http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	tGd D j K
ČETRTEK. 29. NOVEMBER 2012 / ŠTEVILKA 984, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
984
!|llllll!lll!l||i
'v 896 1 2"'
'Pmblmt čkusi,
_ . J	rs
Torek, 4.12.2012 ob 19.30'
(Gostilnica Gušt
rezervacije 051383 666
(fPstre
(9 s'mobil
iko	/oi nolzai Ion ona
ObBčete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
___
PRODAJALEC
Rči3V6tj<inio po dotnnče
RESTAVRACIJA Bariera-lzoia
05/ 641 41 05 030239790
Balast imenovan država
politiki oziroma najvišji predstavniki države. Njihova dodana vrednost je sila skromna.
(Mef) Slovar slovenskega knjižnega	O državnem svetu, ki ga imamo	Zadnje čase pa se vse bolj zdi, da
jezika nam balast razloži kot nekori-	predvsem zato, da vsake toliko da	tudi funkcija predsednika države ni
stne stvari, navlako. V tem primeru	veto na kakšen zakon in tako pov-	daleč od tega, da bi ji rekli balast. V
bi za učitelje, zdravnike, kulturnike,	zroči dodatne seje državnega zbora	naši ustavni ureditvi tako ali tako
športnike, novinarje in celo urad-	in dodatne sejnine, ni vredno izgu-	nima vloge niti moči, da bi resneje
nike, težko rekli, da so nekoristna	bljati besed. Če bi bil predstavnik re-	omogočala urejanje države, za pa-
stvar oziroma balast. Brez učiteljev	gionalnih interesov bi zdaj že imeli	radiranje na sprejemih pa bi lahko
bi bili nevedni, brez zdravnikov bol-	drugi tir in dokončano hitro cesto,	koga zaposlili preko javnih del.
ni, brez kulturnikov zagamani, brez	če bi bil predstavnik interesnih	Spremljam soočenja in ugotavljam,
športnikov pohabljeni, brez novi-	skupin bi imeli boljše penzije, višje	da se kandidata ukvarjata predvsem
narjev neobveščeni in brez uradni-	plače in boljšo zakonodajo za obrt-	s tem, kdo bo drugega spravil v večje
kov izbrisani.	nike, invalide in še koga. V resnici težave in naredil boljšo marketinško
Kaj pa, če bi bili brez državnih svet-	je državni svet predstavnik samega	potezo. In prav je tako, kajti prednikov? Kaj hudega bi se nam lahko	sebe, je nekoristna stvar, navlaka,	sednik nima moči, da bi naredil red
zgodilo? Razmišljam in razmišljam	skratka - balast.	v državi. Niti zdaj ne, ko se radarski
pa se ne spomnim nič pametnega. Tudi marsikateri poslanec državne- požar spreminja v političnega. Ste Razen tega, da bi nekateri ostali ga zbora je balast, še posebej člani	opazili, da protestniki predsedniške
brez žepnine k županskim plačam.	poslanske skupine prevarantov.	palače še povohajo ne.
SVOBODA JE VREDNA VSAKEGA EURA
Za 29 Eur lahko postanete naš naročnik in si zagotovite poštene informacije nam pa omogočite svobodo dela.
Zavrtite 040 211434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
WWW.NAKUPI.NET
H BANKA KOPER
Izolanka
Tako se ti v življenju vse obrne, želela sem postati svetovljanka, pa se zgodil je dom, družina in zdaj sem kar naenkrat Izolanka. Žal še nimam državljanstva, ampak, če je ravno taka sila in ker imam povsod poznanstva, bom tudi to menda dobila.
Zdaj me vedno več ljudi pozna, komunalcev, branjevk in mesarjev, ker jaz sem v Izoli zares doma, ne kot večina občinskih funkcionarjev.
Še danes predčasne, v nedeljo pa redne volitve
Volivke in volivci, ki se v nedeljo ne bodo mogli udeležili drugega kroga volitev predsednika republike, lahko še danes, med 9. in 17. uro, svoj glas oddajo na predčasnem glasovanju na volišču v izolski Upravni enoti.
Danes se izteče tudi rok, do katerega je mogoče zahtevati nekatere posebne oblike glasovanja. Volivce, ki zaradi bolezni ali slabše gibljivosti ne bodo mogli priti na volišča, bo v nedeljo na domu obiskal t. 1. leteči odbor. Isti dan se izteče tudi rok, do katerega lahko volivci zahtevajo glasovanje na volišču, ki je dostopno invalidom.
--------------------------------------------------Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
NELEGITIMNI PROTESTI IN LEGITIMNA OBLAST
Dvakrat je v prejšnjem stoletju je (v mirnem času) policija ali vojska vstopila v parlament, pravzaprav, niti ne v parlament, ampak pred in okoli njega. Prvič je to bilo v Nemčiji, 28. februarja leta 1933. Odredi SS in bataljon SA so blokirali Reichstag, skozi okna so poslanci videli čelade in orožje. Glasovali so o Hitlerjevem diktatu, da mu za štiri leta dajo diktatorska poblastila. Od 600 poslancev, jih je za tak zakon glasovalo 441, proti ni bil nihče, ostali so bili odsotni. Več kot sto jih je manjkalo, v glavnem poslanci komunistov in socialistov, ki so Hitlerja s svojimi glasovi pripeljali na oblast. Nihče ni vprašal kje so, nihče ni zahteval, da se osvobodijo iz koncentracijskih taborišč, v katerih so že bili zaprti, ker bi se jim še sam pridružil. V Reichstag pa ni vstopil niti en SS-ovec, ali SA-jevec.
Drugi primer je zasedanje skupščine Srbije, ki je bilo namenoma organizirano v Prištini leta 1989. Okrog stavbe skupščine Kosova, takrat avtnomne pokrajine v okviru Srbije, so bili tanki, skozi okna so gledale topovske cevi. Glasovalo se je o ukinitvi kosovske avtonomije. In je bila ukinjena in narejen je bil prvi korak v vojno. Ampak, tudi v to skupščino ni prišel niti en miličnik ali vojak. Okrog pa jih je bilo kot listja in trave. Policija je, pa ne da bi zaščitila življenja ali lastnino, v 21. stoletju vstopila v parlament države Slovenije in od poslancev zahtevala njihove podpise, da bi jih poslali na grafološko analizo, da bodo pregledali ali so ali niso njihovi, čeprav so vsi zatrdili da so njihovi. Pa so jim verjeli, edino eni poslanki niso.
V demokratični državi Sloveniji se je zgodilo to, kar se ni v nacistični Nemčiji in Miloševičev! Srbiji. Poslanci so nedotakljivi v izpolnjevanju svoje funkcije. To so, vsaj kot privid, spoštovali v Reichu in Miloševičev! imitaciji Reicha. A poslanci niso naredili nič groznega, le podpisali so zahtevo za referendum o »slabi banki«. To je tista banka, ki bi bila prava za vse moje minuse in dolgove in verjamem, da za minuse in dolgove mnogih Slovencev. A Vladi pobuda ni bila všeč in policijski minister je spet začel trditi, da podpisov ni dovolj, tako kakor jih ni bilo dovolj za referendumsko zahtevo sindikata gumarske industrije, po ministrovih besedah. Potem pa se je pokazalo da manjka 38 strani s podpisi podpore refrendumu. Izginili so na relaciji krajši od, kot je napisal nekdo od novinarjev, dolžine meta kladiva Primoža Kosmusa. Minister, dr Vinko in prvi policist Veninger sta odredila interno preiskavo. Rezultat: Več kot dvajset strani podpisov je bilo uporabljenih za zavijanje mesnega in sirovega bureka, ostalo pa za kebab in falafele. Minister in njegov prvi policist sta takoj sprejela zaključek, da takšni policaji preveč zaslužijo in sta zmanjšala nadomestilo za malico. Sebi pa nič. Oni so nedotakljivi, čeprav dobro manipulirajo z zakonodajo, izkrivljajo pravo in si izmišljajo svojo resnico.
Prav zdaj, ko to končujem, je policija v Mariboru začela pretepati protestnike. Poslušam ministra Vinka, ki pravi, da so »protesti nelegitmni.« Zaboga, pa kateri protest je za oblast, ki je na neligitimen način prišla na oblast in je uperjen proti taki oblasti, legitimen in dovoljen? Država je proti družbenem gibanju uporabila silo in zdaj ni povratka. Spopad države in družbe se je začel in ne bo ponehal dokler so taki državniki na oblasti.
Končati moram - napovedani so protesti v Ljubljani. Upam, da se srečamo.
Tudi Izola se je borila proti nasilju
25. november je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1999 razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Datum ni naključje, saj je na ta dan leta 1960 prišlo do brutalnega umora treh sester Mirabal, političnih aktivistk v Dominikanski republiki, ki so se uprle diktatorju Rafaelu Trujillu.
Krizni center za žrtve nasilja (enota CSD Piran), Društvo za nenasilno komunikacijo, Enota Koper, Krzni center za otroke in mladostnike Koper (enota CSD Koper), Regijska varna hiša Kras (program CSD Sežana) in Primorski pravni center so Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami obeležili v petek 23. novembra, ko so istočasno v Kopru, v Piranu, v Luciji, v Sežani in v Izoli opozarjali mimoidoče z namenom ozaveščanja javnosti o preprečevanju nasilja in ustreznem ravnanju v primerih nasilja nad ženskami ter promocije nenasilja.
Postaviljene so bile stojnice z informativnimi in preventivnimi gradivi in udeleženkam in udeležencem so bile aktivistke na voljo za vprašanja in pogovor. Ob stojnicah so izvajali tudi izkustveno delavnico, ki je udeleženkam in udeležencem omogočila vpogled v dinamiko nasilja ter dejavnike, ki prispevajo k nastanku in trajanju nasilja nad žensko ter dejavnike, ki pripomorejo k uspešni razrešitvi. Ta je bila upodobljena v obliki labirinta.
Kot nam je povedala aktivistka, je pomembno predvsem to, da ljudje, ki poznajo žrtve nasilja, poznajo koga, ki je v stiski, jim lahko pomagajo in povejo, kam se lahko obrnejo. “Najtežje je ženskam, ki so same in brez podpore, zato je pomembno, da to podporo nudimo. Pa ne samo mi aktivisti, tudi sorodniki, sosednje in znanci”. Sicer je situacija z nasiljem nad ženskami na obali takšno, kot tudi drugod po Sloveniji, oziroma, kot so povedali aktivisti, dela jim na žalost ne zmanjka.
Sicer pa ima letošnji 25. november poseben pomen. V letu 2012 so namreč ob podpori Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter lokalnih skupnosti vzpostavili še zadnjega od načrtovanih programov v mreži programov pomoči na področju nasilja v regiji.
V	letu 2009 je bil najprej vzpostavljen Krizni center za ženske in otroke žrtve nasilja. Program zagotavlja možnost takojšnjega umika iz ogrožujo-čega domačega okolja s kratkotrajno namestitvijo do 21 dni in psihosocialno pomoč in oporo žrtvam nasilja. Dostopen je 24 ur vse dni v letu.
Istega leta je z izvajanjem programa psihosocialne pomoči žrtvam nasilja v naši regiji pričelo tudi Društvo za nenasilno komunikacijo, ki v slovenskem prostoru sicer deluje že od leta 1996, jeseni 2009 pa je odprlo enoto v Kopru. V njej zagotavlja tudi pomoč povzročiteljem nasilja, kar je ključno za zagotovitev dolgoročne varnosti žrtev, in program za otroke z izkušnjo nasilja. Leta 2010 je v Kopru pričel delovati Krizni center za otroke in mladostnike. Poleg osnovne dejavnosti se izvaja tudi program Dnevnega centra za otroke in mladostnike, ki dopolnjuje osnovno dejavnost ter zagotavlja učno pomoč, druženje in kvalitetno preživljanje prostega časa tudi otrokom in mladostnikom, ki živijo doma.
V	letu 2012 je svoja vrata, kot zadnji program v mreži, odprla tudi Regijska varna hiša Kras. Namenjena je žrtvam nasilja, ki potrebujejo intenzivno psihosocialno pomoč in dalj časa trajajočo namestitev (do 12 mesecev).
Vsem dostopna pomoč in podpora je še posebej pomembna v času ekonomske krize, ko ljudje zaradi materialne stiske in drugih s tem povezanih težav, ne premorejo več lastnih virov za samopomoč.	ur
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
MOB : 041/703-927
Seja Občinskega sveta
S smetiščem bo še velik kažin
Tudi izolska deponija je brez okoljevarstvenega dovoljenja. Pa niso krive niti smeti niti okolica ampak denar. In to denar, ki ga mora Komunala deponirati kot zagotovilo, da bo skrbela za varovanje okolja, neglede na to ali bo smetišče obratovalo ali ne.
Zakonodajalec je bil v primeru deponij, seveda pod pritiski Evrope, zelo strog in zahteva skrb za deponijo tudi ko ta že več kot dve desetletji ne obratuje več. Seveda bi bilo preveč preprosto, če bi po zaprtju odlagališče enostavno zapustili in pustili, da narava opravi svoje, res pa je, da so trenutne gospodarske razmere takšne, da je zagotavljanje stoodstotnega jamstva za pokrivanje vseh stroškov iz lastnih virov enostavno nemogoče.
V primeru izolske deponije, ki je prejela odločbo o prenehanju odlaganja prav zaradi tega, ker nima zagotovljenega prej omenjenega jamstva, mora izolska Komunala zagotoviti 2,4 milijona Eurov kar znaša slabih 20% realizacije občinskega proračuna. V Komunali sicer pravijo, da bi po njihovih izračunih oziroma izdanih fakturah to jamstvo znašalo največ 1,2 milijona, vendar je zakon glede tega nepopustljiv in zato je izolski župan na posvet že povabil tudi predstavnike sosednjih občin, ki so menda zainteresirane za odlaganje dela svojih smeti na izolsko deponijo.
Pogoje za izdajo poroštva javnega podjetja določi občinski svet, vendar le v primeru, da ima javno podjetje lastne vire sredstev in ne bremeni sredstev proračuna. JP Komunala Izola lahko izda poroštveno izjavo, saj je v 100 % lasti Občine Izola, predviden neprora-čunski vir pa so zbrana sredstva iz cene storitev zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov.
V pojasnilu so v Komunali zapisali, da za omenjeno jamstvo ni mogoče dobiti zavarovalne police, saj so slovenske zavarovalnice sposobne zavarovanja le do 500.000 Eur. Še težje je zagotoviti namenski depozit, saj javno podjetje nima na razpolago tako visokih prostih sredstev, kot je zahtevana višina finančnega jamstva. Javna podjetja tudi ne morejo dobiti bančne garancije zaradi zahtev bank po zagotovitvi garancije ali s strani občine ali s hipoteko na premoženje javnega podjetja, kar onemogoča nova finančna zakonodaja, pa tudi občina se ne more zadolževati za javno podjetje, tako da je predlagana poroštvena izjava upravljavca pravzaprav še zadnja možnost, pa še na to obliko imajo na ministrstvu oziroma Agenciji RS za okolje kar nekaj pripomb.
Zato so se, tudi po prejemu pravnega mnenja odvetnika Možine na občini odločili za to varianto poroštva, ki naj vseeno ne bi predstavljala nobenih finančnih obremenitev ne za občino, ne za podjetje kot tudi ne za občane oziroma uporabnike storitev. Ali je to res pa bomo seveda lahko ocenjevali še naslednjih 30 let kolikor traja postopek zapiranja deponije.
In za kakšne primere je sploh treba zagotavljati teh 2,4 milijona Eurov? Komunala Izola se s to poroštveno izjavo nepreklicno in brezpogojno obvezuje, da bo državi plačala kazen, če ne bo izpolnjevala vseh mogočih birokratskih pogojev, če preneha upravljati z deponijo in seveda, če ne izvaja predpisanih ukrepov kar ugotavlja inšpektor ministrstva za okolje. Skratka, država ne zaupa občinam. d.m.
Bodo Uradne objave na spletu res dostopnejše?
Izolski občinski svetniki bodo v prvem branju obravnavali predlog odloka s katerim Uradne objave občine Izola ne bi več izhajale v tiskani obliki, kot priloga Mandrača, tako kot doslej, ampak v elektronski obliki oziroma na občinski spletni strani. V predlogu so zapisali, da želijo zagotoviti cenovno ugodnejši način objavljanja občinskih predpisov in drugih aktov, hkrati pa z varnim elektronskim podpisom zagotoviti pravno veljavnost v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ter urediti organizacijo, infrastrukturo in izvedbo hrambe gradiva v fizični in elektronski obliki tako, da bo zadoščeno zakonskim predpisom in določbam, ki so opredeljene z Zakonom in Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Poleg tega bo v času uradnih ur na Info točki Občine Izola omogočen brezplačen vpogled v elektronsko izdajo Uradnih objav in njihovo tiskano različico. Na željo stranke bo proti plačilu mogoče dobiti celotni ali delni natis Uradnih objav. Koalicija predlog odloka podpira, opozicija pa mu nasprotuje, saj ni zagotovil, da bo urejanje elektronskih uradnih objav cenejše od cca. 25.000 Eur letno, kolikor trenutno v povprečju plača občina za tiskane uradne objave. Poleg tega pa so mnogi prepričani, da bodo elektronske Uradne objave slabše dostopne občanom, kar se je že pokazalo tudi pri objavi različnih razpisov.	ur
Prvi javni WC v našem mestu
V soboto, 1. decembra ob 16.00 uri bodo številni pobudniki te ideje le dočakali odprtje prvih javnih sanitarij v Izoli. Klošmerlizem je bil vrsto let predmet razprav na vseh ravneh a se ni nič zgodilo. Zdaj, ko je občinski proračun najbolj prazen pa bomo vendarle dobili sodobne javne sanitarije, ki so namenjene tudi gibalno oviranim osebam in materam za previjanje dojenčkov oziroma starejšim in bolnim za kratek počitek. Sanitarije so uredili v Gorkijevi ulici 8, vhod je nasproti parkirišča Lonka.
Cvetličarni
MIMI
vabi 30.11. in 1.12. na PRODAJNO RAZSTAVO
ADVENTNIH VENČKOV
V času razstave nudimo 10% POPUST NA ADVENTNE VENČKE in SVEČE
Vabljeni na domače bvštole in čaj.
V decembru bomo pred pokopališčem v Izoli postavili stojnico vsak dan od 8.00 do 14.00, ob nedeljah pa od 8.00 do 12.00
tel. 040 745 748
■zii
Homoturisticus
Svetniki so znižali obrtno cono
Na prejšnji seji občinskega sveta so občinski svetniki imeli kup pripomb na predlog PUP in Zazidalnega načrta obrtne cone s katerim bo pozidan že zadnji del trikotnika med obvoznico in Kajuhovo. Enako kritičen je bil tudi predlagatelj odloka in tako bodo danes na mizo prejeli popravljen predlog odloka, katerega glavne značilnosti so: znižanje nekaterih objektov in več zelenih površin. Namembnost pa ostaja ista.
Na podlagi pripomb podanih na Odboru za okolje in prostor in na Občinskem svetu je predlagatelj, Galeb gradbeništvo, pripravil dopolnjen oziroma spremenjen predlog in sicer tako, da se etaž-nost objekta »E« iz P+S+M zniža na P+3+M, tako, da sta objekta »D« in »E«, ki ležita vzdolž Kajuhove ulice oba etažnosti P+3+M, etažnost objekta »D« pa se na zahodnem traktu zniža iz P+3+M na P+2.
Delno se zmanjšajo tlorisni gabariti odjektov C, D in E, pridobljene površine pa se uredijo kot odprte javne zelene površine. Javne površine se tako povečajo za 610,00 m2.
Bobnič z reklamami
Občinski svetniki bodo po skrajšanem postopku sprejemali spremembo odloka o izdajanju občinskega glasila Bobnič, ga uskladili z zakonodajo, hkrati pa zapisali, da so lahko finančni viri za izdajanje Bobniča, poleg proračunskih sredstev, tudi prihodki od oglaševanja. Ta dodatna sredstva bodo omogočila manjšo obremenitev proračuna. Oglaševalski prostor bo omejen na največ polovico posamezne strani, skupaj pa prostor z oglaševalskimi vsebinami ne sme preseči 15% vseh strani.
Vsaka številka BOBNIČA trenutno stane občinski proračun okrog 7000 EUR, kar glede na število izdaj pomeni letni strošek v višini cca. 36.000 Eur letno. Glede na to, da bodo v glasilo vključevali tudi reklame pričakujejo da bodo naslednje leto 18% stroškov pokrivali iz naslova reklam, leta 2014 pa naj bi dosegli že 26%.
Predlagatelji so se odrekli tudi gradnji dveh večstanovanjskih objektov (vsako z največ 12 stanovanji) bi nadomestili s štirimi manjšimi samostojnimi stanovanjskimi objekti, od tega trije etažnosti P+2+M in en objekt P+l+M. Seveda se na ta način zmanjša bruto etažna površina za 3970,00m2, kar znaša cca 2430,00 m2 neto etažne površine, v primeru stanovanjske namembnosti gre za cca 30 stanovanj manj. S spremembo tipologije dveh objektov se ukine 58 nivojskih parkirišč in 24 parkirišč v kletni etaži. Novo predvideni štirje samostojni stanovanjski objekti zagotavljajo potrebna parkirišča na lastnem funkcionalnem zemljišču.
Zanimiva je razlaga glede funkcionalnosti objektov v takšni obrtno stanovanjski coni. V stanovanj-sko-poslovnih objektih mora biti v pritlični etaži najmanj 50% poslovnih površin. Seveda pa je sprememba namembnosti obstoječih in predvidenih objektov možna v proizvodne, uslužnostne, servisne, gostinske in trgovske dejavnosti ter v stanovanja. Pogoj za spremembo namembnosti in izrabo drugih toleranc je zagotovitev potrebnih parkirnih površin. Na to so opozorili tudi občinski svetniki in dobili odgovor:
Sejnina za degustacijo
Občinski svetniki bodo na današnji seji usklajevali tudi nadomestila za svoje delo in delo drugih članov na sejah OS in odborov, saj nekateri med njimi presegajo predvidene oziroma omejene najvišje zneske.
Med stroški je tudi zanimiva postavka, namreč, nadomestilo prejmejo tudi predsednik in člani komisije za izbor županovega vina. Nadomestilo je enako tistemu za delo člana komisije ali odbora občinskega sveta.
Prostorski akt v nobenem primeru ne omejuje umestitev storitvene obrti. Po določilih odloka je možno poslovne površine neomejeno umestiti v vseh stavbah. Glede na majhen interes oziroma povpraševanje po poslovnih površinah na trgu, odlok izrecno pogojuje minimalno 50% poslovnih površin pritličij v večjih stanovanjsko poslovnih objektih, preostala površina pa se lahko nameni za varovana stanovanja in za stanovanja za ljudi s posebnimi potrebami.
Pa še to: V samostojnih stanovanjsko poslovnih stavbah je možna sprememba namembnosti iz stanovanjskih površin v poslovne in iz poslovnih površin v stanovanjske. Stavbe, ki so v celoti namenjene poslovni dejavnosti, ni možno spreminjati v stanovanjske površine.
D.M.
V Mariboru zažigajo radarje, v Ljubljani parkomate in zdaj je zagorel simbol oblasti tudi v Izoli. Parkoma ta pri ladjedelnici ni zažgal slučajno mimoidoči, ki bi mu bilo dolgčas, saj je bilo dejanje, glede na način zažiga, očitno dobro načrtovano. Ker pa storilec ob parkomatu ni pustil nobenega sporočila, predvidevamo, da vendarle ni šlo za nadaljevanje mariborske vstaje.
^Ulčkusi
deli ^s tria
Jedi od štajona
• Suh ombolo, sir eno uložene ulke • Rižota siz bledežem • Bahala eno vrzote s palento • Fritleeno figeurefošhe
Torek, 4.12. 2012 ob 19.30
Gostilnica Gušt
Drevored 1. maja 5, Izola / rezervacije 051383 666
m/utor/m: 5
“Ta stara šola” je malo bolj nova
Osnovna šola Vojke Šmuc je “ta stara" ali “ta velika" izolska osnovna šola s slovenskim učnim jezikom. Nekoč ena največjih šol v Sloveniji je postala premajhna in jo je bilo treba še povečati.
V okviru dneva šole je bilo danes na osnovni šoli Vojke Šmuc tudi svečano odprtje novih prostorov. Pridobitev štirih učilnic vsem učencem omogoča ustrezne prostorske pogoje s sodobno tehnično in učno opremo ter s tem tako učiteljem kot učencem kvalitetnejše pogoje za vzgojo in izobraževanje. Pouka tako po mnogih letih ne bo treba izvajati v tesnih prostorih ali celo prostorih izven šole.
»Danes je za nas praznik,« je ob odprtju povedala ravnateljica Lenčka Prelovšek in dodala, da je šola z novim prizidkom pridobila štiri nove učilnice, od katerih imata dve izhod na teraso in zelenico,
dva skupna prostora, dva kabineta in sanitarije. Prostori so funkcionalni, svetli, prostorni in grajeni v slogu energetskega varčevanja. Učilnice in skupni prostori so opremljeni s kvalitetnim šolskim pohištvom in sodobno učno in tehnično opremo, urejeno je bilo tudi rokometno igrišče za šolo, v kratkem pa bodo pridobili še interaktivne table in igralo v obliki plezalne skale.
Po besedah Prelovškove skupaj z Občino uspešno rešujejo tudi ostale pedagoške zadeve, kot so dodatni oddelek na podružnični šoli Korte, športni pedagog, spremljevalec otrok s posebnimi potrebami in dodatni oddelek devetega razreda, za katere država ne namenja finančnih sredstev v celoti. »Veseli me, da je bila izgradnja prizidka kljub kriznim časom zaključena v tako kratkem obdobju od poletja do jeseni,« je še zaključila Prelovškova.
»Z odprtjem novih učilnic na OŠ Vojke Šmuc se zaključuje
dvoletni cikel vlaganj v vzgojo in izobraževanje, s katerim smo ustvarili boljše pogoje za učenje in zabavo izolskih otrok,« je poudaril župan Igor Kolenc. Poleg omenjene pridobitve so vlaganja v zadnjih dveh letih obsegala tudi obnovo vrtca in podružnične šole v Kortah, štiri učilnice na osnovni šoli Dante Ali-ghieri, novo igrišče na Šaredu in obnovljena igrišča na več lokacijah v občini, ravnokar pa poteka izbor izvajalca za dograditev prostorov v enoti Školjka vrtca Mavrica. »Država neusmiljeno omejuje sredstva namenjena vzgoji in izobraževanju, lokalna skupnost pa jim pomembno težo namenja tudi v prihodnjem proračunu za leti 2013 in 2014, ki je zastavljen ambiciozno, vendar ga bomo s sodelovanjem in iskanjem rešitev uspešno uresničili,« je še prepričan župan.
Današnji dan so sicer učenci OŠ Vojke Šmuc preživeli na ustvarjalen način, saj so ustvarjali izdelke za novoletni bazar, ki bo v soboto 8. decembra. Z zbranimi sredstvi bodo pomagali učencem, ki potrebujejo pomoč, del sredstev pa bo namenjen tudi za nadstandardne programe.szj
Prešernova cesta 55, Izola
tel.: 05 64 021 62 • www.optikamali.si

©ssilor
Za blizu ali daleč? OBOJE!
Ochhiali da vidno o da lontano? Tutti e due!
PROGRESIVNO STEKLO* SAMO
LENTI PROGRESSIVE* SOLO
69€
*Varilux Liberty Nevv Edition Orma
O
M
OPTIKA
mau
OPTIKA IN OČESNA AMBULANTA

Socialno mesto
Izola je bolj socialna od države
Ali pa bi lahko rekli, da smo Izolani bolj socialni od države. Kakorkoli, gospodarska kriza, ki je stisnila državo, je tako huda, da jo poleg skrbi staršev, osebno občutijo tudi otroci. A če po državi govorijo o otrocih, ki nimajo niti malice, to vsaj v Izoli zaenkrat še ni problem. A ne zato, ker bi bilo stanje boljše, sploh ne. To je predvsem po zaslugi pedagoških in športnih delavcev, ki skrbijo, da do tega ni prišlo.
Slovenija se je dotaknila dna. Nekoč, oziroma še pred slabim desetletjem najhitreje rastoče gospodarstvo vzhodne Evrope se je prelevilo v državo, kjer je zaposlitev luksuzna dobrina, kjer je povprečna plača fiktivna, saj je takorekoč nima nihče, glede na to, da se večina zaposlenih preživlja na pragu revščine, tistih nekaj posameznikov pa uživa blagostanje.
Smo država, kjer je krog politikov tako omejen, da v predsedniški kampaniji vodi politik, ki ga je ljudstvo še pred dobrim letom izglasovalo za nesposobnega vodenja države. Smo država, kjer policija s podporo ljudstva stavka pred parlamentom, nekaj mesecev kasneje pa taisto ljudstvo preganja na grob način, češ, rekli smo jim, da se umaknejo, pa niso hoteli. A vse to bi lahko postavili v drugi plan, saj je najbolj boleče dejstvo, da smo država, kjer nekateri otroci nimajo niti za malico. Tako je, govorimo o lakoti. Pred tridesetimi leti so nam v šoli govorili, da moramo pojestii kosilo do konca v znak spoštovanja do tistih otrok v Afriki, ki nimajo za hrano. No, danes je to treba narediti iz spoštovanja do sošolcev.
O problematiki se je že veliko govorilo. Toliko, da se je zganila celo politika. Poslanci SD so pred desetimi dnevi predstavili dopolnitve zakona o šolski prehrani, minister Vizjak pa napoveduje spremembo meril za subvencioniranje šolske prehrane. Šole in druge organizacije so namreč že več časa opozarjale, da zaradi spremenjenega cenzusa za upravičenost do subvencije, vse več staršev ne zmore plačevati niti šolske malice za svoje otroke.
V kratkem naj bi torej otroci imeli zagotovljen vsaj en obrok dnevno, kar pa bi moralo biti za civilizirano Evropo samo po sebi umevno.
Izola kot Slovenija
Po podatkih iz septembra ima v Sloveniji pravico do subvencionirane malice samo še 28.233 učencev in dijakov, do kosila pa le 13.058 učencev. Podobno stanje je tudi v Izoli. Kot so nam sporočili iz Centra za socialno delo: "Na podlagi nove zakonodaje (Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o uravnoteženju javnih financ) CSD Izola ugotavlja da se je število upravičencev do subvencionirane šolske prehrane skrčilo. Na Centru za socialno delo smo rešili v obdobju od 1.1.2012 do danes 1718 vlog za otroški dodatek od tega je bilo 1500 pozitivnih in 218 negativnih.
Obravnavanih je bilo 339 vlog za subvencijo šolske malice od tega je bilo 115 negativno rešenih. Na center smo prejeli 205 vlog za uveljavljanje pravice do subvencije kosila za učence od katerih je bilo zgolj 18 pozitivnih. ’’
Osnovne šole same pomagajo
Številke so dobile obliko ob pogovoru z ravnateljicami izolskih osnovnih šol. Lenčka Prelovšek, ravnateljica OŠ Vojke Šmuc je povedala, da imajo na srečo na šoli ustanovljen šolski sklad, v okviru katerega izpeljujejo različne akcije s katerimi zbirajo sredstva ravno zato, da preprečijo, da bi prišlo do lakote med učenci. “8. decembra bomo med drugim imeli novoletni bazar, na katerem bodo učenci izdelovali izdelke, ki jih bodo nato prodali z namenom, da pomagajo tistim sošolcem, katerih starši ne uspejo zagotoviti sredstev za malice, kosila in šolo v naravi. Poleg tega pa moram omeniti, da se je letos pojavilo tudi botrstvo, ko dobri ljudje, ki si želijo ostati anonimni, preko šole pomagajo posameznim učencem do malice in kosila. ” Botrstvo je nov pojav, ki ga v preteklosti, vsaj v naših krajih, niso in nismo poznali. Je pojav, ki je nastal zaradi stiske vedno večjega deleža prebivalstva. Zaradi tega, pravi Pre-lovškova, pri malicah na OŠ Vojke Šmuc niso opazili razlike, zato pa je letos kar 50 manj otrok naročenih na kosilo. ‘‘Razliko smo seveda opazili, do težave pa pristopamo posamezno. Nekateri starši poiščejo pomoč pri šoli, druge pa moramo tudi sami poklicati, da najdemo rešitev. Na srečo zaenkrat država še plačuje učitelje, ki po končanem pouku vodijo različne interesne dejavnosti, zaradi česar so vsaj te zaenkrat še brezplačne. Omeniti pa moram tudi šolo v naravi, ki postaja vedno večje breme za starše, a na vsak način bi se morali potruditi, da jo obdržimo.
Šolo v naravi tujina takorekoč ne pozna, gre za našo posebnost, za katero pa mislim, da je nujna, saj otroci spoznavajo naravo iz prve roke, ne pa preko slik in učbenikov. ” Stanje je podobno tudi v OŠ Livade, kjer ravno tako opažajo porast števila prošenj za pomoč iz šolskega sklada. Predvsem gre za pomoč pri kritju stroškov za šolo v naravi. Šolska svetovalka Nataša Dujmovič nam je povedala, da se je število subvencioniranih malic in kosil zmanjšalo, poravnavanje teh stroškov pa je padlo na pleča staršev. “Problematično je, da na Centru za socialno delo, kjer so odslej pristojni za dodeljevanje subvencij, delujejo povsem zakonodajno in ne poznajo ne staršev, ne otrok ter njihove situacije. Tako se je že zgodilo, da starši niso mogli poravnati položnice. Na šoli pomagamo, kolikor je le mogoče, dobivamo pa tudi donatorska sredstva. Socialna stiska je kar pereča in je veliko bolj opazna kot prejšnja leta. Za primerjavo, lani nihče od staršev ni prosil za pomoč pri plačilu šole v naravi, letos pa jih je že kar nekaj. ”
Nič drugače ni v OŠ Dante Alighi-eri, kjer nam je ravnateljica Simona Angelini povedala, da so letos opazili, da se nakateri otroci niso prijavili za malico. “V teh primerih v šoli pomagamo pri reševanju problema, ali z obročnim plačevanjem, ali drugače. In zato ker nas je manj, izkoristimo brezplačno jutranje varstvo, ki ga subvencionira ministrstvo za prvošolčke, tudi za učence višjih razredov. Kar se pa tiče šole i/ naravi, še ne vemo, kakšno je stanje, saj še nismo predstavili programa. Smo pa preiskali vse možnosti, da bi karseda znižali strošek staršem, predvsem s povezovanjem z drugimi šolami. ”
Vedno več je tistih, ki imajo finančno stisko, pa ne le pri plačevanju osnovnih šolskih dejavnosti, temveč tudi izvenšolskih, predvsem športnih in kulturnih.
V	športu se kriza še kako pozna
Fabio Lovrečič, trener kadetske ekipe v NK Izola in dolgoletni delavec kluba pravi, da je problem zelo opazen, predvsem v nogometu, ki je tradicionalno “šport ulice”. "Stroški niso veliki, vendarle jih nekaj staršev preprosto ne zmore. To smo opazili tako pri članarinah, ki so v bistvu vadnine in so nujno potrebne za preživetje kluba, kot pri nabavi opreme. ” A ker je nogomet, kot rečeno, šport proletariata, je že v osnovi tako opredeljen, da pomagamo tistim, ki imajo najmanj. “NK Izola ima že v statutu člen, ki predvideva, da staršem, ki objektivno ne zmorejo plačati stroškov vadnine, pomagamo in otrokom, če le pokažejo voljo do športa, omogočimo treniranje. Ravno tako je z nabavo opreme. Če kateri od staršev ne zmore, potem pogosto ostali dodajo kakšen euro, da le vsi otroci dobijo enako opremo, kar je pri ekipnih športih seveda ključno za vzdrževanje ekipnega duha. Seveda pa je zelo dobrodošlo, če ima kateri od staršev “veze” s kakšno firmo, ki opremo izdeluje, ali pa lahko na kakšen drugačen način pomaga celotni ekipi. Tega je na srečo še vedno veliko."
Branko Franovič z Rokometnega društva Izola je samo še potrdil, kar so ostali sogovorniki povedali. Kriza se še kako pozna. “Prišli smo do točke, ko je že vadnina, ki znaša 30 eur, za nekatere družine postala velik zalogaj. Seveda v klubu v teh primerih pridemo nasproti in lahko otroka tudi oprostimo vadnine. Je pa dejstvo, da je danes še vsak strošek, tudi minimalen, vedno večji problem." Franovič je povedal, da se v klubu trudijo, da bi karseda olajšali situacijo. "Trenerji smo se odpovedali delu honorarja zato, da ni bilo treba dvigniti vadnin.
V	času šolskih počitnic pa smo organizirali žaganje v Kraški dvorani, nekakšno dnevno varstvo, in to povsem na prostovoljni ravni. Vsak dan smo imeli kakšnih šestdeset otrok, a moram se potožiti, da nam oblast ni ravno stala ob strani, saj smo le s težavo prišli do dvorane. So časi, ko bi si morali pomagati en drugemu, ne pa, da si mečemo polena pod noge zaradi kakšnih zamer. To ne pripelje nikamor. ”
Da takšna situacija ne pripelje nikamor, je povsem jasno. A največje probleme vendarle nimamo na lokalni ravni. Vsaj kar zadeva športne in pedagoške delavce, jim je očitno zelo jasno, kako je treba ravnati, da vsaj med otroki ne pride do tistih osnovnih razlik. Več težav imamo “odrasli” z našimi “odraslimi” voditelji, ki so v dvajsetih letih spravili na kolena naše gospodarstvo in samospoštovanje. In dosegli so celo to, kar se je zdelo nemogoče: slovenski narod so spravili na ulice, in to brez organiziranih prevozov in malic. Čestitamo!
AM
Nagrade in hoteli
Nič kaj optimističen ni bil prof. dr. limi Ečimoi, na tiskovni konferenci pred odhodom na podelitev pomembnega mednarodnega priznanja Gusi Peace Prize, ki ga je prejel na včerajšnji slovesnosti v Manili na Filipinih. Priznanje je prejel za svojo teorijo trajnostne sonaravne prihodnosti človeštva, ki je nastajala v Medoših nad Izolo.
Družinski hotel bo zares družinski
Že nekaj let se govori o tem, da si Občina želi postavitev družinskega hotela v razpadajočem objektu nad gostilno Ribič. Na prvi razpis za najem objekta za dobo 99 let se je prijavil samo en investitor, pa še ta menda ni izpolnil razpisnih pogojev. A to je že stara zgodba.
Gre za eno največjih mednarodnih priznanj, ki jih od leta 2002 podeljujejo za različna področja človekovega ustvarjanja in dela ter predvsem znanja in ima za ta del sveta podoben pomen kot Nobelove ali Pulitzerjeva nagrada.
Po uvodnem pozdravu predsednika društva Izolanov, Dušana Ambroža, je prof. Barbara Dobrila predstavila življenjsko pot dr. Eči-moviča, ki je profesor in predstojnik katedre za okoljske vede na Ansted Univerzi (Britanski deviški otoki). Od upokojitve leta 2004 je častni doživljenjski predsednik SEG Inštituta za klimatske spremembe. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik svetovnega foruma mislecev in je aktivni član Evropske akademije znanosti in umetnosti.
»Z nagrado Gusi peace prize, ki jo podeljuje dobrodelna organizacija Gusi Peace Prize Foundation, Slovenija vstopa na zemljevid sveta,« je prepričan Ečimovič, ki sicer pravi, da ni zbiratelj nagrad, vse življenje pa je njegovo temeljno vodilo trdo delo. Po njegovih besedah se mora človek vse življenje izobraževati, ne zato, da bo veliko znal ali da bo bogat, temveč zato, da bo razumel, in prav za razumevanje imajo ključno vlogo matere, saj se veščina razumevanja začne že v otroških letih. "Vzgajati moramo mlade ljudi, ki bodo znali misliti in se boriti za svoje ideje, ne pa kimavce, ki za kariero zavržejo vse svoje ideje in cilje", je na tiskovni konferenci še povedal nagrajenec in dodal, da se ljudje preprosto ne zavedamo, koliko spremenljivk sestavlja naše okolje in nas same, da sploh živimo. In je praktično ponazoril, da bo človeštvo izginilo, če se bo stopnja kisika znižala pod 8 odstotkov. "In to ni znanstvena fantastika, saj so na Manhattna že nekajkrat izmerili vsega 12% kisika namesto potrebnih 21%."
Potem je govoril o lokalnih klimatskih spremembah ter opozoril, da se bomo prej ali slej soočili z vedno daljšimi obdobji brez padavin in da
je skrajno neresno, da nič ne naredimo za dolgoročno oskrbo Istre z vodo, "saj bo Rižane vedno manj in ne vedno več."
Na vprašanja novinarjev je odgovoril, da je oblikovanje ene same svetovne vlade neizogibno dejstvo, če hoče človeštvo preživeti in da so nacionalne države že na poti v zgodovino.
Timi Ečimovič je bil za svoje znanstveno raziskovalno delo štirikrat nominiran za Nobelovo nagrado, sicer pa so letos v Manili podelili 20 priznanj predstavnikom držav iz Severne in Južne Amerike, Azije, Afrike in šestim državam iz Evrope, med katerimi je tudi Slovenija. Podelitev smo si lahko ogledali v neposrednem prenosu tudi v prostorih izolske knjižnice, kjer so ob tem pripravili tudi manjšo razstavo nekaterih njegovih del. Podelitev se je začela že v dopoldanskih urah, v knjižnici pa se je zbralo lepo število radovednežev, ki so prišli "navijati" za izolskega nagrajenca. Veliko je bilo članov Društva Izolani, veliko pa tudi sosedov in prijateljev, ter nekaj učencev OŠ Livade. Podelitev si lahko ponovno ogledate na spletni strani: http://gusipeaceprizeinterna-tional.org/
Predlogi iz Deklaracije.
-	En planet ena vlada je prvo priporočilo. To pomeni od Ustave federacije planeta Zemlja, parlamenta in vlade, ki jo je potrebno predhodo ratificirati.
-	Tak pristop k urejanju družbenih odnosov ljudi, ki naj bi upošteval vse dosedanje izkušnje o sožitju ljudi in širše biosfere Zemlje. Med cilji je tudi ustavitev eksplozivne rasti števila ljudi v svetovni skupnosti.
-	Preusmeritev znanstveno-razisko-
valnega dela od inovacij na področju sredstev za množično uničevanje ljudi v smeri poznavanja osnovnega okolja - vesolja, narave in nujno potrebnih vsebin za ostvaritev ciljev prehoda svetovne družbe v trajnostno sonaravno svetovno družbo prihodnosti.	d.m.
Zadeva je nekaj let stala, razpis pa se je, v nekoliko spremenjeni obliki, vendarle ponovil pred nekaj meseci. Tokrat se je kot edini investitor ponudil Edvard Jankovič, sicer lastnik gostilne Ribič, ki ima v projektu tudi lasten, lahko bi rekli sebičen interes: če objekta ne bodo hitro prenovili, obstaja realna nevarnost, da se bo zrušil na gostilno.
O tem, da je objekt v izjemno slabem stanju smo že velikokrat poročali. Le kako ne bi, saj ga takrekoč dnevno, skozi okno uredništva opazujemo, kako razpada. Podobno je razmišljal tudi Edi Jankovič, zato se je odločil za to pustolovščino, kot ji tudi sam pravi. “Osebno bi veliko raje videl, da bi se na razpis javil še kdo. Z veseljem bi mu prepustil investicijo. A interesa očitno ni. Zaradi tega smo se v družini pogovorili in se odločili, da gremo s skupnimi močmi v ta projekt. Zdaj lahko res rečemo, da gre za družinski hotel. ” Edi ocenjuje investicijo na približno en milijon evrov. “Objekt je v obupnem stanju. Najvišje nadstropje bo treba porušiti in na novo zgraditi, ostala pa bomo prenovili. Za pridobitev gradbenega dovoljenja pa moram pridobiti tudi soglasja sosedov. Pri tem pa računam, da nam bodo priskočili na pomoč, v vlogi mediator-ja, na Občini. Jasno je, da bo vsak vpleten poskusil iztržiti čim več od vse te zgodbe. ”
Tudi sicer je dialog z Občino ključnega pomena, saj vseh pogojev postavljenih v razpisni dokumentaciji menda ne bo mogoče izpolniti. “Z odgovornimi na Občini bomo morali priti do določenih kompromisov. Najprej ta, da hotel s štirimi zvezdicami na tem delu Izole nima kaj početi, saj Občina ne more zagotoviti niti tistih nekaj parkirnih prostorov, ki pa so za hotel višje kategorije nujni. Poleg tega tudi wellne-ss center ne bi bil prava odločitev, saj tudi tisti v Portorožu, ki imajo že tradicijo, trenutno poslujejo bolj slabo. Mi smo se odločili, da bi raje kot hotel višje kategorije, postavili dva ločena objekta. Na Spinčičevi ulici smo razmišljali o mladinskem hostlu, na Velikem trgu, torej delu objekta s pogledom na morje, pa sobo z zajtrkom, takoimenovani bed and breakfast. S tem bi omogočili gostom, da se za kosilo odločijo kjerkoli v Izoli in niso omejeni na našo restavracijo. Lahko bi rekli, da bi na ta način pomagali tudi vsem izolskim gostincem. ”
Kot rečeno, je investicija težka en milijon evrov, najemnina za hotel pa bo za naslednjih 50 let 1000 eur na mesec, s tem, da se bo prilagajala inflaciji. Investitor pričakuje, da bo Izola, če bo šlo vse po načrtih, v enem letu bogatejša za nekaj dodatnih ležišč. A načrti so eno, stvarnost pa drugo. Zapletlo se je namreč že pri odpiranju ponudb, ko komisija ni bila sklepčna in so dogodek premestili za dva tedna, zdaj pa so prišle v igro še bolniške.	am

>tlE IN p</4 f '
’ BURGER V 051 633-800
V
VI VV imif 8	KAPUČINO
Rokometaši z novim trenerjem
Nogomet
ERN L
Rezultati 12. kroga
Korte Avtoplus: Piama 9:0 (4:0) Veterani Koper: Gažon 1:2 (0:1) Jadran PM : Renče 0:0 (0:0)
Farna Vipava : Postojna 4:1 (2:0) Košana : Škou Nagode 1:1 (0:1)
Korte Avtoplus : Piama 9:0 (4:0)
Malija, 24.11.2012 ob 14.00, gledalcev 20
Korte Avtoplus: Boškin Tadej, Čatič Alen (Brdar Alen 46’), Jači-movič Sebastijan (Pribac Patri k 46’)Kleva David, Delgiusto Valter, Šabič Midhad, Malikovič Niki (Pavlin Marko 46’), Reljič Goran, Nekič Josip, Pahor Rok (Tonejc Damjan 46’), Baruca Tilen (Pucer Aleš 46’)
Strelci: 1:0 - Malikovič Niki (6’), 2:0 - Baruca Tilen (21’), 3:0 - Pahor Rok (23’), 4:0 - Baruca Tilen (38’), 5:0 - Pavlin Marko (47’), 6:0 - Nekič Josip (52’), 7:0 - Pucer Aleš (83’), 8:0 - Pucer Aleš (86’), 9:0 -Pavlin Marko (88’)
Rokomet
Brez točk iz Sevnice
RK Sevnica : RD Istrabenz plini Izola 29:28 (19:15)
Izola: Kevič (7/26 obr.), Ponikvar Ti. (6/16 obr.), Redžič 1, Gorela 1, Fidel 3, Špegel 1, Kojič, Jurič 3, Slobodnik 2, Smolnik 5, Jelovčan 4, Božič 8, Dolenc, Bubnič, Ponikvar To., Koštric
Varovanci Sebastjana Podbregarja so v 12.krogu l.NLB Leasing lige gostovali v Posavju pri do tedaj predzadnjeuvrščenih Sev-ničanih. Polna dvorana v Sevnici je dala slutiti, kako pomembna tekma je pred domačimi, ki so nujno potrebovali točke v boju za obstanek. Iz istega razloga pa bi te še kako prav prišle tudi našim fantom, pri katerih je zaradi poškodbe tokrat manjkal kapetan David Stepančič.
Tekma se je odvijala temu primerno. Naši so preko Božiča zadeli prvi ter vodili do lO.minute, ko so pobudo prevzeli domači igralci. Zadetki Božiča in Jelovčana so sicer Izoli kar precej doprinesli v napadu, žal pa je škripalo predvsem v obrambi. Domači so v prvem polčasu na krilih spretnega Borovnika zadeli kar devetnajstkrat, kar je vsekakor preveč. Prav to dejstvo se je na koncu izkazalo za odločilno.
V drugem polčasu so Izolani v napadu še naprej igrali zadovoljivo, precej pa se je popravila tudi obramba in v 49. minuti je sledilo izenačenje na 23.
Smolnik je v naslednjem napadu celo zadel za edino vodstvo po rezultatu 3:4. Izmenjavanje v vodstvu vse do konca (pri naših sta v zadnjih minutah zanesljivo zadevala Slobodnik in Jurič) je napovedovalo razburljivo končnico.
Po minuti odmora na zahtevo domačega trenerja Rantaha so se njegovi varovanci odločili za poizkus strela iz krila, posredovanje plinarjev pa je bilo sankcionirano s sedemmetrovko, ki jo je po izteku rednega dela uspešno izkoristil izkušeni Aleš Sirk.
Pri naših sta se izkazala Božič z osmimi zadetki in Žiga Smolnik s petim, medtem ko je pri gostih bil najuspešnejši Dražetič s šestimi zadetki.
Ob morebitni zmagi bi se naši že spogledovali s prvimi šestimi ekipami na lestvici, s porazom pa so trenutno zasidrani v borbo za obstanek, ki je iz kroga v krog bolj izenačena.
Lestvica po 12. krogu:
1. Gorenje Velenje 22 točk, 2. Cimos Koper 21, 3. Celje Pivovarna Laško 21, 4. Maribor Branik 17, 5. Trimo Trebnje 13, 6. Krka 12, 7. Ribnica Riko hiše 10, 8. SVIŠ Pekarna Grosuplje 7, 9. Istrabenz Plini Izola 7, 10. Sevnica 6, 11. Jeruzalem Ormož 5, 12. Krško 3
Borut Hren prevzema krmilo izolskih rokometašev
RD Istrabenz plini Izola se je 26. novembra 2012 s trenerjem članske ekipe Sebastjanom Podbregarjem dogovorilo za sporazumno prekinitev sodelovanja.
Ekipo RD Istrabenz plini Izola je prevzel Borut Hren, dosedanji pomočnik trenerja članske ekipe.
Ženski rokomet
Tekmovanja v ženskih rokometnih ligah so se prevesila v drugo polovico. V preteklem tednu so bile odigrane tri tekme - ena doma in dve v gosteh, Izolanke so iztržile dve zmagi in en poraz.
Začnimo tokrat z našimi najmlajšimi - Mlajše deklice B - ki jim je uspel prvovrsten uspeh, saj v celotni tekmi niso prejele niti enega gola. Odigrale so 8. tekmo DP v ligi, zadnjo letošnjo v domači dvorani. Nasprotnice so bile Idrijčan-ke - novinke v državni ligi. Pohvaliti velja športno potezo trenerja izolske ekipe Mateja Naduha, ki je iz vrat potegnil^ nepremagljivo vratarko Petro Šurla Toth in za golmanco postavil Hano Per-kat, da bi nasprotnice le dosegle kakšen zadetek. Hana pa je svojo nalogo vzela zelo resno in zavzeto in tudi ona ubranila vse strele. Vse igralke izolske ekipe so dobile priložnost in jo odlično izkoristile. Čestitamo!
ŽRK Izola : RK Idrija 21 : 0
Krebelj Nina, Killough Angela (5), Poznič Marina (5), Perkat Hana, ki je bila del tekme tudi v vlogi vratarke(l), Soršak Gaja (3), Madžarevič Anja (1), Vujmilovič Martina (5), Gazič Mia (1), Ana Taeng-On Čokelc, Ivančič Mia in vratarka Petra šurla Toth.
Starejše deklice A in Kadetinje so bile tokrat v gosteh pri Koprčankah. Tekme s sosednjim mestom vedno vnaša nekaj nemira in nervoze med obe ekipi - po nepotrebnem. Mladine učimo športnega obnašanja; za kalkulacije, lobiranja in druge manj športne taktike pa bo v prihodnosti dovolj časa. Obe tekmi sta pokazali dejansko stanje: Izolske Mlajše deklice A so v svoji kategoriji razred zase, koprske Kadetinje pa v svoji ravno tako - obe ekipi tudi neporaženi vodita vsaka na svoji lestvici. Kadetinje
ŽURD Koper - ŽRK Izola 48 : 17 (25:11)
Tekmo smo začeli s poletom: hitro igro v napadu in dobro igro v obrambi , vendar je to trajalo le nekaj prvih minut. Na podlagi naših napak v napadu smo v nadaljevanju veliko golov prejeli iz protinapadov. Koprčanke so večinoma starejše, tehnično boljše in fizično močnejše, vendar to ne opravičuje nezavzete igre naših igralk: vnema
za borbo in dobro igro je pri večini igralk padla in rezultatska razlika se je večala iz minute v minuto. Izolanke so zastopale: Ajla Burkič (1), Kaja Obštetar (2), Ana Ronče-vič, Eva Julija Poberaj (2), Kristina Mandalenič, Neja Čendak, Lana Peharc (2), Sonja Killough, Anamarija Baruca (3), Silvija Jurič (4), Joel Lenozzi, Nina Vale (1), Vanja Paliska in vratarke Nika Štrancar, Lucija Rebec, Vanja Ratkovič Starejše deklice A ZURD Koper - ŽRK Izola 19 : 35 (10 : 17)
Kljub veliki želji po zmagi ekipe ŽURD -a iz Kopra, ki jo vodi Brane Franovič, se je naša ekipa z izredno zeljo , disciplino v igri, borbenostjo in znanjem zoperstavila nasprotnicam in zmagala z veliko razliko. Pohvaliti velja vse igralke za borbenost, medsebojno pomoč in moštveni duh - tu ni bilo posameznic, bila je ekipa, ki jo je kapetanka Lana Peharc prav na svoj 14. Rojstni dan izvrstno vodila. Spoštovanje in zahvala vsem igralkam, ki so po pozdravljenih poškodbah stisnile zobe in pomagale ekipi.
Zasluga za zmago gre prav vsem, najbolj pa so se izkazale Anamarija Baruca s 16 goli in vse tri vratarke Lucija Rebec, Nika Štrancar in Soraya Drinič z dobrimi obrambami.
Priložnost za igro so dobile prav vse igralke ekipe: Ajla Burkič (1), Nea Čendak, Lana Peharc (4), Anamarija Baruca (16), Joel Lenozzi (1) Silvija Jurič (3), Lucija Klariča (4), Vanja Paliska, Lara Maslo (5), Leila Mujanovič (l)_ter vratarke Lucija Rebec, Nika Štrancar in Soraya Drinič.
Naslednje tekme v izolski dvorani bodo v nedeljo, 02.12.2012 ob lOh in 11.30 in sicer bomo gostili rokometašice iz Šempetra-Vrtojbe.
Odbojka
Odbojkarice vnovič uspešne
Izolske odbojkarice so v zadnjem krogu gostovale v Domžalah in premagale tamkajšnjo ekipo ŽOK Vi-stra s 3:1 (25:19,9:25,11:25,9:25). Galeb grup Robotina ima zdaj 18 točk in je na četrtem mestu. V soboto se bodo naša dekleta pomerila doma ob 19.00 pomerila z ekipo Santana Logatec. Vabljeni!
Strelstvo
Vreme? Odlično!
V Famljah pri Vremskem Britofu je v soboto in nedeljo, 24. in 25.11.2012, potekalo 3. kolo Pri-morsko-Notranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem, v organizaciji domačega strelskega društva Vremščica. V kategoriji Cicibani je bil Val Lorbek-Ivančič sedmi, Martin Memon deveti, Vito Kavalič pa deseti, kar je mladi ekipi prineslo tretje mesto. Med Mlajšimi pionirji je bil Nejc Purtle na 11., Dan
Sp***
Lorbek-Ivančič na 13. in Mai Ho-heger na 15. mestu, ekipno pa so bili tretji. V kategoriji Mladinci/ Kadeti je bil Karim Požar drugi, Enej Šuštar peti, Nikolas Grbac pa enajsti, ekipno pa so bili drugi.
V	kategoriji Članice je bila Dolores Šuštar na 6., Patricija Memon na 7. in Dragica Tokmadžič na 9. mestu, ekipno pa so bile v konkurenci članov in članic četrte. Darij Ban je bil med Veterani z zračno puško 60-70 na prvem, Ivan Božič pa na četrtem mestu. Med Veterani z zračno puško nad 70 je Ivan Fidel zasedel prvo mesto, vsi veterani skupaj pa upravičeno slavili prvo mesto. Z zračno pištolo je bil v kategoriji Člani Ivan Božič na 8. mestu in Leon Tomažin na 16. mestu, v kategoriji Mladincev pa Leon Memon na 4. mestu, ekipno so tako odnesli tretje mesto.
V	kombinaciji puška+pištola je bil kot edini predstavnik Ivan Božič na 4. mestu.
Dolores Šuštar
Balinanje
Novo vodstvo v prenovljenih prostorih kluba
Balinarsko drušvo Jadran Izola, ki letos praznuje že 51. leto delovanja,je zaključila obeležitev tega jubileja z novim vodstvom v obnovljenih klubskih prostorih. Krmilo kluba je prevzel Vinko Žužek, gospodar kluba je Rudi Renko.
Novo vodstvo je vložilo ogromno truda v obnovo klubskih prostorov, upajmo, da se bo to poznalo tudi v rasti kluba in da bomo v Izoli balinanju povrnili ugled in mesto, ki mu je vedno pripadalo, čeprav nimamo najboljših pogojev za trening, saj še vedno pogrešamo nadstrešek, ki bi nam omogočal treninge in tekme tudi v deževnih in preveč sončnih dnevih. Ponovno vabimo občane, da se nam pridružijo na balinišču tako v moški kot ženski ekipi.
Nadja
Keguanje
Izolani uspešni
Zadnji jesenski krog se je uspešno končal za obe izolski ekipi. Moški so premagali na lestvici bolje stoječi Siliko iz Kranja z rezultatom 3435:3392oziroma 5:3. Vseskozi napeto in neodločeno tekmo sta v zadnjih lučajih odločila Kneževič in Kumar. S to zmago in z boljšim razporedom v drugem delu lahko izolani računajo na višje mesto na lestvici.
Posamezni rezultati
Izola 3435 : 3392 Siliko 5 : 3 Gorjup 569 : 528 Oman 1 : 0 Pavlovič 533 : 591 Benedik 0 : 1 Mars 593 : 532 Dežman 1 : 0 Širca 583 : 583 Lahovec 1 :1 Kneževič 593 : 550 Mihelič 1: 0 Kumar 564 : 598 Jenko 0 : 1
Lestvica l.B liga moški: 1. Gorica 15, 2. Radenska 14, 3. Pivka 12, 4. Škofja Loka 10, 5. Siliko 9, 6. Hidro 6, 7. Korotan 6,8. Rudar 6, 9. Fužinar 6,10. IZOLA 6 točke; Izolska dekleta nadaljujejo z dobro igro in ne poznajo poraza. Tokrat so premagale neugodno drugo ekipo Bresta z 3294 : 3163 oziroma 7:1 in se s tem še bolj utrdile na prvem mestu. Glede na doseženo in glede na spomladanski razpored lahko optimistično računajo na končni uspeh in uvrstitev v ligo višje.
Posamezi rezultati:
Izola 3294 : 3163 Brest II. 7 : 1 Stegovec 571 : 538 Pokleka 1: 0 Stankovič 537: 517 Žnidaršiči :0 Černelič M. 523 : 505 Ule 1: 0 Gregorič L. 556 : 564 Hren 0 : 1 Zotič549: 516 Velišček 1:0 Ugrin 558 : 523 Ferjančič 1 : 0
Lestvica 2.lige zahod ženske: 1.
Izola 14, 2. Novo mesto 10, 3. Pivka 8, 4. Brest II. 8, 5. Kočevje 8, 6. Slavij a Štojs 4, 7. Medvode 4, 8. Trebnje II. brez točk.
V obdobju do pričetka spomladanskega dela v sredini januarja keglji ne bodo mirovali.
To je obdobje turnirjev in prvenstev mlajših selekcij. Tako bo 15,decembra v Izoli ekipno prvenstvo mladink U-23, na katerem bo zaigrala marsikatera tekmovalka, ki že nastopa v članskih ekipah v prvi ligi.
L.p. Gorazd
Namizni tenis
l.SNTL-članice
Arrigoni: Vesna 5:1
V soboto so članice igrale doma proti zadnjeuvrščeni ekipi Vesne iz Zaloga. Arrigoni je bil skozi cel dvoboj prepričljivo boljša ekipa tako, da je zmaga povsem zasluženo ostala doma Po daljši tekmovalni odsotnosti zaradi rojstva sina Žana je zopet zaigrala Jana Ludvik, kar je nedvomno pozitivno vplivalo na celo ekipo, tako z vidika motivacije, kot tudi rezultata.
Dve tekmi je zmagala prav Jana Ludvik, po eno tekmo pa so prispevale Urška Čokelj, Maja Milen-kovski in Katrina Sterchi.
Izobraževanje športnih delavcev v Izoli
Javni zavod Center za kulturo, šport in prireditve (CKŠP) in Športna zveza Izola sta v ponedeljek za izolska športna društva organizirala posvet v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev letnega razpisa za sofinanciranje programov športa, ter pripravo poročil društev o izvajanju dejavnosti. Z letošnjo udeležbo društev so v javnem zavodu in športni zvezi zadovoljni, saj se je posveta udeležilo 15 predstavnikov iz 13 športnih društev, ki jih je strokovni sodelavec za šport Robi Janev, podrobno seznanil z vsebino pravilnika o sofinanciranju. Ta ostaja za razpis za leto 2013 nespremenjen. Poudaril je tudi pomembnost pravilne izpolnitve obrazcev, ter posebnosti pri posameznih postavkah iz razpisa. Spremembe pravilnika, ki jih je že potrdil svet CKŠP in so bile pripravljene na podlagi pripomb društev in komisije pri CKŠP, obravnavala pa tudi programski svet CKŠP in predsedstvo Športne zveze Izola, mora potrditi še občinski svet in bodo veljale za leto 2014. V CKŠP in športni zvezi želijo, da bi se pravilnik, po potrebi, vsako leto prilagajal razmeram v razvoju športa in športnih društev v Izoli. Športna društva se morajo prijaviti na razpis do IZdecembra 2012, pravilno izpolnjeni obrazci pa bodo pospešili delo komisije in omogočili društvom čimprejšnje sofinanciranje dejavnosti iz občinskega proračuna za leto 2013. Na posvetu se je športnim delavcem predstavil nov direktor javnega zavoda Andrej Bertok, pozdravila pa jih je tudi predsednica izolske športne zveze Alenka Šarkanj.
PREŠERNOVA 53 • IZOLA
OtvopTtCv 4*' bo v četrtek
29.11,2012 ob 16 ur/.
V3bFr',i
SMEROKAZI
Petek 30. november 2012
Kulturni dom - ob 20.00 Gledališče Koper & SNG Nova Gorica
Iztok Mlakar SLJEHERNIIC
Burkaška moraliteta
V življenju ni nič gotovega razen davkov in smrti!
Režija: Vito Taufer / igrajo in pojejo : Iztok Mlakar.Marjuta Slamič, Teja Glažar, Igor Štamulak, Ajda Toman, Radoš Bolčina, Rok Matek, Ivo Barišič.. Iztok Mlakar, igralec in kantavtor, je z žlahtno rahločutnostjo in ostrim švrkanjem...ustvaril zavidljiv opus songov in sijajno komedijo z izvrstnimi domislicami....
Število sedežev je omejeno, pohitite z rezervacijami
<30
INSUIA
GALERIJA - ti Al 1 > KI A
Vabimo vas na ogled razstave
VICEUO
SV. JURIJ
Razstava bo na ogled do 10. januarja 2013.
Primorski pravljični festivala
29.11.	ČETRTEK - MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
19.00 VEČER Z ANJO ŠTEFAN / O pripovedništvu in pripovedovani besedi Anja Štefan, pripovedovalka, zbirateljica in zapisovalka ljudskih pravljic, soustanoviteljica Festivala Pravljice danes, bo večer zaključila s pripovedovanjem...
30.11.	PETEK - SONČNA DVORANA
17.30	-19.00 OTVORITEV RAZSTAVE Nagrajene otroške slike z vsega sveta ETNO OBLAČILA IN FOLKLORNI PLESI MOJEGA LJUDSTVA Razstava bo na ogled v Sončni dvorani do 12.12 in nato v Galeriji Alga december 2012
Lutkovna predstava LKD IZOLA MARI O NET.TE / Ingrid Fikfak in Aljoša Križ. Nekoč so živeli trije prašički. Vsi trije so šli v uk. Prvi se je učil piskati na piščalko, drugi igrati na gosli in tretji zidati. Ko so se izučili, so šli v širni svet, da bi si kje zgradili hiško, se ukvarjali s svojo umetnostjo in bili srečni... Otroška delavnica, animacija lutke
1.12.	SOBOTA - SONČNA DVORANA
10.30-	11.30 ZGODBE IZ RDEČETORBE-Nives Kaligarič Pustimo presenečenju, da razkrije, kaj se v rdeči torbi skriva.
ISOLA DEI PIRATI - Fulvia Grbac / Katja Dellore (racconto in lingua italiana)
Je kdo med nami, ki ne more verjeti v barve piratov z otoka Izola? Najbolje je, da poskusimo opazovati morje in to kar iz mandrača v Izoli. Pogled naj seže do Ronka, najbolje v noči s polno luno in kdo ve, če se dogodivščina ne pripeti prav tebi, tebi ali komu od nas.
2.12.	NEDELJA - SONČNA DVORANA
16.00-	17.30 PRIPOVEDOVANJE PRAVLJIC - Kristina Menih - Zlate zvezdice / češka Ij. • Pastirček in vile/slo. Ij. • Zgodba o Goski Ploski / Kristina Menih • Zakaj ima fižolček bel šiv na trebuščku/slo. Ij. • Snežinka Belinka/Kristina Menih • O darežljivi vili/priredba ang. Ij. • Škrat Nakvadrat/ Kristina Menih
3.12.	PONEDELJEK - KULTURNI DOM - MALA DVORANA
17.30-	18.15 PRIPOVEDOVANJE-pravljice za otroke Pripovedujejo: • Kristina Menih/Dedek Mraz se modernizira • Irena Cerar/Palčkova kapica, nemška pravljica • Ivanka Učakar/Deklica na mesecu, jakutska pravljica
19.00 -20.00 VEČER Z MISIJONARKO MARIJO SREŠ Pogovor z misijonarko in pisateljico Marijo Sreš o njenem misijonskem delu in knjigah bo vodila Špela Pahor. Večer bodo s pripovedovanjem zgodb iz knjige gudžeratskih pravljic NAJPREJ JE BILA ŽENSKA popestrile Ivanka Učakar, Irena Cerar in Kristina Menih.
4.12.	TOREK - MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
19.00 - 20.00 Predstavitev knjige. Presentazione del libro KRAKAJOČI PAPAGAJ. Knjigo brazilskih ljudskih pripovedi Krakajoči papagaj bodo predstavile prevajalka pravljic Špela Pahor, prevajalka poučnega spremnega besedila dr.Tea Štoka in ilustratorka Laura Ličer.
6.12.	ČETRTEK - OSNOVNA ŠOLA KORTE, VRTEC
9.30-	11.30 • Zgodbe iz rdeče torbe/Nives Kaligarič • Vžigalnik-H.C.Andersen / Aljoša Križ
MANZIOLIJEVA PALAČA
10.30	FIABE AFRIČANE / Fonte Fiabe tradizionali / Adattamento Daniela Gattorno / Musiche tradizionali / Interpreti Daniela Gattorno, Valentino Pag - Vir pravljic po izročilu / Prilagodila Daniela Gattorno / Glasba po izročilu / Pripovedovalca Daniela Gattorno in Valentino Pag
17.00-	18.30 Clirim Muca/Le avventuredimezzoGallo Alb. Ij. • La Bam-bina che parlava ai fiori / Italiano - Inglese • Alberto Figliolia / Giretto e la citta sommersa
19.00 Clirim Mucia in Alberto Figliolia Predstavitev avtorjev, Pripovedovanje v italijanskem jeziku Gost večera Livio Sossi
Sončna dvorana
/ ulica Giordana Bruna 6 (pri cerkvi Sv.Mavra).
Razstava Etno oblačila in folklorni plesi mojega ljudstva- nagrajene otroške slike
Ogled razstave: 30.11.do 12.12.2012 petek in nedelja od 16.00 -18.00, sobota od 10.00-12.00
ATEUEDUKA piran
"Pravljica" MAJA ČERNE
Galerija Al5a / fetanovtrgi
slikarska razstava
EMI VEGA
arhitektka, ilustratorka
karikaturistka, slikarka.
Galerija Salsaverde Gramscijevtrg4izoia
Marko Butina
'Tudi jaz sem slikar”
GslOfljS SVOJC Koper- Grudnova 3
razstava
7-2 VOJC S0DNIKAR P0N1S
Ateljeju Svoje v Kopru ( Grudnova 3 ).
Mestna knjižnica Izola
•	Razstavljajo v mesecu decembru: razstava fotografije izolskih cerkva, ki jih je posnel izolski umetniški fotograf Remigio Grižonič, razstava ročno izdelanih torbic iz blaga in volne gospe Irena Eržen, razstava ročnih del treh izolskih ljubiteljskih ustvarjalke: Zlata Radikon - ročno izdelane božične in novoletne voščilnice, Frančiška Lesjak, - umetelno narejenihe idrijskie čipke in Bruna Kocjančič pletene prte in druge manjše ročne izdelke, razstava originalne ilustracije iz knjige Krakajoči papagaj - brazilske ljudske pravljice ilustratorke Laura Ličer.
•	Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.
•	Sobotna joga smeha Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola. Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitič. Udeležba je brezplačna!
•	četrtek, 29. november ob 19:00:3. Primorski pravljični festivala. Gostja večera bo pisateljica in pesnica ter raziskovalka ljudskih pripovedi in pravljičarka Anja Štefan.
•	petek, 30. november ob 19:00: Literarni večer z Nežo Maurer ob zaključku projekta Primorci beremo 2012. Literarnemu večeru z Nežo Maurer bo sledila podelitev priznanj in knjižnih nagrad za vse, ki so s prebranimi petimi proznimi deli in eno pesniško zbirko projekt zaključili.
•	torek, 4. december 2012 ob 19:00: Predstavitev knjige Krakajoči papagaj - brazilske ljudske pravljice
Italijanska samoupravna narodna skupnost vabi na podelitev priznanja
ISOLA DNSTRIA 2012
ki ga bo prejel
GIOVANNI RUSSIGNAN
Petek, 30 novembra 2012 ob 19.00 uri v Manziolijevi palači.
Ob tej priložnosti bodo odprli fotografsko razstavo Isola 1960
Naši ustvarjalci
Filmska pripoved o vlaku in ljudeh
V izolskem Art kinu Odeon so konec prejšnjega tedna namenili slovenskemu režiserju in snemalcu, Karpu Godini, ki je letošnji dobitnik nagrade Darka Bratine, ki jo podeljuje goriški Kinoatelje. V Izoli smo lahko videli njegova celovečerca predvsem pa njegove izvrstne kratke filme med katerimi je bil tudi tisti o Parencani.
Leta 1900 so začeli graditi ozkotirno železniško progo Trst - Poreč, dolgo 123 kilometrov. 15. decembra 1902 je bila proga slovesno odprta. Progi so ljudje dali tri imena: La Parenzana, Porečan-ka in Porečka. Leta 1935 je Italija progo ukinila, jo razprodala. Tire so za vojne potrebe naložili na ladjo in jih odpeljali v Abesinijo. Ladja seje nekj e v Sredozemskem morju z vsem tovorom potopila. Ob trasi nekdanje proge so ostale le postaje.
In ob postajah je Karpo Godina začel svoje filmsko glasbeno popotovanje od Trsta do Poreča, vendar to ni klasični popotniški dokumentarec. Karpo je goriško izolskega kantavtorja in igralca, Iztoka Mlakarja, prosil, naj napiše nekaj songov o tem vlaku in o teh krajih ter ljudeh, kar je slednji tudi storil in tako je na tem, dobrih 15 minut dolgem filmu, moč slišati nekaj izvrstnih Mlakarjevih pesmi, ki bi si zaslužile tudi izdajo v obliki filmske muzike. Film, ki ga je Karpo naslovil Abesinija je nastal že leta 1999, vendar ga doslej nihče, z izjemo avtorja in sodelavcev od prisotnih ni videl še nihče. Film je pravzaprav razglednica starih železniških postaj in ljudi, ki so živeli ob njej. V prvi vrsti je Karpo "delal" z obrazi ljudi, ki še danes živijo v velikokrat odročnih starih kamnitih postajah in vse skupaj dopolnil z nekaj čudovitimi portreti, kot je tisti, starega Istrijana, ki pred tunelom prepeva staro tržaško popevko.
V nadaljevanju sobotnega večera so, dokaj številni obiskovalci, videli še 45 minutni dokumentarni film Karpopotnik, ki je pravzaprav rimejk Karpovega filma Mam eno hišo, ki ga je posnel leta 1971 med svojim popotovanjem po vojvodinskih vaseh in je danes ohranjen le fragmentarno.
Karpov učenec, Matjaž Ivanišin se je z ekipo odpravil po istih poteh, iskal iste ljudi in naredil izjemno pripoved o etični in narodnostni raznolikosti Vojvodine. Bil je med Romuni, Madžari, Slovaki, Cigani, Rusini in vsakega od njih postavil v njegovo vas ter napletel čudovite zgodbe o tem, kaj se je s temi ljudmi in vasmi zgodilo od časov, ko je tam potoval Karpo Godina.
Predstavitvi tega izvrstnega dokumentarca je sledil pogovor z avtorjema, ki ga je vodila Mateja Zorn iz Kinoateljeja, končalo pa se je z bakalajem in malvazijo v jesensko topli izolski noči.
D.M.
Odprta vrata OŠ Livade
V	soboto, 8. 12. 2012, vas od 11. do 13.30 vabimo na DAN ODPRTIH VRAT Osnovne šole Livade Izola.
Program bo v centralni stavbi šole:
-	VHOD - v garderobi: akcija ZBIRANJE HRANE za ZAPUŠČENE živali
-	vsak prispevek je dobrodošel
-	PRITLIČJE: v učilnici št. 6 - akcija DAJ DAM, kjer bo potekala izmenjava otroških oblačil, pogostitev z LIVADSKIMI PIŠKOTI in čajem, prodaja nove številke LIVADSKEGA PREBRANCA
-	PRVO NADSTROPJE: USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE IN STARŠE (zbiranje prostovoljnih prispevkov za šolski sklad oz. material), BAZAR, kjer boste lahko kupili izdelke učencev,
-	TELOVADNICA: ob 12.30 TEKMA
V	ODBOJKI učitelji - učenci. Vljudno vabljeni vsi, ki želite doživeti živahen utrip naše šole!
Učenci in delavci OŠ Livade Izola
		
Branko FURLANIČ FOTOGRAF	O	
www.fuf.si
»v
A/
nov fotostudio v Izoli
Ulica ob starem zidovju 17
Zapisi iz Kajuhove
Aleksandra Krejči Bole
Preživeli smo prvi krog predsedniških volitev. Skoraj vsi, razen samih predsedniških kandidatov, vsaj po njihovih izjavah, smo pričakovali še en krog za volitve predsednika republike. Celo na obvestilih volilne komisije je bilo napisano, da obvestilo velja tudi za morebitni drugi krog glasovanja, ko bo v nedeljo, 2. decembra 2012. Tako smo že vnaprej predvideli in določili, da nekateri kandidati niso prepričljivi, vredni zaupanja volilnega telesa in kredibilne zmage.
Sedaj smo pred drugim krogom glasovanja. Imamo dva kandidata, vsakega globoko zasidranega na svojem bregu iste obale in ideologije, obkrožena s simpatizerji in nasprotniki. Oba želita vsem nam skupno dobro in blaginjo. Ankete takšne ali drugačne, zmagal bo samo eden in samo eden bo naš predsednik naslednjih 5 let. Upam, da boljši, ker je situacija v naši deželi že precej zaskrbljujoča in negotova.
Dežela se pogreza v neplodno, z motnimi vodami obkroženo zemljo, kjer ni jasnih smernic, poštenih idej in pogledov na težave, ki nas pestujejo. Dogajajo se nam čudne in nelogične reči. Nekateri vodilni posamezniki delajo (lahko bi rekli skoraj) otroške napake, za rešitev katerih se rabi veliko časa, energije in dobre volje.
Ljudstvo vidi, sliši, gleda, bere vsak dan o slabih odločitvah, zamujenih priložnostih, nepripravljenosti na obeh straneh - opozicijskih in vladnih, da se nič ne premika, da so obtičali vsak na svojem bregu, prepričani v pravilnost in nedotakljivost svojih načrtov in želja. Razkroj družbe, od osnovnih človeških pravic do moralnih vrednot se nadaljuje. Osvobajajo se osebe, ki se ukvarjajo s kriminalnimi dejanji. Zdi se kot da biti pošten ni primerno in zaželeno v naši družbi. Mali človek plačuje vsak dan več za te nepremišljene in napačne poteze.
Kljub vsem težavam ki nas obkrožajo, je oblast za nekatere še zmeraj mamljiva. Imam občutek, da se nam svetuje, dopoveduje in vsak dan vsiljuje teza o nujnosti predaje upravljanja z deželo drugi opciji, drugi alternativi - pozitivno usmerjenimi oblastniki. Žal, moj skeptični pogled na drugo varianto vladanja, polnem »dobrih namenih in pozitivnih željah«, obljubam, da je uspeh brez skoraj kakršnihkoli težav zagotovljen, me ne prepriča, tudi če nadeneš širok nasmeh. Komu je v tej igri bolj za oblast ali bolj za premik te družbe v boljše čase, je veliko vprašanje na katerega jaz, kot navadna državljanka te skupnosti, zagotovo ne vem odgovora.
Po mojem globokem prepričanju, v naši družbi manjka moč ljubezni, iskrenosti, odprtosti, sožitja in tolerance do drugače razmišljajočih oseb. Tudi enotnost in skupno sodelovanje o kateri pridigajo predsedniški kandidati in politiki, če sta preračunljiva in umetno narejena, nas ne bosta zagotovo pripeljala v boljše čase.
Ti, jaz, on, ona, mi, vi, vsak posameznik te skupnosti, ki pošteno in zares dobro želi tej družbi, jo ima rad kot svojo mater, ne kot mačeho, lahko naredi največ za vse nas. Naša skupnost rabi takšno moč, takšno stranko. Smo že večkrat dokazali, da znamo in zmoremo. Želim biti član takšne opcije.
Kolumna je novinarska zvrst v kateri avtor izraža svoj pogled na dogajanja in ljudi v skupnosti. Njegova stališča niso obvezno tudi stališča uredništva.
Moda je sanjarjenje in umetnost
Mestna knjižnica Izola je v četrtek, 15. novembra v sodelovanju z Italijansko samoupravno narodno skupnostjo iz Izole na »Večerni klepet z Zanimivimi Izolani« v Manziolijevo plačo povabila Lorello Flego.
V pogovoru z radijsko kolegico Natašo Benčič je urednica televizijske oddaje o modi ter ljubiteljica vsega lepega nasploh, povezovalka številnih prireditev, otroška psihologinja, mamica, goreča odbojkarica, strastna bralka,... - v slovenskem in v italijanskem jeziku - spregovorila o zakulisju televizijskega sveta, o modi, o svojem (družinskem) življenju v Izoli,...
Kriva je »Moda«, revija, ki jo je najstnici Lorelli iz Italije prinesel oče. In če je takrat o modi zgolj le sanjala, danes o njej piše, o njej razmišlja in govori, nas z njo seznanja - v svojih oddajah ali v prispevkih, ki jih objavlja na spletni strani, kjer predstavlja svetovne in domače modne ustvarjalce, najnovejše modne smernice ter ponuja namige za kakovostno bivanje. "Svet mode je industrija, ki je pred »našim časom«. Za ponazoritev, v svetovnih modnih prestolnicah so se že zvrstile kolekcije za zimo 2013/14, ” komentira hitrost modnega kolesja izkušena poznavalka mednarodnega mod-
nega prizorišča, ki obožuje New York, za katerega pravi, da je njeno sanjsko modno mesto, in nikoli nikdar ne izpusti milanskega tedna mode, in če le lahko, skoči še na Pret-a-Porter v Pariz ali pokuka na londonsko modno brv »pouličnih kreacij«.
In medtem, ko se svet mode vrti z vrtoglavo hitrostjo, moda k nam prihaja počasi, zelo počasi. S tednom mode, ki se uveljavlja tudi v Sloveniji, se je pričel ustvarjati osnutek modne zgodbe, ki se mora že izpiliti, pravi modna novinarka, katere materni jezik je italijanščina.
S slovenščino pa se prav tako odlično znajde, kajti perfekcionistka kot je, je slovenščino izpilila »v nulo«: pet let in več je dvakrat tedensko obiskovala individualni tečaj slovenščine, si čimer je postala še bolj zaželena povezovalka kulturnih in drugih prireditev. Lorella Flego je najnežnejša leta svojega otroštva preživela v Afriki. Spomini na Afriko so precej bežni, vendar so ravno vonjave tiste, ki se jih najbolj spominja. In sadje. V Afriki ima sadje drugačen okus, pravi. Odraščala je v Kopru v zelo povezani družini.
Oče je bil vrsto let zaposlen v Italiji, doma je bil le ob vikendih; mama, nekdanja učiteljica in ravnateljica, danes uveljavljena koprska pesnica, pa je držala skupaj družinske vajeti in je njo in brata, prav tako znan TV obraz in glasbenik - An-drea F, naučila, da je edino pravo zatočišče družina.
Vrednote, ki jih je bila deležna sama, sedaj posreduje tudi svoji hčerkici Sofiji. Pri tem ji gotovo pomaga diploma iz otroške psihologije, ter lastno spoznanje, da se ji je življenje ob prihodu otroka nedvomno spremenilo na bolje, da je dobilo nov smisel in nov zagon. Tudi Izolo, kamor se je preselila po ločitvi, spoznava skozi oči svoje hčerke. »Obožujem tako kratke sprehode in kofetkanje v mestu, kot daljše potepe po Porečanki,« pravi zaposlena mati in partnerka, ki ima poleg svoje družine še eno drugo družino, to je ekipa, s katero ustvarja svojo teve oddajo o vsem lepem. Kot pravi, so to profesionalci, na katere se lahko popolnma zanese in s katerimi se z veseljem druži tudi v prostem času - se pravi ob sredah zvečer, ko odhaja na trening odbojke in to v telovadnico tiste gimnazije, ki jo je sama nekoč obiskovala. Rada ujčka lepe spomine in ne mara sprememb; Lorella Flego ni na Fa-cebooku in z največjim užitkom še vedno pošilja klasične božične voščilnice, ki jih sama ustvarja.
K. Orel
Izolanke so najlepše
Piranski župan obiskuje izolske galerije
Tako vsaj pravijo pri najstniški reviji Smrklja, kjer vsako leto organizirajo lepotno tekmovanje Naj Smrklja. Letošnja naj Smrklja sicer ni Izolanka, saj prihaja iz Podbočja, zato pa se lahko pohvalimo s prvo spremljevalko, Laro Štule, v finale 12 naj smrkelj pa se je uvrstila njena some-ščanka in prijateljica Lana Cotič. Da bi dve someščanki bili v finalu, pa se menda še ni zgodilo.
Kakorkoli, Lara je z naslovom vicesmr-klje zelo zadovoljna in v prihodnje se vsekakor želi preizkusiti v svetu mode. Zaenkrat, pravi, mora najprej zaključiti šolanje, kljub temu,da ji je naziv dejansko odprl veliko možnosti, dobila pa je tudi že veliko ponudb. Kaj ne bo, saj je vendarle Izolanka.
AM
Na otvoritvi razstave Alenke Viceljo si je Sv. Jurija ogledal tudi piranski župan Peter Bossman. Na sliki je v pogovoru z avtorico, akadmemsko kiparko Alenko Viceljo in umetniškim vodjo Galerije Insula Dejanom Mehmedovičem.
V petek je bil ustanovlje lokalni odbor Pozitivne Slovenije v Izoli. Ob prisotnosti prvaka stranke Zorana Jankoviča je bil za predsednika izvoljen Ivan Marc, podpredsednica je Lejla Hercegovac in podpredsednik Marjan Tkalčič. Člani sveta so Marino Božič, Dragana Baša, Daniel Igrec, Darko Filiput, Davorin Adler in Aleksij Sokolič.
„	^	vi\\:im\č 13
Center Obala------------------------------------
Ko bi se le prej usedli in pogovorili
Dolgo je trajalo, da so si člani društva Sožitje in Rdečega križa Slovenije segli v roko in začeli s pripravami za gradnjo Centra za usposabljanje, delo in varstvo na Obali. Tako dolgo, očitno, da so morda celo pozabili, zakaj tega niso naredili prej.
1 j
, L=J r
Društvo Sožitje si že dolgo prizadeva, da bi na Obali postavili dislocirano enoto Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič na Igu. Skoraj neverjetno je, da v celotni regiji ni centra, ki bi omogočal bivanje osebam z motnjo v duševnem razvoju. Najbljižji je namreč na Igu, kar staršem otrok, ki so nastanjeni v centru, povzroča veliko težav.
Občinski svetnik in član društva Sožitje Gianni Gergeta že vrsto let poziva svetnike na občinskem svetu, naj vendarle razmislijo o postavitvi centra v naši občini, sam pa je večkrat omenil trenutno zapuščene prostore društva Drevo življenja na Medljanu. Ta rešitev je sicer iz ne najbolj jasnih razlogov menda nemogoča, zato pa sta društvu priskočila na pomoč Rdeči križ Slovenije, ki je odstopil del zemljišča ob mladinskem zdravilišču na Debelm rtiču in Ministrstvo
za delo, družino in socialne zadeve, ki je zagotovilo kar zajetna sredstva za gradnjo Centra Obala. Vse lepo in prav, dokler ni prišlo do podpisa soglasja za uporabo služnostne poti. Na Rdečem križu namreč niso hoteli slišati o tem, da bi služnostna pot do Centra Obala, tako med gradnjo, kot tudi kasneje, potekala mimo njihovega zdravilišča. Zaplet je trajal skoraj
pol leta, rešil pa se je v le nekaj minutah sredi tiskovne konference, na kateri so bili prisotni, poleg članov društva Sožitje, tudi generalni sekretar RK Danijel Starman in Valerija Bužan iz Centra Dolfke Boštjančič.
Težava je nastala, kot je na tiskovni konferenci povedala Bužanova, ko se je Občina Koper odločila, da proda zemljišče, po kateri naj bi
potekala nova služnostna pot do še ne zgrajenega centra. Ker se zadeve niso premaknile, je bila edina možna rešitev uporaba že obstoječe poti, ki pa je speljana skozi mladinsko zdravilišče, kar pa za vrh Rdečega križa ni bilo sprejemljivo, saj naj bi tovorna vozila ogrožala varnost njihovih gostov. Gordijski vozel je rešilo šele zagotovilo Ankaranske občine v ustanavljanju, kjer so zagotovili uporabo poti, ki jo že zdaj uporabljajo pri Vina Koper za prevoz strojev.
Ko so na tiskovni konferenci vsi vpleteni povedali, v čem je težava, je bilo hitro jasno, da težave takorekoč ni. Treba bo le pohiteti, saj zagotovljena sredstva, to je 2,5 milijona evrov, ob napovedanem rebalansu proračuna, visijo na nitki. Do konca leta predvidevajo, da bi lahko pridobili gradbeno dovoljenje, gradnja bi se lahko začela spomladi leta 2013, zaključila pa pol leta kasneje.
Ce pa bi zaradi zapleta, ki ga sploh ni bilo, izgubili obljubljena sredstva, pa bi bilo prav, da odgovorni razložijo tudi bodočim varovancem Centra Obala, zakaj še ne bodo mogli preživljati svojega časa v bližini svojih družin. Zato, ker se odrasli ne znamo pogovarjati.	AM
Pojasnilo o članku »Nerazumljivo ravnanje RKS«
Spoštovana ga. Vesna Bosiljka Gri-žon, spoštovani g. Mario Gergeta,
Presenečen sem prebral članek »Nerazumljivo ravnanje RKS«, objlav-Ijen v Mandraču št. 983 22.11.2012, zato bi rad pojasnil nekaj dejstev. Dejstva navajam po spominu, zato mogoče kakšna letnica ni prava, vsekakor pa je vse preverljivo v arhvih Sklada Silva. Pobudnica gradnje centra na Debelem rtiču je ga. Angela Lampe iz Ankarana. Pred dvanajstimi leti je z idejo prišla v Sklad Silva, kjer smo ji edini prisluhnili in k projektu pristopili resno in odgovorno. Na prvem sestanku v kavarni Loggia v Kopru, septembra 2000, so bili prisotni štirje starši, predesednik Sklada Silva, g. Jurij Švagelj in ga. Jelka Škerjanc, socialna delavka, danes profesorica na FS Univerze v Ljubljani. Go. Lampe smo imenovali v upravni odbor Sklada Silva, kjer je koordinirala projekt. Članica upravnega odbora je še danes, po dvanajstih letih, saj svoje delo opravlja resno in odgovorno. Sklad Silva in ga. Lampe sta v projekt pritegnila RKS Slovenije in Mladinsko zdravilišče Debeli rtič, go. prim. dr. Hildo Ve-ličkov iz Stare Gore, ki je zagotovila strokovno podporo, obalne centre za socialno delo in vse tri obalne občine. Veliko zaslug, da je RKSjiri-sluhnil našim potrebam, ima g. Žerjal iz Pirana, ki je v tistem obdobju bil član glavnega odbora RKS in je neutrudno, prepričljivo in z argumenti podpiral ustanovitev Centra na Debelem rtiču.
V letih 2000 - 2005, ko je Sklad koordiniral projekt, sta bila ga. Lampe in g. Svagelj na vsaj dvajsetih sestankih s predtsavniki MDDSZ, RKS, Cudv Dolfke Boštjančič, CSD-ji, starši in župani obalnih občin. Nikoli nisem slišal, niti ni iz nobene dokumentacije razvidno, da bi pri projektu sodelovalo društvo Sožitje ali g. Gergeta. G. Gergeta moram vas spomniti, da ste v Mandraču že pisal o tem, da je gradnja centra na Debelem rtiču nepotrebna, ker objekt že obstaja, to je hiša centra Drevo življenja na Medljanu. Zanimiv preobrat. Edino pomoč nam je ponudil g. Pivac iz Izole, ki je večkrat, zelo uspešno, posredoval pri RKS in MDDSZ. Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga 1, Ig (in ne Center Draga, kot je nepravilno imenovan v članku in vabilu na tiskovno konferenco), se je projektu uradno pridružil leta 2002, ko se prične projektna naloga izdelave Diip (dokument identifikacije investicijskega projekta), saj naj bi center, zgrajen na Debelem rtiču, postal njegova dislocirana enota.
Nosilec projektne naloge je Sklad Silva, plačnik omenjene naloge pa vse tri obalne občine. Kasneje je projekt prevzel CUDV Dolfke Boštjančič, saj Sklad Silva ni bil kadrovsko usposobljen za izpeljavo takega projekta. V Skladu je zaposlen strokovni vodja, ki je socialni delavec, večina od ostalih 8 zaposlenih pa prihaja iz Zavoda za zaposlovanje v okviru javnih del.
V teh dvanajstih letih sem bil član UO Sklada Silva v dveh mandatih in sem bil precej dobro seznanjen s potekom projekta, za kar gre zahvala ge. Lampe, ki je opravila neprecenljivo delo. Zato ne morem mimo dejstva, da je članek pristranski. Nikjer sicer ni direktno zapisano, da je društvo Sožitje sodelovalo v projektu, je pa iz konteksta razvidno, da je tako. Ga. Angela Lampe, CUDV Dolfke Boštjančič in Sklad Silva nikjer niso omenenjeni (kolikor sem seznanjen sta bili g. Lampe in ga. Bužan (direktorica Cudv Dolfke Boštjančič) prisotne na tiskovni konferenci.
Vsa dokumentacija (zapisniki sestankov, ankete staršev uporabnikov, pisma podpore Csd, pisma o nameri RKS in MDDSZ, sklepi obalnih občin o financiranju Diip in ostala dokumentacija vam je na voljo v arhivih Sklada Silva.
Da ne bo pomote, tudi sam sem brat osebe s posebnimi potrebami in zaposlen v Varstveno delovnem centru Koper, v stanovanjski skupini Mimoza v Izoli in dolgoletni prostovoljec v Skladu Silva, zato zelo dobro poznam problematiko ljudi s posebnimi potrebami, njihove težave in težave njihovih staršev, skrbnikov in sorodnikov, saj se z njimi vsakodnevno srečujem odkar živim.
Na koncu je nam v Skladu Silva najpomembneje, da bo center zgrajen, kar naj bi se zgodilo konec 1. 2013, o čemer ni v članku, na žalost, niti besedice.
Kot ni niti besedice o tem, da se je ga. Bužan že sestala s predstavniki KS Ankaran, ki zastopa občino Ankaran v konstituiranju, kjer so ji zagotovili vso podporo pri projektu in pridobivanu gradbenega dovoljenja, pri izdaji katerega so ovira tudi plombe na zemljiščih, ki so potrebne za gradnjo, ker so ta zemljišča v delitveni bilanci občin Koper in Ankaran.
In če lahko sprejmem to, g. Gergeta, da niste seznanjen z dejstvi (kar ne opravičuje ignorantskega odnosa do Skalda Silva in tega, da nas niste povabili na tiskovno konferenco), vsekakor ne morem mimo tega, da je bila v tem obdobju v enem mandatu v upravnem odboru Sklada Silva tudi ga. Vesna Bosiljka Grižon, ki je tudi zelo dobro seznanjena s potekom projekta, prav tako pa je z vsemi dejstvi seznanjena tudi ga. Valerija Bužan.
Zato prosim, da se ne oglašate samo, kadar se vam zdi, da je potrebno malo »zagalamiti« ter da si ne lastite zaslug za projekt, v katerem niste sodeloval, niti o njem ne veste nič.
V uredništvu Mandrača sem pustil kopijo kronološkega pregleda dogajanja med leti 2000 -2005, ko jeSklad Silva koordiniral projekt, ki ga je pripravila ga. Lampe, tako, da si ga lahko kadarkoli ogledate, lahko vam ga pa tudi pošljem po elektronski pošti.
Boris Švagelj, Izola
V občinskih stanovanjih se ne bojijo plina
Občina Izola je na vseh vgrajenih plinskih pretočnih grelnikih v občinskih stanovanjih vzpostavila brezhibno stanje. Pregled in servis plinskih pretočnih grelnikov je, po naročilu Občine Izola, opravilo podjetje CIPO.
Občina Izola je na julijski novinarski konferenci napovedala, da bo naročila pregled delovanja plinskih pretočnih grelnikov za ogrevanje in pripravo sanitarne vode v občinskih stanovanjih. Obenem je napovedala še pregled grelnikov in povabilo najemnikom k podpisu pooblastila, da lahko občina z razpisom izbere ponudnika, ki bo skrbel za vzdrževanje vseh plinskih pretočnih grelnikov v občinskih stanovanjih.
Napa spet odpira vrata
Pizzeria Napa je nastarejša v Izoli, naj starejša v Sloveniji in sploh ena tistih, ki je umetnost picopekov širila po slovenski Istri in širše. Čeprav so se njihovi picopeki šolali v Italiji pa je njihova posebnost testo, ki ga že ves čas pripravljajo po noninem receptu.
Zaradi zamenjave nosilca dejavnosti je bila nekaj dni zaprta, zdaj pa smo veseli obvestila, da
bo Pizzerija Napa (Verdijeva ulica, blizu mandrača) od sobote, 1. decembra, spet odprta vsak dan od 12. do 22. ure, razen ob torkih.
Vljudno vabljeni”.
Novembra je podjetje GIPO zaključilo s pregledi in servisi plinskih pretočnih grelnikov, prav tako je
podjetje Detektor sistemi vgradilo detektorje ogljikovega monoksida. Najemnikom so poslali vprašalnik o opravljenih delih in prejeli 39 odstotkov izpolnjenih vprašalnikov. 64 odstotkov uporabnikov se v občinskih stanovanjih počuti varno, skoraj 75 odstotkov pa jih meni, da plinske peči delujejo brezhibno.
K skupnemu javnemu naročilu za izbiro serviserja peči je pripravljeno pristopiti kar 95 odstotkov najemnikov, večina pa meni, da je bil servis izveden strokovno. Pozitivno so bili ocenjeni tudi serviserji podjetja GIPO d.o.o..
Sledila bo še izbira ponudnika, ki bo skrbel za vzdrževanje plinskih pretočnih grelnikov v občinskih stanovanjih.
Odprta vrata v društvu invalidov
Mednarodni dan invalidov, 3. december bomo v društvu obeležili z dnevom odprtih vrat, z otvoritvijo foto razstave in z razstavo ročnih del.
V ponedeljek, 3. decembra od 12. do 15 ure vabimo člane, podporne člane in prijatelje na sedež društva, kjer bomo skupaj praznovali dan odprtih vrat - dan invalidov.
Delavnica o čustvih
Društvo Ozara vabi na izobraževalno delavnico: KAKO RAZUMETI IN IZRAŽATI ČUSTVA, v četrtek 29. novembra ob 16. uri v prostorih društva, Kažipotna 9, Izola (nasproti Doma upokojencev). Predaval bo g. Leo Ivandič, predavatelj in svetovalec v Šoli čustvene inteligence, ki bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja.
Danes je Dan republike
Društvo Tito organizira praznovanje Dneva republike, 29. novembra. Praznovanje bo danes v prostorih društva v Koprski ulici št. 2. s pričetkom ob 17.00 uri. Po kulturnem programu pripravljajo tudi presenečenje.
Izlet prostovoljk projekta »starejši za starejše«
Prostovoljke obeh izolskih društev upokojencev smo se 23. Oktora odpravile na delovni sestanek k prostovoljkam novomeškega društva upokojencev, ki šteje kar 2.700 članov in vključuje 10 prostovoljk, ki delujejo na evropskem projektu starejši za starejše.
Na sedežu društva smo se seznanile z njihovim načinom dela, kako rešujejo finančne težave v teh težkih časih in kako uspešno ali manj uspešno pomagajo starejšim ljudem na širšem območju Novega mesta. Tudi tako, da
ima vodja projekta lx tedensko na sedežu društva »socialno posvetovalnico«. Tedensko imajo še pravno posvetovalnico. Ogledale smo si njihove prostore v starem delu mesta tik ob Galeriji Božidarja Jakca. Srečanje pa smo zaključile ob tradicionalnem kozarcu cvička, blizu samostana Pleterje.
Vanda Hlaj, Koordinatorka projekta
Progresivna stekla / očala
Zadnjih nekaj deset let je tehnologija proizvodnje stekel za očala toliko napredovala, da danes lahko naredimo tako imenovana progresivna stekla.
Že dolgo - približno sto let- znamo narediti stekla, pri katerih je zgornji del namenjen gledanju na daljavo, spodnji del pa je namenjen bližinskemu delu (branju, pisanju, risanju, ročnim opravilom). To so bifokalna stekla, pri katerih se vidi meja - ravna črta med večjim zgornjim delom za daljavo in manjšim spodnjim za bližino. Ljudje z bifo-kali imajo lahko brez težav kvaliteten vid na daleč in blizu. S takimi očali so lahko ljudje ostro videli na bralni razdalji (približno 40 cm od oči) ter na daleč.
Kako pa je bilo pri teh očalih z vidom na vmesne razdalje - tiste med 50 in 100 centimetri?
Na te razdalje, s takimi očali nismo mogli dovolj jasno videti.
Katera stekla pa omogočajo poleg gledanja na daleč in blizu tudi na srednje razdalje?
Pred približno petdesetimi leti so naredili prva takozvana progresivna stekla.
Pri progresivnih steklih dioptrija postopno narašča od tiste, ki
je v zgornjem delu stekla in je namenjena gledanju na daleč, do tiste, ki je namenjena branju drobnih tekstov in finim/drobnim ročnim opravilom. Torej so pri progresivnih steklih še vmesne dioptrije, ki omogočajo uporabniku gledanje tudi na srednje razdalje - na oddaljenosti predmetov 50 do 100 cm od oči. To
pa je ravno tista razdalja, ki je zadnja leta izredno pomembna.
Zakaj so srednje razdalje dandanašnji tako pomembne?
Predvsem zaradi vedno širše uporabe računalnikov oz. monitorjev, ki so običajno ravno na takšnih razdaljah od oči. Torej lahko oseba le s takšnimi - pro-
gresivnimi - stekli, dobro vidi na vseh funkcionalno uporabnih razdaljah.
Je pa zaradi tehnologije proizvodnje progresivnih stekel potrebno vedeti, da imajo tudi takšna stekla nekaj pomanjkljivosti. Največja in najpomembnejša je to, da iz širokega zgornjega dela za vid na daleč uporabni del stekla preide v ožji kanal, v katerem dioptrija postopoma narašča do tiste končne za bližino. Dolžina kanala je odvisna od dodatka (addicije) dioptrije, ki je potrebna za dober vid na blizu. Večji kot je doddatek, ožji in daljši je kanal.
Potrebno je tudi vedeti, da se na progrevisna stekla ljudje navajajo nekoliko dlje, za oster vid na različne razdalje, pa je bistveno, da izberemo pravilen kot pogleda.
Sebastijan Žuraj, dr. med.; specialist oftalmolog; FEBO
Optika Mali - očesna ambulanta d.o.o., Prešernova 55, Izola
Predzadnja

Nič kaj uspešen popoldan
Policisti PP Izola so ustavil 4Metnega Koprčana, ki je z vozilom hotel pobegniti, pri tem je storil več prometnih prekrškov. Ugotovili so tudi, da ne poseduje vozniškega dovoljenja, prav tako pa je sodišče ugotavljalo njegovo bivališče. Zaradi cestno prometnih prekrškov pa je prejel plačilni nalog.
Zeleno-rjavo je sfabo Policist je pri kontroli v okolici šol legitimiral 16-letnega dijaka, ki je policistu izročil z vsebino neznanih posušenih rastlinskih delcev zeleno rjave barve. Predmeti so mu bili zaseženi, obveščeni starši, zoper mladoletnika pa po pridobljeni analizi sledi obdolžilni predlog po ZPPPD. Obdržal jih je za spomin Na PP se je zglasilo več občanov. Ovadili so Ljubljančana, ki je imel v Izoli vulkanizerstvo. Stranke so mu v hrambo izročali platišča in pnevmatike, katerih jim ni vrnil. Ovaden
bo za kazniva dejanja zatajitve.
Ukradel jih je blok
Policisti so v skupnih prostorih bloka zasegli dve gorski kolesi, za katere se je ugotovilo, da sta ukradeni. Vrnjeni sta bili lastnikom, na podlagi zbranih obvestil pa bodo zoper storilca podali kazenski ovadbi. Policisti so tudi gasilci Po obvestilu občana Izole, da pri sosedu gori stanovanje, so na kraj odšli gasilci PGB Koper in policisti. Na kraju so ugotovili, da je prišlo do vžiga na pomivalnem stroju. Do prihoda gasilcev so policisti uporabili svoj gasilni aparat iz vozila in omejili požar. Na kuhinji je nastala škoda v višini 15.000 evrov. Podano bo poročilo na ODT.
Gotofje
Na Rudi so policisti ustavili 40-let-nega voznika osebnega avtomobila iz Maribora. Navedenemu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1,32 mg alkohola v izdihanemu zraku. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da ne poseduje vozniškega dovoljenja, saj mu je bil pred leti izrečen ukrep prenehanja veljavnosti. Izdan mu je bil plačilni nalog ter prepovedana nadaljnja vožnja.
Gotov je
Na Ul. Okt. revolucije sta policista ustavila 38-letnega voznika kolesa z motorjem iz Izole, zoper katerega je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1.11 mg/l. Prav tako je bilo v postopku ugotovljeno, da oseba ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja in je vozil vozilo brez varnostne čelade. Pridržanje ni bilo odrejeno, ker je na kraj klical lastnico motorja, da ga odpelje na počitek. Izdan mu je bil plačilni nalog ter prepovedana nadaljnja vožnja.
Alkohol, oh, alkohol V Livadah so policisti ustavili 48-let-nega voznika osebnega avtomobila, kateremu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Izdan mu je bil plačilni nalog, odvzeto vozniško dovoljenje in prepovedana nadaljnja vožnja. Tedenski rekorder Na ulici Cankarjev drevored sta policista ustavila voznika iz Izole, zoper katerega sta odredila preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1.65 mg/l. Pridržanje ni bilo odrejeno, ker je voznik stanoval v neposredni bližini in se odpravil peš domov. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje ter prepovedana nadaljnja vožnja. Sledi obdolžilni predlog na OS Piran.
Iskal je pot domov
Neznani storilec je razbil steklo na prednjih desnih vratih vozila, ki je bilo parkirano na parkirišču pri ladjedelnici in iz vozila ukradel navigacijo znamke Garmin, tip Nuvi, vredno 250 evrov.
Raje taksi prej, kot potem Pri SBI sta policista ustavila 39-let-no voznico osebnega avtomobila iz Prad, ki je pri postopku kazala znake alkoholiziranosti. Odrejen preizkus je pokazal 0,38 mg alkohola v izdihanem zraku. Izdan ji je bil plačilni nalog, odvzeto vozniško dovoljenje ter prepovedana nadaljnja vožnja.
Uko con bučo
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	3.947 m2 kmetijskega zemljišča v Luciji (Lučan) prodam. 070 872 901
-	V centru Izole, ob tržnici ugodno prodamo obnovljeno 2,5 sobno stanovanje 62m2 za 115.000 eur. tel 040 294 439
KUPIMO
Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel.: 041 647 400
NAJAMEMO
-	Upokojeni par najame trisobno stanovanje na Šaredu. Ponudbe na naslov: Benko - Šared 42 6310 Izola
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
-	Oddam dvosobno stanovanje v Izoli družini ali študentom za daljše obdobje. Tel: 041 344 280
-	Oddam štirisobno stanovanje na Markovcu družini, delavcem ali študentom, za daljše obdobje. Tel: 041 344 280
-	Za daljše obdobje oddamo opremljeno dvosobno stanovanje v centru Izole. Tel. 051 202 961
-	Oddam v najem opremljeno dvosobno STANOVANJE v Luciji. Tel.: 040-618 533 Jerman
. Oddamo garsonjero v Jagodju. Tel.: 031 643 884
Za daljše obdobje ODDAM manjšo garsonjero v Jagodju. 041 770 042
-	ODDAM trgovino z utečeno dejavno-
stjo v Izoli, tel 040 605 604__
Vozila in plovila
-	Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37
-	Prodam Nissan Almera 1.8 Avtomatik, letnik 2005, prevoženo 33.525 km, odlično ohranjen, tel 041 955 603
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
Razno
-	Podarim omaro za dnevno sobo (regal), razstavljeno in pripravljeno v pritličju za odvoz.Tel: 031 559 383
-	Ugodno prodam brezhibno ohranjen sušilni stroj Candy (za 100 Eur). Tel.: 031 640 711
-	Hrastova drva (metrska) ugodno prodam. Tel.040 864 061.
-	Podarim francosko posteljo z jogijem (140x200) in jogi (90x100). Tel.: 041 679 743
-	Prodamo črno-belo psičko, pasme shitzu, staro 3 mesece in 2 tedna. Psička je zdrava,veterinarsko pregledana in cepljena. Tel: 041 249 894
-	Domač tropinovec prodam. Tel.:
041 676 541	______
Delo
-	Mlajša upokojenka nudim kakršnokoli pomoč na domu. Tel.: 040 804 941
-	Nudim pomoč pri obiranju oljk in pri drugih kmetijskih opravilih.
030	638 847
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in gradbena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Nudim pomoč pri učenju angleškega in nemškega jezika. Pridem tudi na dom. Pišite na: Benko. Mohr@safe-mail.net
-	Iščem delo kuharja, kjerkoli na obali. Tel 070 530 781
-	Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel
031	418 217
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
-	Nudim gospodinjsko pomoč -likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov. tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali domov, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
Zaradi nekulturnih voznikov smo pogosto Izolani, tisti, ki radi pešačimo, prikrajšani do krajšnice. Ali pa do poti domov. Da o možnosti dostave s karjolo, prehodu invalidskih ali otroških vozičkov ali mimohodu kolesarjev niti ne govorimo. Morda bi bilo dovolj, če bi postavili količek pred podhod in bi se v prihodnje izognili podobnim situacijam. Lahko pa tudi pokličemo redarje in jih prosimo za mnenje. Možnosti je veliko, trajnih rešitev pa manj.
Kaj je narobe na tej sliki? Morda so komunalci postavili napačen znak, ali pa stanovalci radi parkirajo svoja vozila vzvratno. Morda pa gre za nov model kombiniranega vozila, ki od spredaj spominja na zadek kombija. Kdo bi vedel? Dejstvo je, da voznik kombija nikakor ne bi naredil takšnega prekrška, če v to ne bi bil prisiljen oziroma, če ne bi v ulici Oktobrske revolucije spremenili prometni režim. Pa so ga.
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.

Zgodi se, da pozabite.
Na toliko stvari je treba misliti in potem vas spreleti: Nisem naročil torte za hčerkin rojstni dan. Ali: Kam naj povabim moža za obletnico poroke ? V Kavarni Zvon smo pripravljeni tudi na takšne trenutke.
Izvrstno rojstnodnevno torto lahko naročite v zadnjem hipu, v naši lepo urejeni kavarni - slaščičarni pa lahko rezervirate tudi prostor za rojstnodnevno zabavo vašega malčka ali za prijetno praznovanje odraslih.
Kavarna ZvotP

Morova 25 b / tel. 05/ 641 60 43