on* A N D lltflCQ.** NO. 143 umunoL T B - ■ ••.■f" */ ' . '• . »* '*;'r. ' i iSmtlL ‘Hvi O . !anstvene raziskave za Evropsko vesoljsko ustanovo. Prispeval je vrsto znanstvenih razprav V- strokovnce časopise in tudi sodeloval pri večjem številu strokovnih knjig. Bil je lastnik Več patentov za iznajdbe in član društva sv. Kristine št. 219 KS-IiJ. Pogreb bo v torek, 3. oktobra iz. d«, 170K} Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato pokopališče Vernih duš. Kro-Ojenje danes od 2. ^ R >™nni- Corp. 13 let, dokler ni postal “velikansko zmago”, ko je po- i pred 19 leti za delo nesposoben, zval članstvo unije, naj se vrhe Bil je član SNPJ št. 53 in Loyal na delo. . I Order of Moose Collinwood No.1 Sodnik je prepovedal uniji 117. Pogreb bo v sredo ob 10. štrajk v okviru odredbe pred- 1 dopoldne iz Želetovega pogreb- sednika ZDA pretekli četrtek, ( nega zavoda na E. 152 St. na pa prepovedal železniški družbi: pokopališče Vernih duš. Na mrt- kaznovanje štrajkujočih in vrni-vaški oder bo položen nocoj ob tev k položaju pred začetkom sedmih. , štrajka. WASHINGTON, D.C. — Razgovori o sklenitvi pogodbe o omejitvi strateškega orožja— SALT II so pretekli teden uspešno napredovali, pa vendar še niso bili zaključeni. Gro-miko in Vance sta se razgo-varjala v sredo in četrtek v New Yorku, v soboto in včeraj pa v Washingtonu. V soboto sc se vršili razgovori pet ur v Beli hiši v navzočnosti predsednika Carterja. Včeraj je sovjetski zunanji minister odpotoval v Moskvo, kamor pojde državni tajnik C. R. Vance v drugi polovici tega meseca pogajanja za SALT II zaključit. Dogovor bo verjetno pod-pišan pred koncem tega leta VEREN KAT0LIŠK Janez Pavel I., ki je bil 26. avgusta izvoljen za naslednika Pavla VI., si je naglo osvojil s svojo preprostostjo, odprtostjo, ljubeznivostjo in posebnim razumevanjem revnih delovnih množic srca vseh vernih katoličanov, pa tudi drugih kristjanov in dobrega dela ostalega sveta. Zato je njegova nenadna smrt v noči na pretekli petek prizadela vse verne katoličane, pa tudi druge kristjane. Ko vodstvo Katoliške cerkve pripravlja pogreb 263. papeža, se zbiraio v Rimu kardinali za konklave, ki bo izvolil naslednika Janezu Pavlu L, ki je bil na Petrovem stolu le 34 dni. VATIKAN. — Ko v petek zjutraj sv. očeta Ja'neza Pavla I. ob običajni uri ni bilo v kapeli, je njegov osebni tajnik šel v njegovo stanovanje in našel papeža ob 5.30 zjutraj mrtvega. V sobi je gorela luč in pokojni je po sodbi zdravnikov, ki so ga pre- gledali, verjetno umrl zadet od v ZDA, kamor bo sovjetski | obsežne srčne kapi kakih 6 ur vodnik Brežnjev .prišel za to preje med čitanjem v postelji. Kap naj bi bila tolikšna, da zadeti ni mogel klicati pomoči. Novica o papeževi smrti se je priložnost na uradni obisk. BEJRUT, Lib. — V soboto je Jennie Golic V Slovenskem starostnem domu na Neff Road je umrla 86 let stara Jennie Golic,, roj. Majdič, preje z 28516 Parkwood Drive, Willowick, Ohio, vdova po leta 1967 umrlem možu Antonu, mati Jean Welker, An-thonyja, Josepha, Williama, Dorothy Perry, Louisa, pok. Ray-monda in Mildred Anderson, 27-krat stara mati, 11-krat prastara mati. Pokojna je bila rojena v Ljubljani in je prišla v ZDA leta 1912. Bila je članica ADZ št. 37 in Podr. št. 14 SŽZ. ______ . - . Pogrebna sv. maša je danes ob'mož Mazellde (Daniel), sin pok/ 11. dopoldne v cerkvi sv. Ma-1 Charlesa in Lillian Digney, pri Uniji je prepovedano štrajka-ti tekom prihodnjih 60 dni, družba ,pa ne sme spremeniti v tem času delovnih pogojev, ampak še vrniti k poldžaju, kot je bil 9. julija 1978. Sodnik je pozval unijo in železniško družbo na zaslišanje njunih stališč 10. oktobra. Upajo, da bosta obe strani dotlej dosegli sporazum in odstranili vzrok za obnovo štrajka. prišlo do prekinitve bojevanja naglo razširila po Rimu in po med sirijskimi četami in vsem svetu. Prenekaterim se je kristjansko milico v Bejrutu, toda to je bilo/ včeraj obnovljena v večji in hujši obliki. WASHINGTON, D.C. — Jorda- teklo soboto v Euclid General zdela naravnost neverjetna, saj je bil Janez Pavel I. komaj 34 dni na Petrovem stolu in je še prejšnji dan izgledal popolnoma . . v ‘".I zdrav. Tako je sodil tudi njegov njjski kralj Husein je včeraj osebni zdravniki ki je preišnii na CBS-.TY.spo-. 4u- ‘Face the dan z njim govoriL ' Nation” dejal, da bi “poseben izraelsko-egiptski mir ogrozil. osebnegp zdravnika obstoj arabskega naroda”. Na- gv_ očeta smrt iznenadenje kazal je, da se ne bo priključil razgoyorom z Izraelom, dokler Papež Janez Pavel I. je preži-ne bo dobil zahtevanih pojas- vel v letih štiri operacije, pa je nil glede bodočnosti zahodne- bil sedaj sorazmerno zdrav, jejjal o pokojnem papežu Janezu ga brega Jordana, Gaze in izjavil njegov osebni zdravnik Pavlu L: “Držal se je obljube Vsi globoko prizadeti Nenadna smrt Janeza Pavla I. je globoko prizadela preproste vernike, ki so naglo vzljubili novega papeža, pa tudi cerkvene vodnike, ki so se nenadno znašli znova pred nalogo poiskati Cerkvi novega vodnika. “Mi smo zaprepaščeni,” je dejal apostolski administrator beneškega patriarhata G. Bosa, ki je bil na tem mestu, odkar je kardinal Luciani postal papež. “Jaz sem uničen,” je izjavil Vicente kardinal Tarancon. španski primas. “Nenadna smrt papeža mora biti svarilo duševnega in telesnega prenapora papeža in kaže k nujni potrebi zmanjšanja njegovih bremen do človekove zmogljivosti,” je dejal kardinal Koenig na Dunaju. Predsednik ZDA o pokojnem papežu Predsednik ZDA, Carter je de- Jeruzalema. rije Magdalene na Vine St. Po-'vatni policaj v Cleveland Clinic kojna bo položena k večnemu bolnišnici do leta 1975, ko je počitku na pokopališču Vernih stopil zaradi nesposobnosti za duš v Chardonu v oskrbi Žele- delo v pokoj. Pogreb bo v sredo rdinovega pogrebnega zavo- t;jVega p0grebnega zavoda. Dru- ob 8.45 iz Želetovega pogreb- žina bo hvaležna za darove Slo- nega zavoda na- 6502 St. Clair venskemu starostnepnu domu v Avenue v cerkev sv. Vida ob .9.30, nato na pokopališče Vernih Charles Burnovsky duš. Na mrtvaški oder bo polo- Po dolgi bolezni je umrl pre- žen nocoj ob sedmih. dr. Buzzonetti, ki je govoril s papežem pretekli četrtek, torej bomišnici 38 let stari Charles TEL AVIV, Izr. — Izraelski boj- na sam dan njegove smrti. Ko Burnovsky s 1072 Addison Rd.,! ni čoln je potopil arabski gve- je bil še mlad, so ga zdravili v rilski čoln naložen z raketami sanatoriju, ker se ga je lotevala in in razstrelivi, ko je bil na tuberkuloza, kot škof v Vitorio poti proti Eilatu v Akabskem Veneto je bil operiran na žolč-zalivu za napad na to mesto. nik kamnih, pred tremi leti, ko Izraelci so ujeli 7 gverilcev, je bil na obisku v Braziliji, pa je posadko čolna. Vremenski prerok do 5. popolne in od 7. do 9. zvečei’. Dru-žirm priporoča v pokojnikov spo-Ain darove za Society for the ^Tind, Cancer Society ali za Slo-^er>ski starostni dom. i Agnes Kern ^ četrtek zvečer je umrla 89 stara Agnes Kern s 124 E. 201 St., roj. Wertin v Calumetu, žena dr. Franka J. Kerna, ti File Doran, pok. Franka T Edwarda, 9-krat stara in 22-‘fat prastara mati. Njen oče j Mthias Wertin je prišel v ZDA ''T 1865, eden med prvimi Slo-^eiici. Pokojna je bila članica št. 12. • Pogreb bo iz Želetovega po-^Aebnega zavoda na E. 152 St., anes, v ponedeljek, ob 9.15, v c“i'kev sv." Križa ob 10., nato na ^0Eopa]ig£e Vernih duš. Anton Peternelj ^ Eretekli četrtek je nenadno ^0rl 43 let stari Anton Peternelj ^ l012 E. 66 Place, mož ^Jsanne, roj. Newell, oče Patri-Tf'Ann, Susan-Antoinette, Ja- j T-Lynn in Antona Jr., sin ^vane Peternelj (Geneva, O.),* 0rat Ivanke Cenkar (Geneva, ■' T Marije (Avstrija), rojen vasi Lajše v Sloveniji, od ko-T je prišel v ZDA leta 1947, u'ril v u.S. Army v letih 1959-J začasno izgubil vid na enem o-česu zaradi zračnega pritiska. Dr. Buzzonetti je dejal, da je imel pokojni sv. oče kronične težave s sinusi, revmatizem v ko- Večinoma sončno z najvišjo ienu jn občutljiv želodec, temperaturo okoli 68 F (20 C). POSPEŠEVANJE IN ZAVIRANJE NAPOROV ZA MIR NA SREDNJEM VZHODU ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Ameriški državni tajnik Cyrus R. Vance je pretekli petek v govoru pred glavno skupščino Združenih narodov iskal podpore za sporazume, sprejete v Camp David pretekli mesec, ki bi naj vodili do splošnega miru na Srednjem vzhodu. Skušal je pomiriti nasprotovanje Palestincev in nekaterih arabskih držav naporom in prizadevanjem za mir, ki jih vodi egiptski predsednik Sadat. Ko je izraelski parlament pretekli teden odobril sporazume, sprejete v Camp David, je odpadla zadnja ovira za sklenitev miru med Egiptom in Izraelom, kot je to povedal predsednik Carter po osebnem telefonskem razgovoru s predsednikom Sadatom in s predsednikom izraelske vlade Beginom. Mir naj bi bil sklenjen in podpisan najkasneje v treh mesecih, torej še pred Božičem, trdijo pa, da se to lahko zgodi tudi v treh ted- nih, ker da je treba rešiti le še nekatere podrobnosti in formalnosti, ko je Izrael pristal na ukinitev svojih naselbin na Sinaju. Egipt in Izrael se pripravljata na zadnji del razgovorov, v Damasku in drugih glavnih mestih arabskih držav, ki nasprotujejo Sadato-vemu naporu, pa se prizadevajo najti čim učinkovitejša sredstva in ovire, ki bi naj preprečile končni sporazum med Izraelom in Egiptom. Sirijski predsednik Hafez Asad je v ta namen obiskal pretekli mesec kralja Huseina v Jordaniji in se šel razgovar-jat z vodniki Savdske Arabije ter še nekaterih drugih a-rabskih držav. ZDA se posebej prizadevajo, da bi pridobile za sporazum Jordanijo in Savdsko A-rabijo, dve konservativni državi arabskega sveta, s katerima imajo dobre zveze in prijateljske odnose. Sadat je skušal dobiti podporo Maroka v osebnih razgovorih s kraljem Hasanom. Arabski vodniki so previdni, za enkrat se še ni nihče odločil javno podpreti sporazume, sprejete v Camp David, ko so jih njihovi nasprotniki glasno odklonili in obspdili. V Kairu, Jeruzalemu in Washingtonu še vedno upajo, da se bo jordanijski kralj Husein le odločil za sodelovanje pri pogajanjih med Izraelom in Egiptom ob sodelovanju ZDA, prav tako računajo pri tem vsaj na tiho podporo Savdske Arabije. Državni tajnik C. R. Vance je označil v govoru pred glavno skupščino ZN sporazum v Camp David za “okvir obsežne mirne rešitve” sporov na Srednjem vzhodu in za “dinamičen proces . •ki more bistveno spremeniti poglede na vprašanja, ki so ostala še nerešena”. Pozval je države Srednjega vzhoda, naj „začno sedaj s pogajanji in naj ne čakaj 6, dokler ne bo rešeno poslednje vprašanje”.( ^ ^ Pomožni državni tajnik Harold H. Saunders je nekaj ur po Vancejevem govoru imel sestanek z arabskimi zastopniki pri ZN za namenom, da bi dobil njihovo podporo za sporazum. Sličen sestanek je imel preje z zastopniki afriških in evropskih držav. Podobne sestanke sta imela tudi sam državni tajnik C. R: Vance in državni podtajnik David Newson. Med tem se je razgovarjai poslanik ZDA Alfred Atherton z vodilnimi Arabci na zahodnem bregu reke Jordan o sodelovanju pri samoupravi, ki ie predvidena za zahodni breg Jordana in Gaze na temelju sporazuma v Camp David. Od tam se je podal v Egipt ni se sestal s predsednikom Sadatom. ZDA med tem odklanjajo vsako neposredno pogajanje s Palestinsko osvobodilno organizacijo, dokler ta ne prizna Izraelu pravico do obsto- ja‘ ____________ Šolski proračun močno zmanjšan— Šolski odbor je končal delo na zmanjšanju šolskega proračuna za leto 1979. V njegovem okviru je sklenil odpustiti 637 uslužbencev, 180 jih premestiti in 160 službenih mest pustiti nezasedenih. Prav tako je omejena vrsta programov, nekateri pa so kar ukinjeni. Proračun predvideva 167.3 milijone dolarjev izdatkov in je bil izdelan in odobren na zahtevo državnega prosvetnega oddelka. Kljub vsem omejitvam ni na razpolago sredstev za zvišanje plač osobja, ki ga to zahteva in podpira s štraj-kom. Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek redno sejo v SDD na Recher Avenue ob običajni uri. Smrt v domovini— Rojak Janez Sever s 1064 Addison Road je konec tedna prejel iz Slovenije sporočilo, da mu je tam umria sestra Pavla Sever. Njeno truplo je bilo položeno v grob danes dopoldne na pokopališču sv. Jurija v Stožicah. Sv. maša zadušnica za ranjko bo opravljena v soboto, 7. oktobra ob devetih dopoldne v cerkvi sv. Vida. Sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima nocoj on 8. svoj sestanek v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Sestanek— Senior Citizens Coalition ima danes, 2. oktobra, ob 11.30 dopoldne sestanek v Blue Cross glavnem uradu na 2066 E. 9 St. da bo združil izvrstne kakovosti svojih prednikov,-potrdil je znova vse, kar je dobrega in močnega v katoliškem izročilu, pa pri tem. razširil .meje Cerkve, da bi lažje zmagovala potrebe modernega sveta. Toplina njegove osebnosti in njegovo razumevanje življenja običajnih ljudi sta bila očitna vsem. Mi vsi smo postali revnejši z .njegovo smrtjo.” Najkrajše vodenje Cerkve v preko 373 letih Papež Janez Pavel I. je vodil Cerkev od 26. avgusta do 29. | septembra, skupno 34 dni. To ie | najkrajša doba vladanja v zad-jnjih 373 letih. j Najkrajšo -dobo je vodil Cer-! kev papež Urban VIL — samo j 12 dni v letu 1590. Inocenc XI. j je bil na Petrovem stolu 57 dni, ! od 3. novembra do 30. decembra i 1591, Leon XI. le 17 dni, od 10. do 27. aprila 1605. i Najdalj je vodil Katoliško cerkev Pij IX., od leta 1846 do 1878, skupno 32 let. Za sv. Petra pravi staro izročilo, da je bil na čelu Kristusove cerkve 25 let, predno je svojo vero izpričal z mučeniško smrtjo v Rimu. na skupni seji odredili vse po-Molitve po vsem katoliškem trebno tako za pogreb umrlega svetu 'papeža, kot o pripravah za nov Vodniki Cerkve so ob sporoči- konklave, ki naj umrlemu izbere lu smrti sv. očeta odredili sv. naslednika. maše in druge molitve za umr- Konklave se bo sestal v so-lega vodnika Cerkve po vsem boto, 14. oktobra v sikstinski ka-svetu. peli in bo zasedal po istih pravi- Državni vodniki so poslali iz- lih kot zadnji. Udeležili se ga raze sožalja v Vatikan, med nji- bodo v glavnem tudi vsi isti mi britanska kraljica Elizabeta kardinali. Edina izjema utegne II., ki je istočasno vrhovna vod- biti ameriški kardinal Wright, niča angleške episkopalne cer- član rimske kurije, ki se zad-kve. njega konklava ni mogel udele- Glavhi tajnik ZN Kurt Wald- žiti zaradi operacije na očeh. Do heim je dejal, da smrt papeža začetka tega utegne toliko okre-Janeza Pavla I. ni bila “le hud vati, da se ga bo mogel udele-udarec Katoliški cerkvi, ampak ^žiti. , _ _ _ .... vsem, ki iščejo mir in pravico v sedanjem svetu”. Vodstvo Cerkve je prešlo v roke kardinalskega zbora, ki ie (Tdredil vse potrebno za pogreb •umrlega papeža, pa pripravlja tudi vse potrebno za izbor novega na konklavu, ki se bo zbral 14. oktobra. Pogreb v sredo Kardinali, ki so v Rimu, so preteklo soboto odredili prenos trupla papeža Joneza Pavla I. iz Klementinske dvorane v vatikanski palači v cerkev sv. Petra. Tam bo ležalo do srede, ko bo po pogrebnih opravilih položeno k večnemu počitku v kripti pod cerkvijo sv. Petra, kjer ležijo trupla drugih papežev. Pogreb je pripravljen in bo izveden tako, kot je bil izvedan pogreb popeža Pavla VI. Množice vernih prihajajo jemat slovo od pokojnega papeža, ki bo ostal svetu v spominu po svojem prijaznem smehljaju. Priprave za konklave Vodstvo Katoliške cerkve je v rokah skupine kardinalov, ki so v Rimu. Ti so preteklo soboto gk ■p» RO 6117 ST. CLAIK AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher mbUsiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $-10.00 for one year. Second Glass Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 143 Monday, October 2, 1978 Po 11. kongresu partije Ko pravimo “partija”, bo vsakdo vedel, da mislimo na Zvezo komunistov Jugoslavije, kateri ime partija že dolgo ni več všeč in sd jo bili prekrstili, ne da bi bila ta sprememba naziva kaj prida spremenila tudi partijsko ideologijo pravovernega marksizma in predrugačila partijski pritisk njene absolutne diktature. Skrivati se skuša za Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ki je njena lastna tvorba in velja za nekako naslednico Osvobodilne fronte. Kakor je partija med vojno in revolucijo do zadnjega lasu obvladala Osvobodilno fronto, tako popolnoma obvlada tudi Socialistično zvezo, ki ji služi za figovo Zveza komunistov Jugoslavije torej je imela letošnje poletje svoj enajsti kongres v Beogradu. Ne mislimo opisovati kongresa samega, pač pa pokazati nekaj zanimivih slik o položaju v naši domovini po kongresu, m to slik, kakor so jih videli nekateri tuji časnikarji, ko so raziskovali pokoncilsko situacijo v tej zanimivi deželi. Tako je zapisalja Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki velja za dobro informiran in zelo upoštevan list, da je kongres komunistov Jugoslavije prinesel komaj kaj temeljno novega, pač pa je posebej naglasil točke, ki bodo za bodoči razvoj Jugoslavije važne. S tem je okrepil stališča, ki jih zavzema vodilna skupina okrog generalnega sekretarja partije Staneta Dolanca (ki je Slovenec), Kardelja (tudi Slovenec) in hrvaškega prvaka Bakariča. Kongres je sprejel Kardeljevo tezo o vprašanjih svobode in demokracije v socializmu, ki jo je ta razvil v najnovejši knjigi “Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja”. V knjigi je. prišel Kardelj do poznega spoznanja, da “niti država, niti družbeni sistem, niti politična stranka (partija) ne more dati človeku sreče; samo človek sam si lahko ustvari svojo srečo”. K temu spoznanju bi mi dostavili, da niti država, niti družabni sistem in niti politična partija ne sme kratiti človeku pravice, da išče svojo srečo svobodno, po svoji volji in na svoj način. Tega Kardelj žal ni zapisal, pa bi bilo bistvene važnosti, da bi bilo ne samo zapisano, ampak tudi izpolnjeno. Toda imenovani list takoj dostavi, da nihče ne pričakuje, da bo po tem Kardeljevem koraku in po kongresu (ki je njegovo tezo potrdil), preko Jugoslavije zavel val demokratizacije. Vendar je to, vprašanje sedaj v razpravi in v javnosti, tudi partijski, in kaže, da po odhodu Tita pot ne bo vodila v totalitarizem in teror, ampak v drugo smer. Vprašanje je seveda, koliko se bo celo v sistem Kardeljevega pojmovanja svobode in demokracije voljna vključiti partija in odpraviti svoj politični monopol oblasti, ki ga od 1. 1945 nikoli ni dala iz rok. Bodočnost bo pokazala, če vse skupaj ni bil le pesek v oči. Tak dvom opravičuje že dejstvo, da hoče partija svoje neposredne pravice na področju tako imenovane ‘družbene samozaščite’, kamor spadajo oborožene sile (vojska)) in policija, ne samo obdržati (da o kakem popuščanju ne govorimo), ampak okrepiti. Komunisti pač dobro vedo, kje je moč, ki se partiji ne sme izmuzniti iz rok. Sliši se, da je partijskim voditeljem po republikah naložena tudi odgovornost glede vojaških zadev na njihovih področjih. Na ta način bosta centralizirana vojska in policija pod trdno kontrolo partije vsepovsod in ni izgle-dov, da bi se ji mogli odtegniti. Zdi se, da republike krepijo svoj položaj, saj je novo predsedstvo zgrajeno strogo po republiškem sorazmerju, in znaki kažejo, da se Jugoslavija počasi vse bolj razvija v smeri konferedacije kot pa federacije. Vendar dejanski interesi in partijske potrebe ustvarjajo vedno močnejše združevanje v celoto, V tem leži nasprotje, ki je protislovno. Zahtevalo bo ob svojem času težko rešitev. Kljub očitni tendenci partije, izraženi na enajstem kongresu, naj se. dovoli kolikor mogoče svobodna politična linija v smeri demokratizacije sedanjega sistema, se komunistični veljaki ne morejo otresti strahu, da bi jih ujmi nasprotne sile ob ugodnem trenutku vrgle s presto-qI ,m -v °1 0 .s tem Pitijske diktature za vedno konec, bara i ito se je v govoru na Dan veteranov jezil, da so “še vedno pekateri, ki našo. revolucijo obrekujejo in ometa-vam z. bla..oni . Hrvaški partijski sekretar Baltic je bil se boli precizen, ko .je govoril o “svojevrstnih notranjih povezavan med politično popolnoma različnimi silami in pri tem imenoval “nacionaliste” iz 1. 1971, ki nai bi imeli zveze z Milovanom Djilasom in srbskim romanopiscem Podoben strah izpričuje nadaljevanje in celo stomije-vanie pavšalnega blatenja in sramotenja tistih političnih P.1 M11™ lz vrst partije), ki so se iznostavili v času nacionalnega .navdušenj v Zagrebu (1971) in so svoj na-rnon p.acah-z d.glgimi. zapornimi kaznimi. Taki sramotilni nalepki naj bi jih slavili ppiitično-moralno na &lajb glas, kajti blatenje je.učinkovit zaveznik v borbi proti o- pestila. In zdaj, hvala Bogu pas-pozicionalcem. Sramotilni izpadi so nagnili zagrebškega ji dnevi so spet za nami... pisatelja Vladorja Gotovca k izjavi, da je v Jugoslaviji slej ko prej “resnica le tisto, kar reče partija, ne 'pa tisto, kar se dejansko dogaja”. Potem pa nadaljuje: “Jaz sem tako kot tudi marsikak moj prijatelj, danes brez slehernih državljanskih pravic. Ne dajo mi dela, ne smem objavljati, nimam potnega lista...” . Pa vendar hoče Gotovac biti socialist, vendar tak socialist, ki sleherno obliko nasilja, vsak totalitarizem strogo odklanja in stremi za postopno odpravo partijskega monopola. Pri takem političnem prepričanju se ujema z Djilasom, ki je izjavil: “Sem za socialistični sistem, a mora biti demokratiziran, omogočiti mora pluralizem.” Partijski veljaki na vrhu zasledujejo take izjave z vidnim nezaupanjem in jih karakterizirajo kot opozicijo, ki se jo je treba bati. Ali bo po vsem tem linija večjih svoboščin in demokracije z 11. kongresa prevladala, ali se utopila v novih zatiralnih merah? L. P. 0 organizaciji godbe na pihaia USS . v Ofevelandii CLEVELAND, O. — Pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih društev — United Slovenian Society, Cleveland — smo meseca maja začeli z organiziranjem godbe na pihala (Brass Band). Kmalu po proglasitvi se je pridružilo godbi 35 godbenikov v starosti 12 (jo 67 let. Mnogi izmed priglašenih so svoječasno igrali pri godbi na pihala in orkestrih, nekateri so si prihranili tudi svoje inštrumente, znanje glasbe, kar olajšuje vodstvu in dirigentu pri skušnji — vajah. Godbo USS poučuje in vodi Norman Novak, ki je diplomiran glasbeni vodja godbe višje šole sv. Jožefa na 185. cesti in seveda on poučuje tudi druge godbe širom mesta Clevelanda in okolice. Da je zanimanje za godbo resno, nam kaže njen enourni nastop 17. julija na vrtu Slovenskega doma za ostarele, kjer so nam zaigrali koračnice raznih narodov v veliko zadovoljstvo navzočih. Pred leti smo imeli v Clevelandu več godb na pihala: godbo Triglav, godbo Bled, 'katero je vodil John Ivanush; godbo SD, godbo Društva sv. Jožefa, potem nekaj let filharmonični orkester, ki ga je vodil Ivan Zorman in nato Louis Ulle. Prišla je depresija in vojna, kar je bil glavni vzrok prenehanja, delno pa nova “viža” harmonike. Godbe na pihala so bile zelo učinkovite na slavnostih pri zidavi nagih narodnih domov, kjer so igrale v paradi in plesih in za mnoge še živeče je to še vedno lep spomin. Pravilno je, da pri tem obujenju pozdravimo to našo na novo organizirano godbo na pihala pod okriljem United Slovenian Society, da ne bomo ameriški Slovenci v spotiko našim strogim poročevalcem, tu in tam, in da smo še vedno dosegljivi za resni razvoj slovenske kulture. Dne 23. novembra bo USS godba na pihala nastopila na koncertu v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Rezervirajmo si ta dan. Publikacijski odbor - L. K. /---------» mušno rogala — dvojka. V drugem polletju je učitelj odločil, da mora za oceno vsak nekaj sam zapeti. Tudi mene je zadela to usoda. Ko sem spravil čudne glasove iz sebe, za katere takrat še niso imeli not, se mi učitelj dobrohotno nasmeji in sočutno vpraša: No, Francelj, povej, kaj imaš rajši: dve ali piko? Brez kakšnega posebnega pomišljanja sem odgovoril: Piko! Tako je bila poslej ocena za moje petje — pika. Kljub temu mi je slovenska pesem ostala vedno pri srcu, rad ji prisluhnem in rad sem v družbi pevcev. Zbor “Fantje na vasi” je dvakrat mlad. Eno je, da se nam bo prvič predstavil samostojno, je pa že sodeloval na Slovenskem dnevu, Pristavski noči, gostoval v Pennsylvaniji in Connecticutu ter povsod navdušil občinstvo. Drugo je, da zbor sestavljajo mladi fantje, oziroma možje, večinoma tukaj rojeni. Obiskovali so ameriške šole, poleg tega pa tudi slovensko sobotno šolo ter s starši obiskovali slovenske prireditve, in z njimi govorili slovensko. Sedaj, ko so dorasli, se hočejo aktivno vključiti v slovensko skupnost, sodelovati pri ohranitvi slovenske kulture v tej svobodni deželi. Podprimo jih pri tem prizadevanju, dajmo jim svoje priznanje in obiščimo njih koncert v soboto, 7. oktobra, ob sedmih zvečer. Obeta se nam lep večer, ko bomo v domači družbi prisluhnili slovenski pesmi, ki bo privrela iz mladih grl. Po koncertu pa se bomo lahko malo zavrteli ob zvokih Alpskega seksteta. France Ancel Pasji dnevi so spet za nami, „, Fantje na vasi pojejo CLEVETAND, O. — V nemalo zadrego me je spravil oni dan Janez, ko mi je namignil, naj bi slovensko srpnjo vabil na koncert pevskega zbora “FANTJE NA VASI”, ki bo v soboto, 7 oktobra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Zadrege v resnici ni bil kriv Janez, pač pa pika. Bilo je še v času Nj. Veličanstva, ko sem trgal hlače po klopeh osnovne šole, menda sem kar dobro izdeloval, vsaj starši, dasi strogi, so bili z mojimi spričevali zadovoljni. Pa se je tam v četrtem razredu, nekaj zataknilo in to ravno pri petju, v spričevalu za prvo polletje, se je namreč pri oceni za petje hudo- NEW YORK, N.Y. — O pasjih dnevih se je menda zmerom pisalo. Je pač tako, da jih nam vsaka pratika napoveduje. V i'o-kah imamo že Mohorjevo družinsko pratiko za leto 1979 in tudi ta nam jih spet napoveduje. Kakor so ti dnevi nadležni in mučni v mnogih ozirih, takšni so, da si jih prav,/nič ne želimo. Hoteli bi, da se nikdar več ne pojavijo, ko enkrat odidejo. Ho-I teli bi, da bi minili enkrat za j vselej. Posebno' pri nas, v New Yorku so kar sila nadležni, ker niso samo vroči, kot so bli tam na Slovenskem, aihpak so. hkrati mokrotni in soparični. Še huje pa je to, da so ubijajoči. Da, prav zares, življenje nam močno ubijajo. Meni, kroničarju njujorške slovenske fare sv. Cirila in njujorške slovenske srenje, prinašajo posebne muke, kadar hočem kaj o življenju našem v kroniko zapisati,'pa tega nikjer nič ni! No ja, pa v letošnjih pasjih dnevih na Osmi pri Sv. Cirilu le ni bilo še prehudo. Smo imeli posebno srečo z obiskom duhovnika iz domačih krajev. Gospod Janez je bil med nami, in nas je znal zagovoriti,'da nas je kar nekam več prihajalo v domačo cerkev tudi ob. nede-jah, ko nas je pasjost v ozračju Prve tri septembrske nedelje, čeprav so bile še poletne, so bile v naši cerkvici kar čedne. O vseh treh sem v kroniko že nekaj napisal, kar sem videl in o čemer sem vedel. Zadnja sep tembrska pa je že bila astro-nosko — pa tudi v ozračju — čisto jesenska. Mnogi so bili spet med nami, ki so se letos njujor-škim pasjim dnevom umaknili na Slovensko, da so se napili lepote tiste zemlje, v kateri je naša kri zakopana več kot tri klaf-tre globoko. Zdelo pa se mi je, da so se vrnili k nam takšni, kakršni so nas zapustili — razdvojeni, ker v dveh zemljah hkrati ne moreš biti vkoreninjen. Dveh domovin sin in hči ne moreš biti. Eni se moraš odpovedati, da najdeš svoj mir! In kateri se bomo mi, zdomci odpovedali?! Ravno te dni mi je prišel v roko ameriški list “The Sunday Post” od 20. avguasta 1978. List izhaja v Bridgeportu, Conn., v mestu, ki je enkrat poznalo slovensko življenjsko razgibanost, ki je ustvarila tamkaj slovensko faro sv. Križa v času, ko je močna njujorška slovenska srenja dokončno — po tolikoletnem poskušanju tu in tam — oblikovala narodno faro sv. Cirila na Osmi. Naša ima še zmerom svoje središče na Osmi, dočim se je svetokriška pred par leti preselila v sosedno naselje, v Fair-field. Letošnji 20. avgust je bil nedeljski dan in hkrati dan, ko sta ti dve, nekdaj tako sestrski fari, po mnogih letih imeli spet skupni piknik, na katerem je bilo že malo tistih iz prvih let ustanovitve teh dveh slovenskih far na vzhodno-ameriškem. Bilo pa je že več poznejših prišlekov in njihovih otrok, ki so se poraz-gubljali med “tujerodci”, Američani, katerim smo postali enaki v vsakem pogledu, posebno, kadar pozabljamo, da smo posebnega rodu. In to se tudi zlahka dogodi! V tej številki bridgeportskega lista “The Sunday Post” sem našel sestavek preko cele strani s štirimi slikami pod naslovom: Slovenian DPs Found Their Places In City. Ena slika kaže skupino Slovencev, v kateri — tako izgleda — je nekaj Hrvatov, v narodnih nošah. Slika je bila vzeta ' 17. maja 1936 pred Longfellow School v West Endu ob priliki, ko je Bridgeport proslavljal svojo stoletnico. Druga slika kaže članstvo tamkajšnjega Jednotinega (KS-KJ) društva sv. Jožefa v letu 1915. Torej dve leti po ustanovitvi. V njujorški srenji je bilo ustanovljeno podobno društvo istega imena že leta 1901. V Bridgeportu in New Yorku sta bili društvi sv. Jožefa KSKJ u-stanovljeni, predno so eni in drugi slovenski ljudje dobili svojo faro: Sv. Križ in Sv. Ciril. Omenjeni članek precej pove tem Jednotinem društvu v Bridgeportu —• zdaj v Fairfiei-du, največ pa govori o slovenskih priseljencih po drugi svetovni vojni. Pove, kakp je pokojni župnik Farkaš dejal, da je pomagal večjemu številu beguncev zapustiti taborišča v Avstriji in se preseliti v Združene države Amerike. Prišli so na področje' mesta Bridgeporta, ki je tudi področje močno razvejane industrije in obrti. Na primerih velike Usove družine in Toneta Kompare ter njegove žene in mnogih drugih slovenskih beguftcev novinar pokaže lepo, kako so vsi naši enkrat “nesrečni” begunci življenjsko in poklicno in uspeli na ameriških tleh in kako so se vanje vrasli in se vključili v tok tega ameriškega življenja s svojim tempom in spreminjanjem. Povedal pa je širši ameriški javnosti, kako znajo ohranjati svoja narodna kulturna izročila s pesmijo in folkloro, versko in riarodnp. Zato je novinar Herbert F. Cel-ler govoril o Zvonovcih in njihovih nastopih v Bridgeportu in. drugod po Ameriki. Omenjal pa U.S. POSTAL SERVICE STATEMENT OF OWNERSHIP, MANAGEMENT AND CIRCULATION (Act of August 12, 1970: Section 3685. Title 39. United States Code) 1. Title of publication: Ameriška Domovina. 2. Date of filing: October 2, 1978 3. Frequency of issm. • Daily except Wednesdays, Saturdays, Sundays, Holidays, and the first two weeks in July. a. No. of issues published annually: 203 for 1978- b. Actual subscription price: $28.00. 4. Location of known office of publication (Street, city, state, zip code): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyahoga, Ohio, 441 5. Location of the headquarters or general business offices of tjie publishers (Not printers): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyahog > Ohio, 44103. 6. Names and addresses of publisher, editor, and managing edhor Publisher (Name and address: James V. Debevec, 6117 St. Clair AV •> Cleveland, O. 44103; Editor (Name and address): James V. Debevec, o bt. Clair nve., Cleveland, O. ■itiuj; ivranagmg editor (name and address James V. Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. and address 7. The owner is: (If owned by a corpqration, its name must be stated and also immediately thereunder the names anu. ^ of stockholders owning or holding 1 percent or more of total anioun ^ stock. If not owned by a corporation, the names and addresses o ^ individual owners muse bfe given. If owned by a partnership or 0 unincorporated firm, its name and address, as well as that °i individual must be given): James V. Debevec, 6117 St. Clair Ave., C land, O. 44103. The known bondholders, mortgagees, and other securly holder? . of bonds, nw 8. owning or holding 1 percent or more of total amount gages or other securities (If there are none, so state): None. 9. For optional completion by publishers mailing at the regular i'atc^ (Section 132.121, Postal Service Manual) 39 U.S. C. 3626 provides i pertinent part: “No person who would have been entitled to mail mat under former section 4359 of this title shall mail such matter at the ra provided under this subsection unless he files annually with the Po ^ service a written request for permission to mail matter at such rat ■ In accordance with the provisions of this status, I hereby request P mission to mail the publication named in item 1 at the reduced Pos rates presently authorized by 39 U.S.C. 3626. , (Signature and title of editor, publisher, business manager, or owne-. James V. Debevec, Publisher, Managing Editor. 10. For completion by nonprofit organization authorized to mail special rates (Section 132.122, Postal Manual) (check one) The purpose, function, and nonprofit status of this organization an exempt status for Federal income tax purposes □ Have not changed during preceding 12 months gj Have changed during preceding 12 months □ 11. Extent and nature of circulation', Average No. copies each issue during preceding 12 months nearest to films (If changed, publisher must submit explanation of change with statement.) Actual number of c0P^ of single sisue pubUjge 'N * - A. Total No. copies printed (net press run) 2400 B. Paid Circulation , J, M 1. Sales through dealers and carriers, street vendors and counter sales 704 2. Mail subscriptions 1552 C. Total paid circulation 2256 D. Free distribution by mail, carrier or other means 1. Samples, complimentary, and other free copies 0 2. Copies distributed to news agents, but not sold 0 E. Total distribution (sum of C and D) 2256 F. Office use, left-over, unaccounted, spoiled after printing 144 G. Total (sum of E and F — should equal net press run shown in A) 2400 iete. I certify that thev statements made by me above are correct and c Signed: JAMES V. DEBEVEC, PubiishM^j. (Signature of editor, publisher, business manager, or 2400 704 1552 2256 0 0 2256 144 2400 je tudi zadnji Slovenski festival, tev. Pozneje sva jih z ^ i J še farane in srenj čane. J£ ki se je dogodil v juniju na pobudo Lige slovenskih Ameri-kancev, Inc., v New Yorku. Vesel sem bil tega branja v a-meriškem listu v soseščini, ko pokaže “tujcem” našo narodno skupnost v ameriški celotnosti. In o nas bodo lahko govoril le dotlej, dokler bo ta naš narodni kamenček v ameriškem mozaiku kazal svoj blesk z živostjo naših narodnih srenj po Ameriškem. Ker smo močno razdrobljeni in tudi že marsikje močno razredčeni, je naša sveta dolžnost, da se povezujemo in da podpiramo drug drugega v naporih o-hranjevanja, in še več, v naporih duhovnega in kulturnega u-stvarjanja ter v izpodkopavanju narodnih izročil, ki so zdaj že tudi prenesena v ameriško zemljo, ko so vzrasla iz domače na Slovenskem. Včasih nam v tem namenu očetom Richardom vzela ih ^ .bova skušala razpečati rne ^0) _________ _ -i n - tudi to pomaga graditi ih ° ^ njati naše srenje in celotno ^ rodno slovensko skupnost n* meriškem, kot pomaga to g ( ti Lovšetov večer v Clevalah in Slovenski večer v Chicagu koncu oktobra. V Fairf16 v bomo njujorški Slovenci soboto, 14, oktobra. hoB'a' S tem obiskom bomo ° tili in popestrili nase ° •; njujorško življenje — ,dobi — ko se bodo naši ^ nejmovci” vrnili s počitnic ^ prvooktobrsko nedeljo, jj sledila druga z veroučno u ^ se je začela na zadnjosep c sko nedeljo, in bomo Prl® ^ tretje v oktobru s prosvetn Tej bo sledila misijonska ne s prireditvijo, ki ih njujorška MZA z oois o . predavanjem ter prikazoval ________i__SJ-C' pomagajo tudi skupna obrobna misijonskega delovanja - dejanja, kot so pikniki in razna ske misijonarke s. Žuzko ^ . ____i - v . • T7.______i_____uA .•___________„ir+Mw=.r se nam n veseljačenja. Kar vesel sem bii njujorškega sobotnega slovenskega “oldtajmarskega” večera v Ridgewoodu. Veliko se nas je zbralo, kar okoli 300. In zlasti sem se razveselil, ko sem zagledal ob prihodu omizje slovenskih znancev iz Bridgeporta-Fairfielda. Za te moram reči, da so prišli kot farani sv. Križa. Takoj sta me Franci Us in g., Višinski ‘napadla’ z objavo, da ima svetokriška fara v Fairfield u svojo jesebsko zabavo — poimenovano “vinska trgatev” — in sta mi hotela kap ‘vsiliti’ 80 vstopnic za to njihovo priredi- la razgiban oktober se — ^TjU-kazuje, v novembru b°in° . jorčani sv. Martina pre * bomo svoje vince Poskusatrgat' farni1 vinski prireditvi op0tn vi na drugo novembrsko s Torej 11. novembra se.)J°(i-urig' pet zbrali “oldtajmarji , v. ^ tajmarji, srenjčani in ,še -bratje in sestre iz soseščine bridgeporta. prišli v dvorano * aS° templja v Ridgewood na in Summerfipld Avenue, smo v maju imeli tako farni., dan. Tone OsoV iiik Začetek tretje svetovne vojne v Sloveniji! Dandanes preplavlja svetovni)bol. Japonska in Kitajska sta knjižni trg obilje leposlovja posebne vrste: fiktivna ali umišljena znanost. Avtorji te zvrsti so malone dosledno romanopisci, ne pa znanstveniki. Julija meseca pa se je v knjigarnah pojavila in postala na mah best-sel-ler knjiga The Third World War, August 1985 (Tretja svetovna vojna, avgust 1985) z oznako: bodoča zgodovina. Izšla je v londonski založbi Sidgwick & Jackson. Kot glavni avtor in urednik je naveden Sir John Hackett s pripombo: in drugi. Tako glavni kot ostali soavtorji so visoko kvalificirani strokovnjaki v vojnih, političnih, diplomatskih, gospodarskih in drugih vedah ter malone vsi še v aktivnih službah. Hackett je bil v drugi svetovni vojni šef britanskega vojnega štaba ter se upokojil kot komandant Severne vojne skupine pri NATO v svoj-stvu poveljnika britanske armade na Renu; ostali so: vice-admiral Sir lan McGeoch, letalski maršal Sir John Barraclou-gh, brigadir Kenneth Hunt, generalmajor John Strawson, britanski diplomat Sir Bernard Burrows in eden vodečih urednikov londonskega tednika “The Economist” Norman Macrae. Poleg teh je sodelovalo anonimno, a z vednostjo svojih predstojnikov, več angleških in ameriških vojnih strokovnjakov iz britanskega Obrambnega ministrstva, iz ameriškega vojaškega poveljstva za Evropo in iz vojaškega glavnega štaba pri NATO. Kaj je nagnilo te resne može v tako tvegan poskus, kar na prvi vtis spominja na otroško igračkanje in premikanje svinčenih vojakov? Po mnenju strokovnih kritikov, angleških, ameriških, zahodnonemških in drugih vodilnih časopisov, med njimi The New York Times 8. julija, The New York Scientist in The Daily Telegraph 6. julija idr. gre za podrobno, odlično, v potankostih izdelano in utemeljeno ter skrajno realistično prikazano analizo možnega nastanka, razpleta in zaključka tretje svetovne vojne tako s strateškega, kot z logističnega in taktičnega vidika. Vsi kritiki opozarjajo na resnost in izredno kakovost tega dela, ki se opira na današnje stanje mednarodnih odnosov in na razmere v posameznih državah. Namen avtorjev je, kot kaže, opozoriti Zahod in mu nakazati pomanjkljivo oborožitev NATO vojnih sil in nujno potrebo po pom-nožitvi konvencionalnega (ne strateškega, t. j. atomskega) o-rožja, če naj se Zahod lahko uspešno upre Sovjetski zvezi, ki v tej vrsti orožja čedalje bolj prekaša zahodni potencial. Kljub strahotni moči jedrnega orožja, pripade stvarno zavzetje sovražnikovega ozemlja in pre-maganje njegovih čet na lastni zemlji slej ko prej četam z konvencionalnim orožjem. Navzlic povsem strokovnemu izražanju je knjiga branja vredna tudi za laika, ki se more samo sprijazniti z različnimi stili posameznih avtorjev in z mnogimi strokovnimi kraticami. Teksti so pogosto ilustrirani z „avtentčnimi“ slikami, posnetimi „med vojnimi operacijami11 in opremljeni s cftati iz „poro-čil“ v vojaških časopisih in revijah leta 1986, ter dokumentirani z ,,zaplenjenimi sovražnikovimi dokumenti11. Kot letnico izdaje nosi knjiga 1987, to je dve leti Po končani vojni. Za nas Slovence in Jugoslovane nasploh je knjiga še posebej zanimiva zato, ker sprožijo v njej tretjo svetovno vojho dogodki na slovenskem ozemlju, blizu Kostanjevice na sloven-skohrvaški meji. To dokazuje, kolikšno važnost pripisujejo Mednarodni strategi legi naše v domovine. Leta 1984 — tako popisuj knjiga — so bile gospodarske; Mzmere v Sovjetski zvezi in pred nekaj leti podpisali trgovsko pogodbo in jima je to sodelovanje pripomoglo do gospodarskega čudeža. Sovjetsko prebivalstvo obrobnih pokrajin ob sibirsko-kitajski meji se je spričo sosednjega blagostanja začelo puntati v svoji revščini. Prav-tako se je vzhodnoevropskim državam zahotelo gospodarskih razmer po zgledu Zahoda, za kar sb se začeli kazati vidni znaki. V Vzhodni Nemčiji je prišlo do uporov in na Poljskem so proglasili delavske stavke. Te pojave je skušal Kremelj prikrivati in prevpiti s političnimi intrigami. Za Sadatom je padel Egipt spet pod ruski vpliv in Moskvi se je posrečilo nagovoriti novega egiptovskega predsednika, naj organizira vojaške puče v petrolejskih državah Kuvaitu, Iraku in Saudijevi Arabiji v prid prosovjetskim elementom. S tem je ZSSR zagotovila dotok arabskega petroleja v sovjetske namesto v zahodne tanke. V Južni Afriki uspe kremeljskemu samodržcu Vorotnikovu s pomočjo Kube in Jamaike, ki je medtem tudi prišla pod ruski vpliv, nagnat, črnske države proti beli Južni Afriki. Afriške zmede so ne samo stvarno koristile ZSSR, šibile so obenem ugled Združenih držav, ga jemale Carterju v zadnjem letu njegove druge administracije in pravtako njegovemu nasledniku Thomsonu, ki so ga imeli Rusi za enakega slabiča, kot je bil Carter. Tako uspe Kremlju speljati pozornost z lastnih razrvanih razmer drugam in se čuti varnega pred napadom Zahoda. A nevarna je začela postajati tudi „neuvrščena“ Jugoslavija, kar razloži Hackett kot sledi: „Potem, ko je Tito zapustil politično pozorišče, iso Jugoslovani prebrodili problem nasledstva veliko lažje, kot je bilo moči predvidevati. Republike so dobile nekaj več politične moči, razna narodna gospodarstva so se začela razvijati v nekoliko nasprotno smer kot prej, a v jedru je federalni sistem preživel preizkušnjo. Zdaj pa so petrolejske cene in splošna podražitev povečale skrite napetosti med bogatejšim severom in revnejšim jugom. Slovenija se je začela približevati Zahodu, a Srbija Vzhodu. Zahodna Nemčija je — nadaljuje Hackett — že dolgo gledala Ljubljano kot vrata, skozi katera bo mogla s časom pojačati trgovsko izmenjavo z vzhodno Evropo. In zdaj pe slovenska republiška vlada reagirala na zahodnonemške ponudbe s takim navdušenjem, da ni bilo v tem videti toliko trgovske prednosti, kot se je kazala vizija nove balkanske Švice, kjer bi se (v Sloveniji) mogla Zahod in Vzhod srečavati na enakopravni ravni. Osrednja beograjska vlada se je prestrašila teh separatističnih tendenc in skušala znova vzpostaviti ravnovesje s tem, da je .zatisnila oči pred akcijami pro-sovjetskih skupin, katere so še vedno obstajale in zadnje čase okrepile svojo dejavnost prav za tak primer (separatističnih poskusov). Njihova opozorila o preteči nevarnosti so bila sprejeta jasno in glasno v centralni sovjetski komunistični partiji. Potreba ponovne vzpostavitve pravoverne komunistične kontrole v Jugoslaviji se je v Kremlju naenkrat znašla na vrhu prioritetne lestvice.11 (Dalje prihodnjič) ------o------ ZA SMEH V lekarni. “Tu so vaše odvajalne svečka” “Kje so pa vžigalice?” Nekaj iz zgodovine Triglava Triglav, naj višja slovenska go-' ra je bila osvojena pred 200 leti. Za to priliko so slovenski planinci pripravili veliko slovesnost 26. avgusta pri Aljaževem stoplu na vrhu Triglava. V nedeljo 27. avgusta pa so v Ribičevem Lazu v Bohinju odkrili spomenik „štirim srčnim možem11 — Luku Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in Lovrencu Willomitzerju, ki so prvi „ne-mara, odkar svet stoji11 prišli na teme očaku slovenskih gora. Leto kasneje, 8 avgusta 1779 je bil, kot kaže, ponovljen vzpon na Triglav. V svoji knjigi je francoski naravoslovec B. Hacquet zapisal: „Nisem izmeril vseh vrhov, a ker sem bil na najvišji točki Tergloua11 . . . Hacquet je bil na Triglavu potem še leta 1782. Jeseniški kaplan Janez Dežman je prišel na vrh 8. avgusta 1809 v spremstvu Antona Korošca, sina Luke Korošca. Ta vzpon je znan po listku, ki ga je pustlil v steklenici na vrhu. Leta 1822 ga je prepisal stotnik Bosio: „Sem bil tako korashen, to niz-mice (verjetno pismice, kajti Bosio ni obvladal slovenščine) naj is viskik („gvishmo“) tukaj ostane, nekar ga un nevsemi; narvezhi moje veselje je na gorah.11 Prva žrtev Triglava je bil prav Dežmanov (spremljevalec Anton Kdrošec. Ta je 5. julija 1822 spremljal stotnika Bosia inl tovariše, ki so opravljali višinske meritve. Ker so bile priprave dolgotrajne, se je Bosio odločil, da bo prenočil na Triglavu; z njim sta ostala le korporal Rothemel in Aton Korošec. Vreme se je ponoči poslabšalo, zajela jih je nevihta s točo in gromom, ki je ubil Antona Korošca. Prvič so Triglav osvojili z bohinjske strani, vendar pa največ obiskovalcev Triglava prihaja skozi Vrata, ki je ena Veh dolin, ki se iz Mojstrane zajedajo v Triglavsko skupino; ostali dve sta Kot in Krma. Vrata je najbolj poznana dolina, ker stoji na koncu doline znani Aljažev Leta 1896 je odbor SPD sklenil postaviti „kočico“ v Vratih: „Kočica v Vratih bo namenjena zlasti tistim izletnikom, ki ne hrepene po strmih višavah Triglava, ampak si rajši ogledajo v dolini čarobni gorski svet11, so zapisali v poročilu za občni zbor. In delo so k sreči zaupali Aljažu. Ta se je seveda zagnal v delo bil pa je tudi že skrajni čas. Nemci so tudi nameravali tam postaviti dom, ko so pa izvedeli, da bo tam Aljaževa koča, so namero opustili. „Aljaževa koča11 je bila odprta 9. julija 1896, prav v istem času so zgradili tudi Triglavsko kočo na Kredarici, ki je bila odprta 10. avgusta 1896. Župnik Jakob Aljaž je kupil svet tudi za dom na Kredarici in to tiste dni, ko so postavljali stolp na Triglavu. Bil je tedaj v Deschmannovi koči (koči Alpenvereina) in gle dal, kako postavljajo stolp, pa mu je oskrbnik rekel, da zanj gotovo ne bi bilo prostora v koči, če bi prišli Nemci. Oskrbnikove besede so imele velike posledice. Aljaž je po vrnitvi domov pri priči kupil od dovške občine svet za nov dom, pisal v Ljubljano odboru SPD, naj skličejo sejo in se pogovore o Triglavski koči, za katero je že kupil zemljo. Odbor SPD ni mogel odreči, izvedbo so poverili Aljažu. Marca 1902 je SPD sklenilo postaviti v Vratih Planinski hotel, pa so se težave začele takoj na začetku: Odbor ni dobil posojila; po dolgem moledovanju je Kmetijska posojilnica odobrila le 10.000 kron. To pa je bilo za hotel premalo in tako je nastal v Vratih Dom. Tudi tu je imel Aljaž dosti dela. Dom je bil že 7. avgusta 1904 slovesno odprt ob udeležbi 600 navdušenih Slovencev. Marca 1909 je snežen plaz izpod Rogljiče porušil naj lepšo stavbo SPD. Aljaž je žalostno novico sporočil odboru a že zapisal: „Jaz vam hočem pomagati. Te točke v Vratih ne smemo pustiti!11 Začela se je ve- KOLEDAR društvenih prireditev \ OKTOBER 7. — Klub newbuj?ških upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. 7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. zvečer. Po koncertu domača zabava s plesom. Igral bo Alpski sekstet. 8. —Slovensko gledališče iz Toronta uprizori opereto “Na planincah naših” ob štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair A ve. 14. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu. 15. — Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na 11. —- Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Ciair Avenue. Igrajo Veseli Slo venci. 12. —Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu. 17.-18.-19. Fara sv. Vida priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani. 19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue. 26. — Pevski zbor Dawn SŽZ poda svoj letni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. DECEMBER MALi OGLAS« Car For Sale 1972 Mercury Comet. $350.00 Call 361-4088, ask for Jim. (x) Apartment For Rent 4 rooms for rent, up, no children or pets. Pensioners preferred. — Call 431-1216. (143-147) Holmes Avenue. Igrajo Veseli 3‘ “ S1°venslf šolaPri Sv- Vhdu priredi v farm dvorani MI- dom. Turistično se začne zgodo-, Rka uspešna akcija za nov Dom, vina Vrat leta 1836, novejša pajki je bil slovesno odprt 17. julija leta 1889 s prihodom župnika j 1910 in je na zunaj še sedaj tak-Jakoba Aljaža v Dovje. Ta je,šen, kot je bil. bil že prej navdušen gornik, bil je prvič na Triglavu 31. julija 1887. Bil je član dunajskega Tu-risten-kluba, ne pa nemškega Alpenvereina — Section Krain, Homogenizirano mleko škodljivo? ki je bil sovražno nastrojen do' z nari' Slovencev. Sicer Bo ga odborniki 0Mlnega mst,luta za pekova-Alpenvereina prosili za podporo, a Aljaž ni hotel nič slišati o so- nje mleka in mlečnih izdelkov so ugotovili, da se z razbijanjem delovanju. Pač pa si je zastavil | mlf&ih ma^ob ^anj- cilj, iztrgati Triglav iz nemških rok. V začetku niti ni imel veliko podpore v Slovenskem planinskem društvu, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893. Toda Aljaž ni odnehal, kupil je vrh Triglava od dovške občine za en sam goldinar in takoj nato naredil načrt za postavitev sedaj znamenitega še delce, kar se zgodi med homo-genizacijo mleka, poveča delovanje nekega encima na arterije, to pa povzroča njihovo otrde-lost. Indijski znanstveniki menijo, da bi delovanje encima ksantin oksidaze lahko preprečili s 15-sekundno pasterizacijo mleka Aljaževega'?1^ temperaturi 82 stopinj Oel-'zija. Proizvajalci bi to metodo morali sprejeti, čeprav mleko pri visokih temperaturah izgubi stolpa. Klepar Blejec iz Šentvida ga je naredil in 7. avgusta 1895 je bil postavljen na vrhu; pri slovesni otvoritvi je bilo vse-j del hranljive vrednosti. Pove-ga pet ljudi: Aljaž, Hubad, Ges- zavo med homogenizacija mle-sner in dva delavca Korbar in|ka in otrdelostjo arterij je že le-Požganc. Predstavnikov SPD še | ta 1968 odkril neki ameriški ni bilo, nigo jih tedaj zanimale, znanstvenik, vendar pa teorije „vratolomne višine11. niso v celoti sprejeli. ---------o-------— V Švici zapor na obroke Tisti, ki niso obsojeni na več kot 90 dni zapora, tega lahko odslužijo, kadar imajo za to čas. Na sodišču. Osumljenec: “Kako more o- kradeni trditi, da: sem bil ponoči Njenem bloku vse prej kot za-'med tatovi na njegovem stano-^ovoljive in so kot take povzro-j vanju tudi jaz, če je pa ves čas. čale Sovjetiji nemajhen glavo- skrival glavo pod blazino? Medtem ko se Švicarji ob koncu tedna odpravljajo z avtom,in prikolico na oddih, nekaj sto ljudi potrka na vrata zaporov. To so tisti, ki so obsojeni na zapor do 90'dni in ki lahko kazen odsedijo ob koncu tedna, torej na obroke. S pooblastilom zvezne vlade je začel preizkušati kanton Bern takšno obliko prestajanja kazni pred .štirimi leti. “Ni posebnih težav,” zdaj ugotavljajo pristojne oblasti. Lani je. tako ob vikendih odsedel zaporno kazen vsak tretji izmed skupno 1405 zapornikov. Zaporne kazni do dveh tednov je zdaj mogoče odsedeti celo po dnevih. ' s .Zapornik sporoči, v katerih Slovenci. 22. — Podružnica SŽZ št, 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 28, — Slovenski večer na Cleveland State University v počastitev sen. Frank J. Lau-scheta. 29. — Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu. Začetek ob šestih zvečer. NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”. 5. — Proslava 60-letnice proglasitve neodvisnosti 29. oktobra 1918 v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3. uri popoldne. KLAVŽEVANJE. 4. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — Glasbena Matica priredi božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. FEBRUAR 1979 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. MAREC 11. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. APRIL 28.—Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu. NEW LISTING In-law or Income, single. Complete bath and kitchen on second floor. Full basement. Move in condition. Fruit trees and flowers in backyard. On Hale Ave. Kovac Realty — 531-5030 i - (ns); Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-5, z novim ogrevom, preprogami, dobro ohranjena, je napreduj. Kličite tel. 391-0988. (143-147). Stanovanje oddajo V pritličju v Lakewoodu, 2 spalnici, moderno, $260 na mesec. Kličite tel. 237-1064. (140-144) Nova planinska koča na Raduhi Priljubljena Raduha je dobila novo planinsko kočo. Stara je pogorela pred 2 letoma, novo so zgradili planinci savinjskega in celjskega območja. Odprli so jo 10. septembra, ko je bil na Loki deseti planinski tabor slovenskih planincev. Napredek v Mirni Mercator iz Trebnega je pričel na Mirni preurejati bivšo tovarno Cekinček. Za približno 7 milijonov dinarjev jo bodo preuredili v prodajalno s pohištvom, železnino in gradbenim materialom. Obenem bodo povečali tudi sedanjo mirensko samopostrežbo, sedanjo prodajalno železninč pa bodo preuredili v prodajalno tekstila, kozmeti-kfe in obutve. Mostec pri Dobovi dobil nov brod Stari brod čez Savo, ki je 30 let prevažal ljudi in tovor na drugi breg, so zamenjali z novim, ki sta ga izdelali Kovinska Krško in OKP Dobova. Brod je dolg 15 m, širok 9, varno pa lahko prepelje čez 12 ton tovora. “Peko” obhaja 75-letnico V sejni dvorani tovarne ‘Peko’ v Tržiču je bila skupna slav-nosta seja občinske skupščine in delavskega sveta ‘Peko’, ki v delovnih skupnostih v Tržiču, Trbovljah in Ludbregu na Hrvaškem zaposluje blizu 4000 ljudi. Ti'letno izdelajo 2.5 milijona parov obutve (poldrug milijon jih izvozijo v tujino). Letos ‘Peko’ obhaja 75-letnico delovanja. Srečanje v Šenčurju Mladi Šenčur j ani so letos že drugič pripravili veliko srečanje slovenskih glasbenikov in literatov ‘Pop-rock-fest Šenčur ’78’. Prireditev je imela namen spodbuditi kar največjo ustvarjalnost med mladimi, obenem pa jim dati možnost predstavitve pred čim širšim občinstvom. MALI OGLASI dnevih je “prost”, pristojna oblast pa potem večinoima ugodi njegovi prošnji, da bi kazen prestajal na obroke, vsakikrat po 24 ur. “Novost prinaša ljudem, obsojenim na zaporno kazen do 90 dni, marsikatero ugodnost,” pravijo švicarske pravosodne oblasti, “predvsem to, do obdržijo delovno mesto in ida ohranijo stik z družino.” Prijatelji in znanci skorajda niti ne opazijo, da mora ta ali oni odsedeti “svoje dneve”.1 stoletjih upodobili vasi, trge in Sprejmejo njegovo pojasnilo, da mesta na Slovenskem, so bile ga nekaj tednov zapovrstjo ne razstavljene v veliki in mali. bo na kegljišče ali v družbo, ker dvorani Gorenjske galerije, ima druge opravke. . > ---- Stanovanjc oddajo Opremljeno stanovanje oddajo moškemu na 18340 Marcella Road (blizu E. 185 St.). Kličite tel. 481-3768. Slikarska razstava Novo mesto je imelo pred kratkim slikarsko razstavo pod naslovom “Slovenski kraji in naselja v preteklosti”. Slike, na katerih so znani in neznani umetniki v preteklih Peč zz ogrev kupi Peč za ogrevanje treh sob želi kupiti. Ponudbe na tel. 881-4737. -(143-144) Stanovanje samo odraslim Petsobno stanovanje oddajo samo odraslim. Privatni vhod. Kličite 361-0352. (x) Automobile Tires For Sale Two H-78-14’ steelbelted, excellent condition, $30 each. Call 361-4088, ask for Jim. (x) For Rent 3 unfurnished rooms and bath for adults only.- No pets. At E. 71 St. off St. Clair. Call 361-0989 after 4 p.m. 15,18,19,21,22,25,26,2829, Ok 2,6 Dohodninsko posestvo Na E. 53. cesti, vse podkleteno, 2 in pol garaži. Židane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba. * Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (x) Hiša naprodaj Enostanovanjska s 3 spalnicami, novim ogrevom in novo streho, modernizirana v senkler-bki okolici. Kličite 431-3160. (142-143) House for Sale 3 bedroom single. Modernized. In St. Clair area. 391-0443. (142-143) For Rent C rooms up. Modernized, carpeted. House behind Doo Drop Inn. Preferably older couple. No children. 531-0174 after 3 p.m. (142-145) Hiša naprodaj Lastnik proda hišo za dve družini, 6 in 6 sob, na Addison Rd. Kličite 391-1088. (142-146); Help Wanted V najem oddajo Šestsobno stanovanje, modernizirano, s preprogami, prednost starejši brez otrok, za Doo Drop Inn. 531-0174 po 3. pop. ^ (142-145) PriJ&tsFs Pharmacy AID FOR AGED PRESCRIPTIONS nevi Wanted Cleaning lady, 1 day per week — Thurs. or Friday. References required. Call 4131-4247. (140-144) Waaited Cleaning lady, 2 days per week in Lyndhurst area. Reliable references, must drive. 461-1380 (141-145) BEAUTICIAN VVANTED Call 486-7474, after 6, call 486-4986. (143-146) Del dobi Moški ali 'enska za čiščenje majhne restavracije, delno, pbd- Št. Ciair Ave. & E. 68 St. 3S1-4212 IZDAJAMO TRDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO //estern Reserve University upapus. Kličite 231-4469. (143-1 j?); AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 2, 1978 BREZ DOMA Hektor Malot Ko sva dospela do enega izmed ovinkov, ki je bil ravno nad hišo, sva zagledala belo čepico, ki se je prikazala na dvorišču. Bila je mati Barberin. Odprla je dvoriščna vrata, stopila na cesto in krenila proti vasi. Obstala sva in pokazal sem jo Matiju. “Odhaja,” je dejal. “Kaj bo s presenečenjem?” “Pripravila bova drugo.” “Kakšno?” “Ne vem še.” “Če bi jo poklical?” Skušnjava je bila silno velika, vendar pa se ji nisem vdal. Toliko mesecev sem se veselil pre-. senečenja, ki ga bom pripravil materi Barberin, da se mu nisem mogel zdaj kar tako odpovedati. Kmalu sva dospela pred hišo in vstopila, kakor sem to delal nekoč. Ker sem poznal navade matere Barberin, sem vedel, da vrata niso zaklenjena in da bova lahko prišla v hišo. Najprej pa je bilo treba spraviti kravo v hlev. Moral sem pogledati, v kakem stanju je. Bil je praV tak kot nekoč, le da je bil v njem namesto krave kup dračja. Poklical sem Matija in, ko sva privezala kravo na dvorišču, sva najprej spravila dračje v kot. To delo ni bilo dolgotrajno, ker mati Barberin ni imela velike zaloge kuriva. Ko sva privedla kravo v hlev in jo privezala k jaslim, sem dejal prijatelju: / Dragi citate!ji i Za 20. oktober 1978 bo Ameriška Domovina tiskala posebna spominsko izdajo, posvečeno bivšemu zveznemu senatorju Franku J. Lauschetu. Tiskana bo en teden pred slavnostjo 28. oktobra, ko bo novo poslopje z državnimi u-radi v središču mesta Clevelanda dobilo ime po F. J. Lau-šetu. Zvečer bo na banketu na Cleveland State University pod pokroviteljstvom Slovenian American Heritage Foundation (SAHF) petkratni ohij-ski, guverner vključen v Dvorano slave te ustanove (SAHF). Mi bi radi, da bi bil vsak či-tatelj lista Ameriška Domovina povezan s tem monumentalnim dogodkom počastitve našega legendarnega državnika tako, da bi dal v posebno "zbirateljsko izdajo” tega lista glas s pozdravi F. J. Lauschetu. Mi smo prepričani, da bodo to izdajo AD čitali tisoči Amerikancev vsepovsod in jo hranili kot spomin zgodovinskega dne in kot poročilo 6 življenju F. J. Lauscheta. Osebni pozdravi z imenom in n aslovom v mastnem tisku običajne velikosti 10 točk bodo $5- Za $10 bosta ime in naslov natisnjena v črkah, ki jih rabimo za naslove večjih sestavkov in poročil v listu. V pozdravu za $30 je ^iogoče dodati imenu in naslovu še posebno sporočilo za ta enkratni dogodek. Oglasi naj bi bili v uradu najkasneje v četrtek, 12. oktobra 1978, če le mogoče pa preje. Pomagajte nam, prosimo, napraviti ta dogodek za dan, ki ga Frank J. Lausche ne bo nikdar pozabil, in za dan, ko bo svet vstal in priznal slovenske ljudi, ki so ponosni, da dajo priznan j e enemu od svojih. Vaš vdani JWK JAMES V. DEBEVEC, P!r*!,F predsednik American Home publishing Co, # “Pojdiva zdaj v hišo. Sedel bom poleg ognjišča, da me bo mati Barberin takoj zagledala, ko vstopi. Ko bodo zaškripala dvoriščna vrata, kadar se vrne, boš imel še dovolj časa, da se skriješ za posteljo s Kapi jem, tako da bo videla samo mene. Kako bo presenečena!” Matija je bil z mojim predlogom zadovoljen. Vstopila sva v hišo. Tu sem sedel poleg ognjišča, kjer sem prebil toliko prijetnih zimskih večerov. Ker si nisem mogel odrezati dolgih las, sem jih skril pod ovratnik jopiča in se skrčil, kolikor mi je bilo mogoče, da bi bil čimbolj podoben nekdanjemu Remigiju, malemu Remigiju, ki je bil nekoč ljubljenček matere Barberin. Iz tega kota sem videl na dvorišče in ni se bilo bati, da bi se mati Barberin vrnila nepričakovano. Zdaj sem začel gledati okrog sebe. Zdelo se mi je, da sem odšel od tod šele včeraj. Nič se ni spremenilo; vse je ostalo na nekdanjem mestu, celo papir, s katerim je mati Barberin nadomestila šipo, ki sem jo nekoč razbil. Samo da je bil ta papir zdaj ves počrnel od dima. Če bi si upal zapustiti svoje mesto, bi rad pogledal vsak predmet prav od blizu, a mati Barberin se je. utegnila vrniti vsak hip in zaje sem moral ostati na straži. Nenadoma sem zagledal belo čepico in trenutek pozneje so zaškripala dvoriščna vrata. “Hitro se skrij,” sem dejal prijatelju. Naredil sem se še bolj majhnega. ‘ ’ . ' . - Vrata so se odprla. Mati Barberin je vstopila in me takoj zagledala. “Kdo je tu?” je vprašala. Gledal šem jo, ne da bi kaj rekel, in tudi ona je nepremično zrla vame. Čez hip pa so se ji začele tresti roke. “Moj Bog,” je zamrmrala, “moj Bog, ali je mogoče? Re-migij”! Dvignil sem se, planil k njej in jo objel. “Mamica!” r “Otrok moj! Moj otrok je to!” Precej časa je minilo, preden sva si opomogla in si obrisala solze. “Če bi ne bila vedno mislila nate, bi te prav gotovo ne bila spoznala. Tako zelo si se spre-' menil. Postal si večji in krep-! kejši.” I Pritajen vzdih,' ki je prihajal izza postelje, me je opozoril na Matija. Poklical sem ga in oba s Kapi jem sta prišla iz skrivališča. “To je Matija, moj brat,” sem dejal. “Si torej le našel svojce?” je vzkliknila mati Barberin. “Ne. Hotel sem le reči, da je moj tovariš in prijatelj. To pa je Kapi, ki je tudi moj tovariš in prijatelj. Kapi, pozdravi mater svojega gospodarja!” Kapi se je zravnal na zadnjih nogah, položil sprednjo šapo na srce in se globoko priklopil. Ka-pijev pozdrav je spravil mater Barberin v smeh in njene solze so se posušile. Matija, ki ni imel istega vzroka kakor jaz, da bi pozabil na vse okrog sebe, mi je pomignil, da bi me s tem spomnil na najino presenečenje. “Pojdimo malo na dvorišče,” sem predlagal materi Barberin. “Rad bi pokazal Matiju hruško, o kateri sem mu že tolikokrat govoril.” “Videl boš lahko tudi svoj vrtiček, ki sem ga ohranila nedotaknjenega. Hotela sem, da ga ob svoj vrnitvi najdeš nespremenjenega, kajti vedno sem bila prepričana, da se še vrneš.” “Ali je bil topinambur, ki je rasel v mojem vrtičku, okusen!” “Torej^ si mi ti pripravil to ISJov krompir presenečenje? Saj sem vedela, Krompir je živilo, -kRga veli-da vedno rad pripravljaš pre- ^ p0jem0) pa ge vedno premalo senečenja. cenimo. Nemara zato, ker je po- ceni in pogosto na mizi. Prišel je slovesni trenutek. “Ali se je hlev kaj spremenil, Krompirja je veliko sort, f “kaS jaf” hotX gl™ ^ 1“imo M ^dilni “ od doma?” “Prav tak je kakor prej. Zdaj spravljam tja suhljad.” Ker smo bili. prav pred hle- industrijski krompir. Jedilni krompir nima veliko škroba in zato med kuhanjem na razpade. Krompir ni posebno redilen, kot Če vom, je mati Barberin odprla ^ sPlosno Prepričanje. Ce ga vrata. Zdajci pa je krava zamu- kuhamo v veliko vode, s tem iz-kala, ker je mislila, da ji prina- šubimo Precejšen del vitaminov gamo krme ' in rudninskih snovi. Pametneje “Krava! Krava v hlevu!” je ie kuhati krompir v loncu na vzkliknila mati Barberin. zvišan pritisk. Z Matijem se nisva mogla več Čeprav krompirja ne marate premagovati in sva se začela na posebno, morate priznati, da je vse grlo smejati. Mati Barberin nov krompir okusen in dober, naju je začudeno gledala; a ta posebno, kadar je čisto mlad, pojav je bil tako neverjeten, da i kljub najinemu smehu ni razumela. “Presenečenje je,” sem ji dejal med smehom. “Pripravila sva ,ti _ presenečenje, ki gotovo ni manj-' še od prejšnjih.” . 4 | “Presenečenje,” je ponovila, ! ‘presenečenje!” i “Nikakor nisem hotel priti s praznimi rokami k materi Bar- { berin, ki je bila tako dobra do j malega Remigija, ubogega; za-1 puščenega otroka. Premišljeval sem, s čim bi te najbolj razveselil, in se mi je zdelo najbolj primerno, da nadomestim ubogo Rjavko. Na sejmu v Usselu sva kupila to kravico z denarjem, ki sva ga z Matijem zaslužila.” “Oh, dobri otrok! Dragi deček!” je vzkliknila mati Barberin in me znova objela. : Vstopili smo v hlev, da bi si mogla mati Barberin od blizu ogledati kravo, ki je bila zdaj njena. Ni se ji mogla načuditi-in je prehvaliti. Ob vsaki stvari, ki jo je opazila, je vzklikala: “Kako lepa kravica, kako lepa žival!” Nenadoma pa se je okrenila k hama, me pogledala in vprašala: “Torej si postal bogat?” “Seveda,” je smeje se odvrnil Matija. “Ostalo nama je še osem in petdeset soldov.” Mati pa je znova začela vzklikati, a njene besede so bile zdaj nekoliko drugačne. (Dalje prihodnjič) saj ga lahko pojemo z lupino vred. Nov krompir je odličen že sam, kot priloga pa se poda skoraj vsaki jedi iz mesa, perutnine, rib in jajc. Še to, da tudi surov krompir nič ne škodi. Iz njega lahko iztisnemo sok. Vprašanje je le, če nam ugaja okus.- V Sloveniji so pred davnim časom rekli, da je najboljše kosilo “dobra župa, tenstan krompir, prata in solata!” | Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah! -------o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ............................... $5.00 Sustaining ........................... $10.00 Life (individual or family) ............ $50.00 Life (institutional) .................. $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed is $ for my ........................... membership. Name’ Street City .......:............... State Zip.... Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations, payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Posrtulator, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Oliio 44110. mem “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” ATTENTION GOLDEN AGERS IQ% Discount Cards Now Available a! ANZLOVAR'S Retirees can now get their cards which will entitle them to get a 10% discount on all purchases at Anzlovar’s Dept. Store. R&D SAUSAGE COMPANY ' 15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44110 PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE Na debelo in na drobno Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST. 692-1832 PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive Ženini in neveste! vtaša iJovsnska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 4J1-0928 PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 ,r" My date of birth is Name Street City... State..