smo lahko srečali ljudi domala s celega sveta. V dneh sejemske prireditve se je zvrstilo več kot tristotisoč obiskovalcev in samo v soboto, 6. 5., se je na 204.000 m2 površine sprehajalo 37.000 obiskovalcev. Nemcem je treba priznati nadarjenost za organizacijo, kajti večjih zastojev skorajda ni bilo. Dostopov do parkirišč se ni dalo zgrešiti, s parkirišč so neprestano vozili avtobusi do sejma, vsi sejemski prostori so bili izvrstno označeni, tako da obiskovalcu sploh ni bilo težko poiskati zanimivosti, ki si jih je želel ogledati.
In kaj nam je dala Drupa '95?
Potrditev pričakovanega trenda v iskanju rešitev, kako najhitreje, najbolj enostavno in z najmanjšimi stroški s sodobno opremo od ideje do uporabnika informacije.
Kako skrajšati, posodobiti in poceniti pot slike in besede od avtorja do bralca? Kako obvladovati kakovost, stroške proizvodnje in izkoristiti kapital znanja delovnega ali operativnega osebja? Kako do stan-darizacije? Kako najhitreje do kvalitetne publikacije, do grafičnega izdelka?
Računalnik ostaja osrednje orodje vse priprave pred tiskom, obvladovanje uporabniških programskih orodij pa osnovno znanje, ki ga morajo pridobiti mladi, da bodo lahko sledili hitremu tempu razvoja. Uresničuje se strategija, ki jo razvojniki proizvajalcev radi imenujejo CIP (Computer to Plate, Computer to Print, Computer to Paper). Agfa, Heidel-
berg, Indigo, Prestek, Rank Xerox, Scitex, Toray, Xeikon in drugi so predstavili stroje in naprave za digitalni tisk na visoki in sprejemljivi ravni. Tehnologija hitrega tiskanja iz računalnika na papir že preusmerja del ofsetnega tiska za manjše naklade v področje DTP DTR in DTS, torej bliže redakcijam, repro študijem, raz-množevalnicam in manjšim hitrim tiskarnam ter raznim naročnikom grafičnih storitev in manj v klasične tiskarne. Močan razvojni val je usmerjen v to tehniko tiska. Na enaki osnovi je bil poudarjen trend raz-
voja digitalnega poskusnega tiska, ki so ga predstavili Du-pont, Fuji, Iris, Kodak in Scitex, ali pa digitalnie fotografije, ki jo razvijajo Agfa, Canon, Fuji, Kodak, Leaf, Minolta, Nikon, Scitex in drugi. Vsak tisk slike se prične s posnetkom, zato je digitalizacija slikovnih podatkov na startu procesa zelo pomembna. Kakor vedno doslej je v atraktivnosti Drupe tudi prikaz sodobnih multifunkcijskih delovnih postaj za vrhunsko obdelavo slik in grafični de-sign, kakršne so na primer Da Vinci firme Linotype-Hell, Paint-box firme duantel, Prismagic
firme Prismax ali Savana firme Scitex, ali postaje firm Barco, Screen, Silicon Graphic in drugih.
Rekordne hitrosti tiskarskih strojev Heidelberg, KBA, Komori, MAN-ROLAND, Mitsubishi, ki danes presegajo tudi 18.000 odtisov na uro (v praksi 1 3.000 do 14.000), bodo še bolj uveljavljene takrat, ko bo tudi proces pred tiskom enako hiter. Zato je trend prehoda iz računalnikov direktno na tiskarste plošče (CTP) razumljiv in v praksi vse bolj uveljavljen. Creo Crescent, Doplate, Gre-ber, Gutenberg, Magna setter, Misomex Painther, Pearlsetter in drugi so sistemi sedanjosti, katerim so se že prilagodili vsi veliki proizvajalci ofsetnih plošč. Funkcionalna elektronika na tiskarskih in dodelovalnih strojih omogoča bolj kontrolirano delo, hitrjše menjave in nastavitve, točno diagnostiko delovanja in vzdrževanja, enostavnejše in boj nezmotljivo upravljanje. Tiskarski stroji in rotacije so postali krmiljeni sistemi za hitro razmnoževanje kvalitetnih tiskovin z manjšimi posadkami in kratim pripravljalnim časom. Velikani za dodelavo opreme, kot so AM Graphic, Bobst, Ferag, Grafotec, Horauf, Kol-bus, McCain Muller Matini, Po-lar, Sheridan, Stahl, Wohlen-berg in mnogi drugi, so vgradili v svoje linije številne tehnične inovacije in izboljšave, proizvajalci raznih materialov pa se s svojo sedanjo ponudbo že prilagajajo tehnološkim novostim, predvsem na području tiskarskih barv, papirjev, lepil in pomožnih sredstev za tisk in vezavo. Ob vseh prikazanih strojih in napravah pa ocenjujem, da je večina pravih inovacij in novega strokovnega znanja Drupe 95 nevidno skrita v številnih programih, procesorjih in računalniških sistemih, ki so v ozadju tega spektakla poganjali vse pisane atraktivnosti tega velikega sejma.
HMi
Nova — prilagojena shema komunikacije
Novi trendi
Sejem po ocenah strokovnjakov ni prinesel kakšnih revolucionarnih sprememb ali odkritij. Glavni trendi pa so bili:
1.	Osvetljevanje direktno na ofsetno ploščo (CTP — Computer to Plate)
2.	Digitalni tisk
3.	Vse večja pozornost posvečena ekologiji
Digitalno...
Z novimi tehnologijami se praviloma pojavljajo tudi novi, še neznani izrazi. Začelo se je s CTP nadaljevalo z Dl in končno smo doživeli DOC. Če želimo navedene pojme posloveniti, jih moramo najprej razumeti. CTP ima več smiselni pomen:
—	Computer to Plate je neposredno osvetljevanje ofset plošče oziroma neposredna izdelava tiskovne forme za ofset tisk brez kopirne predloge na filmu
—	Computer to Press, graviranje oziroma upodabljanje tiskovne forme neposredno v tiskarskem stroju, tik pred tiskom naklade
—	Computer to Paper, neposredna izdelava tiskovin z imaginarno tiskovno formo.
Principi so podobni kakor pri digitalnem kopiranju, le da tiskovne površine upodabljamo na ofset plošči, ki je že napeta na ploščem valju. Ker tiskovne površine ne osvetljujemo, temveč graviramo, je postopek uporaben tudi v globokem tisku, na splošno pa je bolje govoriti o digitalnem upodabljanju namesto o digitalnem kopiranju. Tudi zato, ker je bil prvi sestav te vrste Heidelberg GTO — Dl. Kratica Dl je oznaka za Direct Imaging. Pri digitalnem upodabljanju ne le da odpade uporaba filma, tudi razvijanje, preparacija in manipulacija ofsetnih plošč, vlaženje med tiskom niso potrebni (suhi ofset tisk), zato je postopek ekološko prijazen, priprava tiska je minimalna, tiskovna kakovost in enakomernost naklade pa boljša. Vseeno gre še vedno za klasično, analogno tiskanje z materialno prisotno tiskovno formo. Da bi bila zmeda popolna je poskrbel ob Drupi 95 MAN Roland, ki je predstavil samosvojo obliko CTP tehnologije za ofset in globoki tisk. Blagovni znamki se imenujeta DICOVVEB in Dl-COWEB Gravure. Tudi v tem primeru gre za neposredno
izdelavo tiskovne forme v tiskarskem stroju tik pred tiskom, vendar tako, da po tisku tiskovne forme ne izvlečemo in zavržemo, temveč kar v stroju obnovimo površino, ki je s tem spet sposobna za digitalno upodabljanje nove tiskovne forme. To je mogoče zato, ker tiskovne forme ne upodabljajo z graviranjem (razen v globokem tisku), temveč po lasersko induciranem termo — transfer postopku, s kapljičnim tiskom ali pa s feroelektrično keramiko, na hidrofilnem brez-šivnem ovoju ploščnega valja. Tiskovno formo morajo zato med tiskom vlažiti, torej imamo opravka z mokrim ofset tiskom. V globokem tisku je na ploščni valj nameščen brezšivni ovoj z bakrotiskarskim	rastrom
(alveole enake globine in površine). Pri upodabljanju jih do vrha napolnijo s polimernim slojem, ki ga kasneje odstranjuje laserski žarek. Ne v celoti, pač pa selektivno po površini in globini. Po končanem tisku polimerni sloj odstranijo in nadomestijo z novim. Kakorkoli. V zvezi z novo tehnologijo uporabljajo izraz "upodabljanje tiskovne forme", ki more biti po naravi le digitalno. Iz vsega navedenega sama od sebe izstopata dva pojma:
—	DIGITALNO KOPIRANJE, ki označuje digitalno osvetljevanje klasične, vendar dovolj splošno in spektralno občutljive ofset plošče z laserskim os-vetljevalnikom in
—	DIGITALNO UPODABLJANJE, ki se nanaša na kakršno koli izdelavo tiskovne forme na ploščem valju tiskarskega stroja tik pred tiskom.
Uporabne metode za upodabljanje tiskovne forme trenutno sodijo po večini med digitalne tehnike tiska in so termotransfer postopek, kapljični postopek in fero-keramični postopek. Noben od obeh izrazov ne označuje digitalnega tiska, še manj pa digitalnega ofset tiska. Digitalne tiskarske tehnike tiska so samo tiste, kjer namesto materialno prisotne tiskovne forme, ki jo pred vsakim odtisom nabarvamo, uporabljamo imaginarno tiskovno formo v dinamičnem spominu procesnega računalnika (RAM). Tako kot prvo pred vsakim odtisom nabarvamo, drugo odčitamo, da bi s shranjenimi podatki neposredno ali posredno uprav-
ljali nabarvanje. Po tem sistemu obratujeno trenutno samo digitalni tiskarski stroji Agfa/Xei-kon. Indigo in Xerox. Med njimi moremo edinole tiskarske stroje Indigo označiti za digitalne ofset stroje.
Indigo ofset — DOC — Digital Offset Color
Tiskovna forma je imaginarna, kakor bitna matrica shranjena v spominu procesnega računalnika. Z njo stroj za vsak odtis posebej upodobi točkovno elektrofotografsko sliko na pol-vodniškem bobnu — ploščnem valju. Ta operacija ustreza vlaženju tiskovne forme v ofset tisku. V drugo selektivno nabit valj, latentna elektrofotograf-ska slika torej, na vseh tiskovnih površinah sprejme elek-tro barvo, ki se od tu prenese na gumi valj in naprej na papir. Vsakič se prenese 100% barve, tako da ostaneta ploščni in gumi valj po vsakem odtisu popolnoma čista! S tem moremo pri naslednjem obratu stroja odtisniti naslednjo procesno barvo, eno za drugo pa na isti list papirja vse štiri: cian magenta rumeno in črno. Skupno je mogoče odtisniti obojestransko do šest barv, tudi zlate, srebrne, magnetne in druge posebne tiskarske barve ali premaze (plačilne kartice). Takšno zmogljivost dosega stroj z večkratnim obratom tiskovnih valjev, vendar pri enem prehodu tiskovnega materiala, ki se nahaja na tiskovnem valju enega samega tiskovnega čle-
Digitalni ofset tisk
na. Temu ustreza dvanajst barvni klasični ofset stroj.
Po opisu delovanja razumemo da gre pravzaprav za posredni laserski tisk, z navidez majhno a odločilno razliko. Namesto suhih tonerjev uporabljajo pas-tozne tonerje, že imenovano ELEKTRO BARVO. Elektro barva daje odtise, ki so na videz in na otip enaki kakor v klasičnem ofset tisku. S pastoznimi tonerji dosegajo tudi višjo ločljivost kakor s suhimi (800 dpi namesto 600 dpi), zato morejo pri tonskem obsegu 256 upodobiti 20-linijski analogno moduliran raster, s kombinacijo dveh rastrskih polj v enem, pa oponašajo 60 linijski analogno moduliran raster. Kar zadeva črno bele slike, je kakovost neoporečna, pri barvnih pa ta v nekaterih primerih tvori moare učinke.
Ob enakem tonskem obsegu in ločljivosti 600 dpi zmore laserski tisk s suhimi tonerji (Xeikon in Agfa) upodobiti največ 15 linijski analogno moduliran raster ali 16 tonov 60 linijskega rastra. Zato si pomagajo tako da vsako elementarno točko v rasterski strukturi upodobijo tudi kakor enega od šestnajstih tonov (vsaka elementarna točka lahko ima 16 svetlosti). S tem dobijo nekakšen linijski raster ki upodbalja 256 tonov pri 80 l/cm (natančneje bomo stroj predstavili kasneje).
Po vsem navedenem smemo Indigo ofset docela nepristransko imenovati DIGITALNI OFSET TISK, tako kakor ga je proizvajalec tudi sam označil. Digitalni ofset tisk bo v bližnji prihodnosti korenito spremenil razmerja na
tržišču grafičnih storitev, že sedaj pa moramo zasnovati nov "rodovnik" kopirnih in tiskarskih tehnik.
Stroji za digitalni ofset tisk niso posebno hitri (2000 od/h — štiri barvnih ali 1000 od/h štiri barvnih obojestransko), zato pa tiskovino brez težav tudi dodelajo kot polizdelke (knjižni blok), brošure, ovojnine ali ovojnike, tiskajo pločevinke, plastenke, steklenice... Tu visoka hitrost ni več nujna.
Digitalni ofset tisk je ta hip primeren za izjemno gospodarno tiskanje majhnih naklad, zato je Slovencem pisan na kožo. Postopek združuje visoko kakovost in gospodarnost ofset tiska ter uporabniško prijaznost in vsestransko uporabnost digitalnega tiskanja: takoj (just in time), na zahtevo (on demand), brez filmov, ofset plošč, preizkusnih odtisov, priprave tiska in številnih zadreg pred in med tiskanjem. Digitalni ofset obratuje kakor samostojna enota ali v mreži z drugimi enotami digitalne reprografije. Drage surovine so po navedbah proizvajalca izkjučene, prav tako tudi vešči operaterji in tiskarji, ki bi mogli s svojim (ne)znanjem pogojevati kakovost izdelka. Digitalni ofset je v tem oziru povsem objektivna tiskarska tehnika. Se posebno je primeren za gospodarno izdelavo visokokakovostnih knjig, prospektov, revij, biltenov, razglednic, posetnic, letakov, vsako leto dopolnjenih učbenikov — v majhnih nakladah in v najkrajšem času. Omejitvi digitalnega ofset tiska sta z zdaj razmeroma majhen tiskovni format in tiskovno hitrost. Za tiskanje večjih Dvojnikov in ovojnin, časopisov in revij v večjih nakladah bo klasični ofset še nekaj časa nenadomestljiv, predvsem v spregi z digitalnim upodabljanjem tiskovne forme v tiskarskem stroju.
Indigo ofset na
m V • V V
trziscu
Konec leta 1993 so po vsem svetu dobavili 20 Indigo El 000 ofset strojev, konec leta 1 994 so jih dobavili že 180, do začetka sejma pa 300 enot. Tu gre za sestav, ki tiska pole, popolnoma novi na Drupi 95 so pa bili sestavi, ki tiskajo zvitke, torej etikete, obrazce, ovojnine in ovojnike na papirju, umetnih masah, tkaninah, pločevini,
WIAt§M STilU*
celo keramiki Indigo Omnius, Indigo Omnius Cannery, ki tiska pločevinke in plastenke, Indigo Mobius Publisher, ki je namenjen založniški dejavnosti. Omnius Cannery se v delovanju nekoliko loči od preostalih sestavov. Na gumi valj namreč najprej prenese vse štiri barvne izvlečke, nato pa vse skupaj odtisne na že napolnjeno iz zapečateno pločevinko (One shot Color Technology). Mobius Publisher je namenjen za tiskanje akcidenčnih tiskovin, knjig, priročnikov, revij, tudi ali predvsem na nisko-gramske papirje. Na tržišče ga bodo poslali konec leta 1996 (vse le ne gre tako hitro). Ime je sestav dobil po nemškem matematiku 19. stoletja Augustu Ferdinadu Mobiusu, ki je izumil znamenito Mobiusovo spiralo: znak za neskončno. Papirni trak, ki ga zvijemo v tako spiralo ima samo eno stran in prav ta pricip so uporabili pri zasnovi in razvoju digitalne tiskovne enote.
Na splošno ponuja Indigo digitalne ofset stroje trem značilnim ciljnim skupinam:	akcidenč-
nemu tržišču E print 1000, em-balažerstvu, proizvodnji ovojnin in ovojnikov, torej Omnius in založniški dejavnosti Mobius. E print 1000 so začeli tržiti septembra 1993, Omnius pa je prišel januarja 1995.
Digitalni ofset stroj sploh ni videti kakor tiskarski stroj, temveč kakor kos pisarniške opreme. Majhen je, čist in tih, okolju prijazen in enostaven za uporabo. Ne potrebuje filmov ali plošč, ker digitalne podatke hrani v spominu, preiskusni tisk ni potreben, ker more pred tiskom naklade kar sam izdelati en sam preiskusni odtis na proizvodni papir s proizvodnimi barvami; priprava stroja ni potrebna, ker ni kaj pripravljati ali nastavljati, popolno barvno skladje in ravnovesje sta zagotovljena sama po sebi.
Xeikon DCP 1
DCP 1 je izdelan v podjetju Xeikon v Belgiji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1988 z namenom, da razvije rešitev, ki bo premostila tehnološko vrzel pri nizkonakladnem barvnem tisku. Prva faza razvoja je bila končana v aprilu 1994, s prvimi komercialnimi dobavami. Digitalna naprava DCP-1 je
DCP-1
bila razvita za nizkonakladne dvostranske štiribarvne odtise. Njegova inovativna zasnova prinaša v barvni tisk vse prednosti digitalne priprave (DTP/ DTR): hitra priprava, spremenljive PostScript informacije, možnost vsakega posameznega odtisa itd. Visokokakovostne štiribarvne strani formata A4 se tiskajo s hitrostjo 70 odtisov v minuti oziroma 4200 na uro (dvostransko). Format se da povečati na A3, možni pa so tudi podaljšani formati, saj se uporablja papir v roli. Papir iz role gre skozi dva niza štirih tiskarskih enot (dvakrat CMYK), po en niz za vsako stran, kar omogoča sočasen obojestranski tisk v enem prehodu.
Te elektrofotografske tiskarske enote so pravzaprav bobni OPC s polji LED (light Emitting Diode), ki so krmiljena neposredno z digitalnimi podatki za tisk. Xeikon DCP-1 tiska s standardno ločljivostjo 600 dpi s 64 sivinami na točko za vsako barvo posebej. To je prva možnost različno intenzivnega nanosa točke v tiskarski tehnologiji, tako da se ločljivost sivine in raster lahko dopoljnjujejo, kar omogoča razpon 200 stopenj sive skale na barvo ter lini-aturo, večjo od 60 linij na cm. Xeikon je skeniral popolnoma nov raster, ki je podoben linijskim elementom. Ker pa tržišče zahteva tudi klasične rastre, bo v kratkem ponudil tudi te.
Tiska lahko na različne vrste sijajnih in mat ofsetnih papirjev od 50 do 250 g. Za barvo se uporablja posebna vrsta zelo majhnega suhega tonerja, ki se nanaša z dvokomponentnim
razvijalcem, podobno kot v laserskih tiskalnikih. Papir je v roli širine 320 mm. Formati so povečani A4 oziroma A3 z vsemi oznakami za porezave in zlaganje. Večji formati se lahko posebej programirajo, vendar je njihova dolžina odvisna od količine spomina v vsaki tiskarski enoti. Standardno je vgrajenih 36 MB na enoto, možnost največje razširitve je 144 MB. Format je odvisen tudi od zahtevane izhodne kakovosti oziroma bitnega načina. Nastavimo lahko namreč 1,2,3,4 ali pa 6 bitov na točko za vsako barvo. S 6 biti dobimo barvno točko s 64 sivin, kar je tudi najvišja kakovost. V 1 bitnem načinu je mogoče napraviti odtise tudi do 200 cm.
Ker prihajajo digitalni podatki o sliki iz RlP-a (Raster image procesor) v realnem času, je mogoče v nizu tiskati neomejeno število različnih strani. Medtem ko se tiska ena stran, se naslednja že rasterizira. S tem se zelo poveča prepustnost in skrajša neproduktivni čas. Ker ni mehanskih predpriprav kot pri klasičnem ofsetu (razen občasnega čiščenja koron), je sprememba tiskarske naloge tekoča in hitra, praktično brez zastojev. Tak način serijskega tiska je idealen za nizke naklade in celo za poskusni odtis. Pri tem so možne spremembe do zadnjega trenutka pred tiskom in s tem eksperimenti in mutacije. Glede na organizacijo produkcije se rasterizirane naloge (datoteke) v tej obliki hranijo na trdem disku, tako da se lahko pozneje takoj tiskajo
i®ywA
ENOTA
2ocMn »mm
muamtmgrm
GRELEC
SUSEMIE
HOZZA
REZARJE
MOnrx)R M NARETOST wKyn»ZA»irrROTr
Tiskarski stolp
brez ponovnega preračunavanja.
DCP-1 sestavljajo vhodna enota, tiskarski stolp izhodna enota, hladilna klimatizacijska enota, računalniški krmilni del in RIP
Xeikon je predvidel na izhodu tudi možnost priključa različnih dodelavnih strojev, kot so sor-tirke, zlagalke, spenjalke, šivalni stroji itd. V pripravi so tudi opcije za dodatne ban/e (spot, zlato, srebrno...) iz skale Pan-tone, ki bodo tiskane s pomočjo 9. in 10. enote.
Prva dva stroja v Sloveniji sta bila instalirana v podjetijih Bori in Dan v začetku aprila letos. Na Hrvaškem se je stroj uporabljal že 3 mesece prej.
Opcije
DCP-1 je sistem z običajno konfiguracijo, ki vsebuje poleg preizkušenih rešitev še združljivost s PostScript level 2.
DCP-1/F vsebuje poleg tega še: opcijo Avto-trapping, kolo-rimetrično barvno spreobračanje in večjo hitrost DCP-1/F2 (Dual Channel Solu-tion) vsebuje, poleg naštetega pri DCP-1/F še povezavo in možnost spreminjanja v Bar-covem sistemu za grafično pripravo ali na sistemu na katerm tečejo konverzijski programi za druge formate, kot so Scitex, Hell ipd.
DCP-1/C (Printstreamer Post-Scrip Solutino) ponuja izpis s pomočjo printstreamerjev kapacitete 240 (nestisnjenih) ali 4800 (stisnjenih) strani bese-
dila, kar ustreza petstotim tipičnim revijalnim stranem. Omogoča tudi tiskanje v različnem vrstnem redu.
DCP-1/C2 Printstreamer Dual Channel PostScript Solution) pa ima poleg lastnosti DCP-1/C še podporo za PostScript in Barco.
Heidelberg Ouickmaster Dl 46-4
To je različica digitalnega tiska, ki ga je razvilo podjetje Heidelberg. S tem strojem zapolnjuje vrzel med klasičnim tiskom, ki je rentabilen pri nakladah nad okoli 4000 odtisov, in barvnimi tiskalniki, s katerimi se splača odtiskovati do naklade 500 izvodov. Priprava, se pravi obdelovanje slike in teksta do končne forme, je s tem strojem skrajšana na minimum, kajti osvetljevanje ofsetne ploše se vrši v samem stroju. Proizvajalec v prospektih navaja, da je čas od fotografiranja do končnega odtisa samo dvanajst minut, od tega pol časa porabimo za obdelavo slik in teksta, pol časa pa za uravnavanje samega stroja. Tak stroj je primeren za manjše tiskarne za usluge kupcem, ki želijo odtise v nekaj urah, ali pa za repro studie kot dodatna storitev ali poskusni odtis.
Princip delovanja
Glavna novost te forme je v tem, da je tiskovna forma sestavljena iz bimetala, ki ga se-
stavljata titan dioksid in silikon. Ta bimetalni trak, ki je prevlečen preko poliesterskega nosilca tiskovne forme, osvetlimo s 16 laserskimi diodami, za vsako barvo posebej. Princip osvetljevanja je podoben osvetljevanju filma pri klasičnih osvetljevalnih enotah. Pri Dl-ju se osvetljeni deli silikonske prevleke odstranijo, torej so tiskovni deli brez silicija. Po končanem tisku se osvetljeni del bimetalnega traku premakne za dolžino odtisa. Navijanje traku uravnavata dva valja, ki se nahajata v ploščnem cilindru. En zavoj traku zadostuje za 35 različnih tiskovnih form.
Zgradba stroja
Pri tem stroju se je Heidelberg odločil za satelitsko rešitev. To pomeni, da imajo vsi štirje agregati isti tiskovni cilinder s premerom 720 mm. Tak sistem ima določene prednosti. Pri-jemači primejo papir samo enkrat. S tem dosežemo, da se barve bolje prekrivajo, prenos papirja pa je hitrejši.
Ban/ni grozd je sestavljen iz 12 valjev in kar trije so v stiku s ploščnim cilindrom, kar zagotavlja kvaliteten nanos in raz-ribavanje barve. Ker je stroj relativno majhen in lahek so njegovo ogrodje izdelali kar iz enega kosa železa s 30 mm debelimi stenami. Taka zgradba stroja zagotavlja manjšo občutljivost za vibracije.
Obdelava podatkov
Na sejmu so Heidelbergovi strokovnjaki z digitalnim fotoaparatom slikali fotomodel in sliko takoj prenesli v računal-
nik, kjer so sliki dodali še podlogo in oblikovali končno stran. Računalnik je nato preračunal podatke v PostScript jezik, te podatke pa nato izredno močan računalnik Alpha Station 200 4/233 priračuna v bitni zapis, ki dajejo signal laserskim diodam. Te emitirajo IR žarke, ki osvetljijo bimetalno tiskovno formo. Laserske diode lahko osvetjujejo v dveh standardnih resolucijah: 1250 ali 2540 dpi. Se nekaj tehničnih podatkov: max. format papirja: 460 x 340 mm
min. format papirja: 1 40 x 89 mm
max hitrost stroja: 10.000 odtisov/h
teža: 3800 kg uporabna površina: 7 nv
Za konec pa še misel vsem računalničarjem, samoukom in grafičarjem:
PRI 'NOBENI DRUGI UMETNOSTI NI POTREBNO TOLIKO UUBEZNI, TOLIKŠNE POGLOBITVE IN PONIŽNOSTI, ČE HOČEMO DA JE POPOLNA, KAKOR PRI USTVARJANJU S ČRKAMI. TA UMETNOST NAMREČ NE ŽARI SAMA PO SEBI. BLEŠČATI MORA NEVIDNA DUHOVNOST. ČUDEŽNE BESEDE POETOV IN MODRIJANOV OŽI-VE IN POSREDUJEJO VSAKEMU, KI LE HOČE, NJIHOVEGA DUHA, PRAVUIČNEGA BLESKA, RESNICOUUBNOSTI IN MOČI.
Christian Heinrich
Povzeto po tuji in domači literaturi.
Boris Prelog, tehnolog
Heidelberg sistem Dl
Državno
prvenstvo
ob
100-letnici kolesarstva na Ptuju
Pri članih je zmagal Štangelj iz Sergeja Kavčeviča je pospremila na 30.000 km dolgo pot vsa slovenska Krke Novo mesto	kolesarksa elita
Še eno odlično izpeljano tekmovanje je bilo v organizaciji podjetja in Kolesarskega kluba Perutnina. Gre za cestno posamično državno prvenstvo, na katerem so se pomerili kolesarji amaterji (člani) ženske, mladinci in mlajši mladinci. Za dečke pa je bila še organizirana tekma za Memorial Mitje Plavčaka. Tekmovalci te kategorije so po tekmi odnesli cvetje na grob svojega preminulega prijatelja. Tekmovanje, ki je bilo 20. avgusta, je bilo ponovno ovirano z močnimi nalivi v dopoldanskem času. Več sreče so imeli tekmovalci (mladinci in člani), ki so startali v popoldanskem delu tekmovanja, ko se je vreme uredilo.
Pred začetkom teh tekem so kolesarji in množica zbranih Ptujčanov pospremili Sergeja Kavčeviča iz Ptuja na 30.000 km dolgo pot po Afriki. Odločil se je, da bo s kolesom prevozil pot od Ptu-
ja do Španije in potem celotno Afriko do najjužnejšega konca. Ob odhodu smo mu zaželeli na svidenje čez dve leti. (Sedaj že vozi po Afriki).
Še najboljši rezultati:
Memorial Mitje Plavčaka: 1. Zagorc, Savaprojekt Krško, 2. Krevs, Styrian Lenart, 3. Koncilija, Rog Ljubljana. Mlajši mladinci —
70.5	km: 1. Ribič, Krka Novo mesto, 2. Dular, Savaprojekt Krško, 3. Darko Mervar, Rog Ljubljana. Mladinci —
117.5	km: 1. Aleš Mrvar, Rog Ljubljana, 2. Stare, Sava Kranj, 3. Filip, Krka Novo mesto —oba v času zmagovalca. Ženske — 70,5 km:
1.	Logonder, Proloco Scott,
2.	Sajavec, Krka Novo mesto, 3. Brank, Astra Ljubljana. Amaterji (člani) —
164.5	km: 1. Štangelj, Krka Novo mesto, 2. Pintarič, Rog Ljubljana, 3. Rovšček, Sava Kranj — oba v času zmagovalca.
Zmagoslavje deklet, od leve: Brank, Logonder, Sajavec
Rene Glavnik, neutrudni organizator ptujskega kolesarstva in uspelih dirk — tudi mednarodnih: "Le kdaj bo Sergej prikolesaril na ta špic?"
Prejeli smo zahvalo
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI IZ CELJSKE REGIJE
ZAHVALA PERUTNINI PTUJ
V imenu društev za boj proti sladkorni bolezni iz Celja, Velenja in Rogaške Slatine se vam zahvaljujem za sodelovanje na naši regijski proslavi "MEDNARODNEGA DNEVA SLADKORNE BOLEZNI", ki je bila v Celju dne 17. 6. 1995.
Veliko število prisotnih na proslavi je dokaz, da imamo sladkorni bolniki aktiven odnos do svoje bolezni, da skrbimo za optimalno vsakodnevno skrb glede prehrane in telesne aktivnosti ter da obenem stalno zasledujemo kaj se v svetu in pri nas dogaja novega, povezanega z zdravljenjem naše bolezni.
Dogodek kot ja takšna proslava še posebej če je povezana s kulturnim programom, predavanji in degustacijo živil primernih za naš način prehranjevanja, je za nas res izjemen dogodek. Zato smo vam za vaš prispevek resnično hvaležni. Upamo, da nas boste podprli tudi v bodoče.
Pri vašem nadaljnjem delu vam želimo mnogo uspehov.
Lepo pozdravljeni!
Celje, 22. junija 1995
Predsednik Društva za boj proti sladkorni bolezni Celje Rado Ambrož
Levo Tadeja: "Veliko sem se naučila od svoje mentorice Kristine" (desno)
Svoje pripravništvo sem pričela opravljati 14. marca 1995. Razporejena sem bila v prijetno atmosfero splošno-kadrovskega sektorja v okviru Strokovnih služb, pod vodstvo mentorice Kristine Petek.
Že takoj na začetku mi je Kristina, predstavila dva temeljna akta podjetja in sicer statut podjetja in kolektivno pogodbo. S tem sem v grobem dobila predstavo o podjetju, o njegovi dejavnosti in o tem, kako je organizirano, kako se deli ter kakšne so pravice in obveznosti delavcev, ki so v njem zaposleni. Dela, ki sem jih opravljala so bila zame nova, čeprav sem jih že nekoliko poznala iz teorije, ki so nam jo predavali v srednji šoli pri pisarniškem poslovanju. Posebej zanimivo in koristno se mi zdi, da sem ob spoznavanju del, ki spadajo v pristojnost upravnega tehnika, spoznavala tudi dela in naloge pravne službe, kadrovske službe, službe varstva pri delu in požarne varnosti ter dela novinarja in notranjega kontrolorja.
Kot sem omenila, sem sodelovala pri delih, ki so povezana s specifiko, za katera sem se
usposabljala med šolanjem. To so npr. razna strojepisna dela, pisanje dopisov, seznamov, obvestil, vabil, različna besedila za časopis, pooblastila, sprejemanje pošte itd. V veliko veselje mi je bilo delo z računalnikom, kjer sem imela na razpolago programe, kot so WS, MN in ME.
V poletnem času, ko je bilo veliko zaposlenih na dopustu pa sem imela možnost,da se podrobneje seznanim z deli in nalogami v kadrovski službi, recepciji, telefonski centrali in deloma tudi v ekonomatu.
Vsa dela, s katerimi sem se srečevala v času svojega pripravništva sem opravljala z veseljem. K temu pa so priznam veliko pripomogli tudi moji sodelavci, ki so bili z mano potrpežljivi in so me naučili veliko stvari, ki jih bom lahko uporabljala v svojem poklicu in tudi v vsakdanjem življenju.
Ob delu sem tudi spoznala, da je veliko lažje delati z ljudmi, ki jih imaš rad, ki razumejo tvoje napake, ki ti radi pomagajo in svetujejo.
S takšnimi ljudmi bi rada delala tudi v bodoče!
Tadeja Kavčevič
Anica Bedrač in Matjana Rozman med odvzemom krvi
KRVODAJALCI!
Naše naslednje krvodajalske akcije bodo 7. in 21. novembra (ker je v oktobru ne bo) ter 19. decembra.
Paradni konj še vedno piščanec po ptujsko
Četrt stoletja je minilo od takrat, ko smo odprli novo mesnico na sedanjem Novem trgu. Še vedno marsikdo reče: “Grem v novo mesnico”. Pa je vse prej kot to. Nujno je potrebna temeljite prenove.
Še vedno pa je v restavraciji te poslovne enote najbolj iskan piščanec po ptujsko po recepturi izpred čert stoletja.
Poleg piščanca se največ prodajajo jedi, ki za pripravo zahtevajo več časa. Torej ku-
hane jedi, med tem ko jedi hitre priprave ne gredo kaj dosti, saj si je te hitro možno pripraviti doma. Nekaj več teh se proda v mesnici in delikatesi, vendar, se kupci s temi proizvodi raje oskrbujejo v samopostrežnicah. Zato smo tudi mi postavili v mesnici na Novem trgu lično vitrino, kjer si kupec željeno blago lahko izbere sam, najbrž pa bo potrebno še nekaj časa, da se bodo potrošniki na to novost navadili.
L. C.
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva družbenega podjetja Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor: Lojze Cajnko — predsednik, Dominika Plohl, Boris Prelog, Tatjana Senčar, Joco Tarbuk. Glavni urednik: Lojze Cajnko, odgovorni urednik Joco Tarbuk, oblikoval Vinko Širovnik. Naklada 2100 izvodov. Uredništvo in uprava: Ptuj, Potrčeva cesta 10. Rokopisov in fotografij ne vračamo.