lne zveze, ki listom«, nim; demokratična a glasila. Ne manj kot šest osnovnih in dve krovni organizaciji. Pri tem moramo upoštevati, da bi pravzaprav manjkal še deveti odbor, tj. vrhovno zvezno telo, ki bi povezovalo goriške in tržaške demokratične Slovence. Toda ostanimo kar pri tem, kar je. Imamo torej osem odborov s primernim številom odbornikov, ki morajo hoditi vsak na svoje seje, pri čemer so seveda vsi odborniki krovnih organizaciji obenem tudi odborniki osnovnih organizacij, tako, da se njihova zasedenost s političnim delom najmanj kar podvoji. Pri pomanjkanju delavoljnih in sposobnih sil, ki ga občutijo vse naše organizacije, je to pravo razsipavanje energij. Posledica te razcepljenosti je tudi zapravljanje dragocenega časa. Običajno iznese posamezna skupina svoj predlog v zveznem odboru, na Tržaškem v Svetu Skupne slovenske liste. Ce gre za važnejše • vprašanje si posamezne organizacije nato pridržijo, da razpravljajo o njem najprej v svojih lastnih odborih. Ko so določile svoje stališče, ga sporočijo Svetu, v katerem je treba nato' še vzkladati morebitne razlike in izdelati končni sklep. Uspeh je. če se po treh sejah že pride do zaključka. Vsakdo mora priznati, da je to zelo zamudno. Poleg tega se s tem prekomerno zaposli že itak poklicno dovolj zasedene odbornike. Koliko enostavnejše, pravočasnejše in učinkovitejše bi ukx-epali, če bi o vsem lahko odločal en sam odbor! Dodajmo k temu še, da nobena od posameznih omenjenih slovenskih demokratičnih'organizaciji, niti vse skupaj, nimajo enega samega funkcionarja, ki bi se stalno posvečal izključno političnemu in organizacijskemu delu, skrbel za najnujnejšo povezavo, za reden tek najosnovnejše administracije in praktično izvedbo hajajoča »Demokracija« in večja ali manjša možnost priobčevanja člankov v »Katoliškem glasu« ne morejo biti nobeno polnovredno nadomestilo. Demokratični Slovenci smo na ta način glede tiska ta-korekoč ražoroženi pred tekmeci in nasprotniki. ki razpolagajo s slovenskim dnevnikom in s celo vrsto drugih glasil. Kako naj si torej razlagamo, da smo demokratični Slovenci na dveh zadnjih volitvah na Tržaškem pri vseh teh po- Prijafeljem in čitoteljem! Tržaška SDZ Vam je nameravala izreči svoja voščila in povedati svoja mnenja v posebni božični številki »Demokracije«. To je pa dr. Avgust Sfiligoj, kot član družbe, ki je lastnica »Demokracije«, v zadnjem trenutku z grožnjo s sodiščem preprečil Ker bo razčiščenje vprašanj, ki so bila ob tej priložnosti sprožena, zahtevalo določen čas, smo se v želji, da preprečimo nepotrebne zapetljaje in nadaljno zamudo, zatekli k izdaji priložnostne številke lastnega glasila. Zveste prijatelje, čitatelje in oglaševalce prosimo, da to upoštevajo. SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA TRST manjkljivostih vendarle zabeležili občutno povečanje glasov? Ce raziščemo vzroke temu pojavu bomo ugotovili, da ga moramo pripisati predvsem odzivu, na katerega je naletela med volivci naša zahteva, da si mora naša manjšina ohraniti in ojačati svoje lastno politično zastopstvo. Na slovenski listi izvoljen Slovenec naj zastopa Slovenca! je bilo naše ba razširiti in poglobiti. Slovenska demokratska zveza, ki je bila že od vsega začetka pobudnik široke povezave vseh zavednih Slovencev v Italiji, je že pred letom dni iznesla svoja zadevna predloga. Prvi se je nanašal na to, da bi sedanjemu sodelovanju štirih skupin, ki so zastopane v Svetu Skupne slovenske liste, dali trdnejšo organizacijsko obliko. Vse štiri organizacije naj bi s pritegnitvijo nestrankarjev ustanovile skupno organizacijo, ki bi se lahko imenovala »Slovenska skupnost«. Ta organizacija, v katere okviru bi sedanje skupine za prehodno in odrejeno dobo lahko še ohranile svojo individualnost, naj bi imela svoj primerno sestavljeni odbor, ki bi samostojno vodil »Slovensko skupnost« Slednja naj bi imela tudi svoj stalni sedež, svoje stalno organizacijsko tajništvo in svoje politično glasilo. Drugi predlog Slovenske demokratske zveze pa je šel za tem, da je treba to tesnejše povezovanje in skupno nastopanje razširiti tudi na Goriško in sploh med vse Slovence v Italiji. Najprej politične, nato pa deželne volitve, ki so bile tedaj na obzorju, so nam nujno narekovale takšen ukrep in nam ga narekujejo tudi danes. Slovenski demokratski zvezi je samo žal, da vkljub njenim ponovnim pobudam in vabilom do danes v tem ve-levažnem vprašanju ni bil dosežen noben bistveni napredek. Razumljivo je, da gre pri tem za delikatne probleme, ki jih je treba reševati v sporazumu z vsemi, ki so v posameznih predelih naše dežele doslej delali in nekaj pomenili. Toda zaradi tega ni nujnost te naloga nič manjša. O vsem, kar smo doslej nakazali, je bilo v začetku in sploh prvi polovici leta, ki ga zdaj zaključujemo, precej razgo- Poštmna plačana v gotovini. Tržaška Demokracija Spediz. in abb. post. I. gruppe IZDALA SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA V TRSTU — Ulica Machiavelli 22 UREDIL: Saša Rudolf TISKALA TISKARNA »ADRIA« d.d. — TRST Ulica S. Anastasio l/c Numero unico - Posamezna številka Trst,. 30. decembra 1963 Cena 40.— lir SLOVENCEM V ITALIJI V PREMISLEK Samo v skupnosti je moč * Poziv na širšo in tesnejšo povezavo zavednih Slovencev * Organizacijski in materialni pogoji za uspešno delovanje Glavni odbor Slovenske demokratske zveze v Trstu je na svoji zadnji seji razpravljal o splošnem političnem položaju slovenske manjšine v Italiji. Izhodišče stvarne in tehtne debate je bilo poročilo predsednika doktorja Branka Agneletta, ki je orisal probleme in nujnosti, pred katerimi se nahajamo. Glavni odbor SDZ je soglasno sklenil, da je treba z dejstvi, ki so bila iznesena v poročilu, seznaniti tudi širšo javnost. Pri tem ga je vodila želja, da bi somišljenikom in vsem sonarodnjakom omogočil, da s svojim zadržanjem do predstoječih nalog in potreb zavestno prevzamejo vsak svoj del odgovornosti za bodoči razvoj. V trenutku, ko vstopamo v Novo leto in ko je bila končno sestavljena nova vlada, ki se je —med drugim — obvezala, da uresniči v ustavi predvideno deželne samouprave, je še posebej potrebno, da smo si na jasnem glede naše bodoče poti, tako glede njene smeri, kakor tudi glede težav, ki jih moramo za njeno uresničenje obvladati. Edino slovensko politično predstavništvo Predsednik SDZ, dr. Branko Agneletto, je v uvodu svojih izvajanj predvsem pribil, da so organizacije demokratičnih Slovencev danes še edine politične predstavnice slovenske manjšine v Italiji. Od našega hotenja in življenjske moči ’f ’fcd-visno ali bomo Slovenci v Italiji še nadalje v politiki imeli svojo lastno besedo in obraz. V nasprotnem primeru se bo slovenska politična prisotnost praktično porazgubila pod plaščem raznih vsedržavnih italijanskih strank. Gre za dve načelni gledanji in stališči. Demokratični Slovenci, vsaj tisti, ki so se do danes v tem smislu udejstvovali, še vedno menimo, da se bomo Slovenci lahko najuspešnejše in najdoslednejše zavzemali za svoje manjšinske pravice, če bomo organizirani pod svojim imenom in v. lastni politični skupnosti. Marksistično usmerjene Slovence in tiste, ki marksistom sledijo, pa je njihova intemacionalistična usmerjenost že od vsega začetka vodila k ustvarjanju slo-venskoitalijanskih strankarskih skupnosti. Tako so delali najprej v času Osvobodilne fronte, nadaljevali so v tej meri po sporu med Beogradom in Moskvo, tako na titovski kot na kominformistični strani. Temu načelu na ljubo so titovci končno razpustili svojo lastno politično organizacijo ter pozvali svoje člane naj presedlajo v italijansko socialistično in italijansko komunistično stranko. Pri vsem tem >.je bil položaj titovske skupine v Italiji po letu 1948 svojevrsten. Značilno je bilo, da po prelomu s Ko-minformom niso potegnili za seboj niti večine tržaških in goriških komunistično usmerjenih Slovencev, čeprav so se formalno vedno trudili, da bi veljali za slovensko-italijansko stranko. Tako smo Slovenci v Iatliji, v očeh širše politične javnosti, v tem času imeli na eni strani svojo komunistično, na drugi pa demokratično politično predstavništvo. Na volitvah sta se za naše glasove potegovali dve listi, ki sta praktično veljali za slovenski. Titovska organizacija, si je v marsikaterem pogledu lahko dovolila takšno obliko delovanja in nastopanja, kakršnih bi same sebi prepuščene demokratične organizacije ne zmogle. Pomislimo samo na veliko število njenih poklicnih političnih fukcionarjev, na njen dnevni ter drugi tisk itd. Odkar so goriški in tržaški titovci prestopili v PSI in KPI pa takšnega slovenskega komunističnega predstavništva ni več. Ze na zadnjih dveh volitvah ni bilo, razen demokratične Skupne slovenske liste, nobene druge liste, ki bi veljala in bila šteta za slovensko. Titovci so sicer ohranili svoje gospodarske in kulturne organizacije toda politično so se že prilagodili — in se hodo še bolj morali prilagoditi — stališčem, ki jih narekujejo in bodo narekovali interesi italijanskih vsedržavnih strank, v katere so se prelili. Celokupno breme odkrito slovenskega in od neslovenskih kompromisov ter ob-zirov neodvisnega političnega predstavništva naše manjšine v Italiji, je s tem padlo na slovenske demokratične stranke in skupine. Pred nami je velika in odgovorna naloga, kateri bo lahko kos samo primemo močna, učinkovita in iz naše požrtvovalnosti rastoča organizacija. Drobcene politične skupine in omizja tega dela ne bodo zmogle. Uvideti moramo, da v drugi polovici XX. stoletja ne moremo politično delovati na način in s sredstvi, ki bi za silo bila primerna kvečjemu za sredo XIX. stoletja! Nujnost širše skupnosti Oglejmo si samo sedanjo ureditev naših vrst. Demokratični in nemarksistični Slovenci smo na Tržaškem organizirani v Slovenski demokratični zvezi, Slovenski katoliški skupnosti, Slovenski krščansko- vorov. Posamezne stopnje strnjevanja sil so že dobile svoje določnejše obrise. Toda vkljub temu je kasneje ostalo vse pri starem. Slovenska skupnost na Tržaškem ni zabeležila nobene bistvenejše organi-cijske izpolnitve, z Goričani ni bilo še nobenih oficielnih razgovorov in ni uspel niti zaželjeni skupni nastop na političnih volitvah. Sedaj, ko bomo v nekaj mesecih, predvidoma na pomlad, imeli deželne volitve, je skrajni čas, da premaknemo te stvari z mrtve točke. To je dolžnost vseh zavednih Slovencev in Slovenska demokratska zveza v Trstu, ki je v ta namen pripravljena storiti vse, kar bi se od nje zahtevalo, odklanja od sebe vsako odgovornost za posledice, če .bi demokratični Slovenci v Italiji zaradi kratkovidnih pomislekov in nepripravljenosti na potrebne žrtve ostali pri svojih sedanjih pomanjkljivih in nazadovoljujočih organizacijskih oblikah. Brez uveljavljanja novih in širših zamisli, brez smotrnejšega in doslednejšega političnega dela, se uspehi zabeleženi pri zadnjih dveh volitvah na Tržaškem ne bodo ponavljali, neuspeh na predstoječih deželnih volitvah, bi imel za posledico, da bi slovenska manjšina v Italiji ostala brez lastnega zastopnika v deželnem svetu ter s tem prenehala obstojati kot politični činitelj. Potrebnih je 500.000 lir Skupnost, ki jo moramo ustvariti, da preprečimo nakazano nevarnpst bi seveda rabila za svoje življenje primerna finančna sredstva. Brez teh je resno politično delo danes nemogoče. Minimum brez katerega bi se v deželnem okviru ne moglo razviti, količkaj smotrnega delovanja bi po najskromnejših računih ne smel znašati manj kot 500.000 lir mesečno. Pri tem je upoštevan samo en organizacijski tajnik, en urednik tedenskega glasila, kritje pisarniških stroškov in primanjkljaja tednika. Posebej bi bilo treba poskrbeti za zbiranje volivnih fondov, ki bi morali znašati, vedno za delovanje v deželnem merilu, vsakikrat po vsaj dva milijona lir. To so številke in dejstva, katera mora naša javnost poznati čeprav jih prerada pozablja. Ko je »Demokracija« maja meseca prenehala redno izhajati je dobila z vseh strani sveta kopico pisem, v katerih so ji čitatelji sporočali svoje obžalovanje zaradi tega ukrepa. Toda zanimivo je, da ni bilo med njimi nikogar, ki bi ponudil vsaj del potrebne denarne pomoči, katera bi bila za nadaljno izhajanje potrebna. Podobno je tudi pri domačem političnem delu: vedno težje je zbirati denar za volitve. Brez denarja ni volitev! Prišel je čas ko mora naša javnost pokazati, ali hoče imeti svojo politično organizacijo ali ne. Ce smatra, da je potrebna, jo bo vzdrževala, če pa tega ne bo storila, potem bi to pomenilo, da je do takšnega političnega dela ravnodušna, s čemer bi se odprlo vprašanje smisla in upravičenosti nadaljnega truda. Te svoje besede je dr. Agneletto posebno poudaril in je nadaljeval: Slovenci v Italiji ne moremo pričakovati, da bi našo politično skupnost vzdrževal kdo drugi kot mi sami. Mednarodni politični položaj je danes takšen, da nismo več za nikogar posebno zanimivi. Ce hladno pretehtamo stvari, si bomo razumsko priznali, da smo — tako titovcem kot italijanskim strankam — pravi trn v peti. Računati moramo torej samo nase. In tu se zdaj postavlja konkretno v-prašanje: ali smo pripravljeni in sposobni zbrati med nami teh 500.000 lir mesečno, ki bi bile potrebne, da zavedni del naše manjšine v bodoče primerno politično živi in diha? Je med nami 500 ljudi, ki bi žrtvovali v ta namen po 1.000 lir na mesec?« 500 ljudi po 1.000 lir na mesec — kako skromna je ta številka, a vkljub temu je v njej zapopadena nič manj kot polovica rešitve nakazane problematike, tj. ohranitve politične individualnosti naše manjšine. To sta torej dve plati potrebne in za-željene rešitve. Prvo, ustanovitev, razširitev, poglobitev in utrditev skupnosti vseh zavednih Slovencev morajo izpeljati naši javni delavci. Z drugo, z zagotovitvijo sredstev za življenje in delovanje Skupnosti, pa morajo pokazati svojo pripravljenost in voljo vsi, ki lahko žrtvujejo na mesec po 1.000 ali morda tudi več lir. Potrebno je oboje. Slovenska demokratska zveza smatra za svojo dolžnost, da svojim političnim partnerjem in slovenski javnosti v Italiji pove, kaj od njih pričakuje. Smo na prelomnici, ki ne dovoljuje polovičarskih rešitev. Ostavka dr. Branka Agneletta Dr. Branko Agneletto je v zaključku svojega govora ugotovil, da se zaveda, da kot predsednik Slovenske demokratske zveze ni delal toliko in tako kot bi moral. Toda delal je, kolikor je mogel'. (Nadaljevanje na 2. str.) socialni zvezi in v skupini Neodvisnih. Vse te štiri skupine, ki nastopajo na volitvah enotno, imajo v »Svetu Skupne slovenske liste« svoj koordinacijski organ. Na Goriškem imamo istočasno goriško Slovensko katoliško skupnost in Slovensko demokratično skupnost, ki sta povezani v goriški Slovenski demokratski zvezi, pod katere imenom tudi politično nastopata. Na zadnjih volitvah, na katerih so liste imenovanih skupin še samostojno nastopile, so dobile na Tržaškem 5679 glasov in na Goriškem 2957 glasov. Za teh okrog 8.600 glasov imamo torej nič sklepov. Ze v tržaškem in goriškem, še toliko bolj v bodočem deželnem merilu bi morali neizogibno razpolagati vsaj z enim takim sposobnim, požrtvovalnim in tudi temu primerno plačanim človekom. Ce bi posamezne sedanje organizacije to zmogle, bi takšnega organizacijskega tajnika že imele. Ker pa tega ne zmorejo bi si ga torej omislile lahko vse skupaj, kar zopet govori v prilog skupnosti! Podobno je s tiskom. Z izjemo Slovenske krščanskosocialne zveze, ki sme računati z »Novim listom«, nima nobena druga slovenska demokratična skupina svojega političnega glasila. Neredno iz- geslo. Občutno vlogo je nedvomno odigralo tudi zadovoljstvo ki je prevzelo ljudi, ko smo jim napovedali, da bomo vsi zavedni Slovenci odslej nastopali enotno. Prej drobne skupine so s tem dobil« širše dimenzije, kar je dalo vsem zavest večje moči, posebno v odnosu na bodočnost. Volivci so torej s svojimi glasovi odobrili nakazano pot in naša dolžnost je zdaj, da jo nadaljujemo. Ne smemo ostati samo pri tem, kar je bilo že od vsega začetka zamišljeno le kot izhodišče. Zametek ustvarjen z ustanovitvijo volivne koalicije »Skupne slovenske liste« je tre- Slovenska demokratska zveza v Trslu Vesel božič in srečno novo leto vsem Slo- vencem V DANIH RAZMERAH NI DRUGE POTI Medtem ko so se slovenski marksisti v Italiji in njihovi sopotniki odločili za utapljanje v italijanskih marksističnih strankah, vztrajamo slovenski demokrat-je pri načelu samostojnega političnega nastopa naše manjšine. Na italijanski strani nas površni opazovalci zaradi tega ne redko sumijo narodnostne nestrpnosti. Zanje naj bi mi bili predstavniki tistega dela narodne manjšine, ki se noče vživeti v sredino, v kateri živi in se iskreno sprijazniti z dejstvom svoje obstoječe državne pripadnosti. Tudi na slovenski strani jih je nekaj, ki se včasih vprašujejo, zakaj ne bi še slovenski demokratje enostavno■ prestc:-pili v nazorsko in programsko sorodne italijanske stranke, podobno kot so to napravili komunisti in socialisti. Zakaj naj bi to, kar je dovoljeno in po mnenju prizadetih koristno za ene, ne bilo pametno tudi za druge? V trenutku, ko smo odkrito in stvarno spregovorili o drugih naših notranjih problemih, je treba izreči jasno besedo tudi o tem kočljivem vprašanju. Sredinske stranke in Slovenci Pustimo za sedaj ob strani politična načela in ideje, ki so pod pritiskom razmer in časa itak podvržene neprestanim prilagovanjem in razmeram. Vprašajmo se enostavno in realno: ali so italijanske sredinske in sredinsko levičarske stranke, vse tja do socialnih demokratov, danes kot danes sploh pripravljene sprejeti Slovence kot Slovence za svoje polnovredne člane? Ali bi jih ne motilo, če bi se takšni člani, v okviru svoje strankarske pripadnosti in izven nje, še vedno zavzemali za posebne slovenske potrebe, pri čemer bi jih one celo dejavno podpirale? Ce bi bil odgovor na to vprašanje negativen, potem namreč sploh nima smisla razpravljati o tem ali naj vstopimo ali ne v hiše, v katerih bi bili sprejeti kvečjemu kot nezaželjeni sorodniki, zaradi katerih izvora ali socialne pripadnosti je gospodarju nerodno in bi mu bili v očitno nadlego. Kdor pozna tržaške politične razmere in je imel priložnost razpravljati z vodilnimi pripadniki italijanskih sredinskih strank ve, da so te stranke močno odvisne tudi od Slovencem nenaklonjenih volivcev. Naj bo to ostanek dediščine iz ptreteklih časov ali kakorkoli, tako je. Kot takšne niso te stranke še nikdar pokazale nobenega zanimanja, da bi se v pokrajinskem merilu obarvale kot itali-jansko-slovenske stranke, podobno kot s~ to — in v svojo očitno korist — že od vsega začetka storili komunisti in v zadnjem času še Italijanska socialistična stranka. Popolnoma nemogoče si je tudi predstavljati, da bi tržaški liberalci, demokristjani, republikanci in najbrže niti socialni demokratje dopustili, da se nekateri njihovi vodilni fukcionarji ali celo poslanci tako zavzemajo za slovenske zadeve kot delajo to n. pr. komunisti. Na žalost je namreč pri znatnem delu, rečemo lahko celo pri veliki večini tukajšnjih pripadnikov in volivcev italijanskih sredinskih. strank še preveč zakoreninjeno mnenje, ki istoveti pojem lojalnega in zaupanja vrednega državljana z dejstvom italijanske narodnostne oziroma italijanske jezikovne pripadnosti. Takšni ljudje si enostavno ne morejo predstavljati, da bi nekdo lahko bil enako pozitiven in tvoren element, toda pri tem ostal Slovenec. Roko na srce — niso vsi italijanski demokratje na Tržaškem in Goriškem takšni, toda dober del njihovih volivcev, katerih ne marajo izgubiti, in celo javni organi, ki jim ukazujejo njihovi ministri, mislijo tako. Zato se stranke pač temu primerno ravnajo. Naj bo to še tako krivično in slepo, to je današnja stvarnost. Konkreten primer, za pravkar orisano narodnostno usmerjenost in odvisnost italijanskih strank, smo imeli v Nabrežini. Pri zadnjih upravnih volitvah v devin-sko-nabrežinski občini so namreč tamkajšnji slovenski demokratje dobili predlog za skupen nastop z italijanskimi sredinskimi strankami, toda pogoj je bil, da bi ta še vedno večinsko slovenska občina s pomočjo slovenskih glasov dobila župana, ki bi bil po narodnosti Italijan. Razumljivo je, da so Nabrežinci ta predlog kot nerealnega odbili in so potem sestavili samostojno občinsko listo, v kateri so se povezali z vsemi, tudi Italijani, ki od Slovencem niso zahtevali takšne odpovedi. Italijanske sredinske stranke so tako še enkrat pokazale svojo nezmožnost, da bi v narodnostno tako kočljivem področju pogumno in pošteno upoštevale dejansko stanje. Pripadniki italijanskih sredinskih strank, ki se dobro zavedajo, da Slovencem ne morejo odpreti svojih vrat za polnovreden in časten vstop, a nam istočasno zamerijo naše samostojno politično nastopanje, nam torej delajo krivico. V današnjih okoliščinah in vse dokler še obstoja možnost, da si demokratični Slovenci lahko zagotovimo primerno kontinuiteto svojega lastnega političnega dela, si je nemogoče predstavljati, da bi eni ali drugi imeli kakšno ivečjo korist od prestopa demokratično usmerjenih Slovencev v italijanske sredinske stranke. Kdor trezno gleda na problematiko demokratičnih strank v naših obmejnih predelih mora priznati, da je za tukajšnjo demokratično stvar še vedno bistvenega pomena, da Slovenci ohranimo svoje demokratično politično predstavništvo. Rečemo celo lahko, da je to v interesu ne samo slovenskih temveč tudi italijanskih demokratičnih strank, ker bi zaradi njihovih težkoč, ki jih imajo za pritegnitev Slovencev, njihovi narodnostno široko-grudnejši in slovenskim demokratom istočasno idejno tudi tekmeci, v nasprotnem p-imeru pridobili še lepo vrsto tisočev slovenskih glasov. Za enakopravnost in sodelovanje Slovenski demokratje torej ne vztrajamo pni samostojnem političnem nastopanju iz nekakšne narodnostne zagrizenosti, kot nam z nekaterih strani očitajo, temveč iz gole nujnosti in globokem prepričanju, da je to v danih razmerah najboljša pot. V dokaz našega političnega realizma in pripravljenosti za sporazumevanje ter sodelovanje preko narodnostnih meja, bi lahko navedli številne primere skupnih stališč, ki smo jih v preteklosti zavzeli z idejno sorodnimi italijanskimi strankami v občinskih in po- krajinskih svetih ter do raznih državnih in mednarodnih vprašanj. Demokratični Slovenci se vkljub samostojnemu nastopanju nismo in ne bomo odrekli pozitivnemu sodelovanju v splošnem političnem življenju, prri čemer si bomo vedno iskali prijateljev med tistimi, ki so nam po svojih nazorih in pnogramu najbližji. Bili smo in bomo ostali tvoren del občinskih, pokrajinskih, dežele in državne skupnosti. Naš cilj ni izolacija, temveč sodelovanje, ne izdvajanje, pač pa krepko vraščanje v javno življenje, v katerem pa želimo biti priznani za to kar smo, torej za Slovence, katerim ni treba skrivati svojega izvora, jezika in posebnosti. Po poti samostojnega nastopanja smo že v preteklosti naleteli pri sorodnih italijanskih strankah, pri demokristjanih in socialnih demokratih, pogosto na razumevanje, kateremu so sledili pozitivni ukrepi. Želimo samo, da bi takšni primeri bili vse pogostejši, da bi tako skupno pomagali odpraviti predsodke, ki vladajo v na žalost še vedno vplivnem delu italijanske javnosti, za katero je več vreden tisti, ki za skledo leče zataji svoje im'e in poreklo, namesto, da bi posameznike tehtalo po njihovih važnejših in plemenitejših lastnostih. S tem bomo ustvarjali najboljše temelje za novo bodočnost. RAZDOR V PSI Pri parlamentarni razpravi o zaupnici Morovi vladi se petindvajset poslancev in trinajst senatorjev parlamentarne skupine italijanske socialistične stranke ni podredilo navodilom strankinega glavnega odbora. Parlamentarci so pred glasovanjem zaupnice zapustili dvorano. S tem je skupina levičarjev, ki ji načeluje poslanec Vecchietti želela pokazati, da nasprotuje sodelovanju socialistov z demokristjani. Jasno pa je, da si nobena stranka ne more dovoliti, da bi njeni člani posamezno ali skupinsko vodili drugačno politiko od večine. Zaradi tega je avtonomistična večina postavila poslance skrajne levice pred strankino častno razsodišče, ki je kaznovalo nepokorne poslance z eno letno prepovedjo izvrševanja strankinih funkcij. Toda še preden se je razsodišče izreklo, je levičarska skupina izjavila, da se ne bo pokorila razsodbi. Razdor v italijanski socialistični stranki prav gotovo ni presenetil onega, ki vsaj bežno pozna zgodovino italijanskega socialističnega gibanja. Stranko so ustanovili leta 1892 na kongresu v Genovi. Tu so predvsem podčrtali revolucionarni značaj stranke. Leto dni kasneje pa so na kongresu v Reggiu Emiliji sprejeli So'-dijev predlog, ki določuje: sodelovanje pri volivnih bojih in pri parlamentarnem življenju je dovoljeno zgolj v smislu pripravljanja revolucije in nikakor ne za reformistične namene. V nobenem primeru ne sme parlamentarna skupina sodelovati v vladi, kakor tudi ne sme glasovati za zaupnico. V tridesetih letih od kongresa v Genovi pa do nastopa fašizma, niso socialisti preklicali Soldijevega predloga. Čeprav so se v stranki od časa do časa pojavile revizionistične struje, so vodstvo vedno trdno držali v rokah skrajni levičarji. Revolucionarni duh socialistov je ostal trdno zakoreninjen tudi v letih pred prvo svetovno vojno, v nasprotju z ostalimi evropskimi socialističnimi strankami, ki so v nevarnem položaju pozabile na ideološke razlike in sodelovale z ostalimi političnimi silami. Po končani vojni italijanski socialisti niso hoteli sodelovati, kljub večkratnim ponudbam v vladi, čeprav bi Slovencem v Italiji v premislek (Nadaljevanje s 1. str.) Kot poklicno močno zaposlen človek ni mogel storiti več. Prepričan je, da bi se z istim potroškom energije in časa dalo v skupni organizaciji, za kakršno se Slovenska demokratska zveza zavzema, u-stvariti veliko več. Danes ima vsaka organizacija po dva, tri ljudi, ki zares delajo. Povezani in združeni pa bi demokratični Slovenci v Italiji lahko postavili politično ekipo, ki bi bila v polni meri NOVA TRGOVINA DORČE TERČON ŽELEZNINA DROGERIJA želi vesel božič in srečno novo leto! SESLJ AN Mehanična delavnica in trgovina radio-aparatov šivalnih strojev - dvokoles Tvrdka KNEZ HilLTER želi vesel božič in srečno novo leto! Telefon 22-523 NABREŽINA kos svoji nalogi in bi nam bila v ponos. In prav zato, ker s svojim dosedanjim delom ni zadovoljen, ker smatra, da je treba ubrati nova pota in načine, podaja zaradi zastoja, do katerega je pri tem prišlo,, ostavko na položaj predsednika Slovenske demokratske zveze. Dr. Branko Agneletto je izjavil, da je tudi v bodoče pripravljen delati, toda ne v sedanjih razmerah .in ne na dosedanji način. Glavni odbor Slovenske demokratske zveze je z obžalovanjem vzel na znanje izjavo dr. Branka Agneletta. Naprosil ga je naj kot vršilec dolžnosti vodi posle predsednika SDZ do prihodnjega občnega zbora, ko bo tudi organizacija kot celota zavzela svoje stališče do vpraša nja, kateremu je bila v glavnem posvečc na ta seja. >s « » Do tu poročilo o seji. Ostavka predsednika SDZ hoče biti zadnji poskus da zdrami javno mnenje demokratičnih Slovencev v Italiji. S svojo gesto hoče pokazati javnosti vso resnost položaja in nujnost, da se ukrene potrebno. SDZ je v Trstu storila vse potrebno, da se problemi vzamejo v pretres in rešijo. Ker pa dosedanji napori niso rodili sadu, je hotel predsednik SDZ s tem javno prote-strati proti temu z edinim sredstvom, ki ga ima še na razpolago. S svojo ostavko poziva k odgovornosti ne samo ostale politične skupine, temveč in posebno vse posameznike, ki tvorijo slovensko manjšino v Italiji od katerih je končno odvisno ali bomo spravili skupaj finančna sredstva potrebna za najosnovnejše politično delovanje. z direktnim posegom na političnem obzorju verjetno preprečili nastop fašistične diktature. Ko se je po dvajsetih letih socialistična stranka zopet pojavila v političnem življenju, se njena struktura ni bistveno spremenila, čeprav so se pojavili na najodgovornejših mestih novi ljudje. Celo Nenni ne spada med stare socialiste, saj se je vpisal v PŠI v trenutku, ko so bili socialistični stranki pod fašizmom že šteti dnevi. V dobi po drugi svetovni vojni je italijanska socialistična stranka vedno nihala med revolucionarno zamislijo in sode-vanjem v vladi. V tem pa ne smemo iskati svobodno politično izbiro, pač pa strogi konservativizem in strah, da bi jim kdo očital, da so se odpovedali principu revolucije in da je njihova politika premalo levičarska. Vsekakor imajo skrajni levičarji v PSI prav, ko zatrjujejo, da je zgodovina stranke na njihovi strani. Avtonomistična večina pa se lahko jiaslanja na dejstvo, da je prva izbrala med alternativama: revolucija — demokratično sodelovanje v vladi. PSI se je v sedemdesetih letih obstoja morala vedno boriti za enotnost. Prvi razdor je bil leta 1921, ko je nastala italijanska komunistična stranka. Januarja 1947 pa so se na Kongresu v palači Bar-berini odcepili Saragatovi socialni demokrati. Kolikor članov bo preteklih dogodkih zapustilo PSI? Italijanska socialistična stranka šteje približno 400.000 vpisanih članov. Pri zadnjih političnih volitvah, ki so bile 28. aprila letos pa so socialisti prejeli 4.255.836 glasov, kar znaša 13,8% oddanih glasov. V poslanski zbornici imajo od skupnih 630 mest, 87 poslancev. Od teh pripada levičarski struji 33. V senatu pa ima PSI od skupnih 320 mest, 44 senatorjev, od katerih pripada 14 levici. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da pripada levici med članstvom okrog 40%, to se pravi, da bo PSI v primeru novega razdora izgubil okrog 160.000 članov. Poleg tega imajo levičarji večino v mladinskih organizacijah in med socialisti, ki so včlanjeni v sindikatu CGIL. Nadalje držijo v rokah kar 38 provincialnih federacij. Kot zgleda je večina pripravljena preklicati enoletno prepoved izvrševanja strankinih funkcij, če bodo levičarji dali zadostna jamstva, da se v bodoče nediscipliniranost ne bo ponavljala. Po drugi strani pa se širijo' novice, po katerih, naj bi levičarska skupina sklicala v prvi polovici januarja vsedržavni kongres somišljenikov, na katerem bodo obravnavali nastali položaj in verjetno tudi ustanovili lastno stranko. Saša Rudolf 10. zasedanje mešanega ilal.-jug. odbora v Beogradu V dneh od 12. do 18. t.m. je v Beogradu zasedal Mešani italijansko-jugoslovan-ski odbor, ki je poklican, da bdi nad izvajanjem Posebnega statuta, predvidenega za narodni manjšini na področju bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja. Od vseh dosedanjih zasedanj je to bilo najkrajše. Medtem ko smo v zadnjih letih bili že kar navajeni, da so zaključna poročila o zasedanjih doslej samo skopo navajala o čem so se člani odbora prijateljsko pogovarjali, niso pa omenjala, da bi kaj sklenili, je tokrat narobe. Poročilo našteva niz sprejetih sklepov, molči pač mnogih vprašanjih, ki se prav tako že dolgo vlečejo in so še vedno nerešena. V Beogradu so dosegli: 1) Sporazum o izmenjavi enega pedagoškega strokovnjaka za vprašanja metode pouka materinega jezika; 2) Sporazum o organiziranju letnih seminarjev za usposabljanje učnega osebja z drugega področja; 3) Sporazum, da se — na podlagi reci- pročnosti — dodelijo po tri štipendije za obiskovanje izpopolnjevalnih tečajev na visokih šolah, druge strani; 4) Sporazum o izmenjavi knjig za šolske knjižnjice in — kolikor bo to mogoče — tudi učbenikov; 5) Sporazum o organiziranju ekskurzij za učence in 6) Sporazum o proučevanju učnih programov in učbenikov zgodovine s strani strokovnjakov obeh strani. Kakor je razvidno se vsi doseženi sporazumi nanašajo na šolstvo in osnova jim je stroga recipročnost, tj. da se bodo na obeh straneh uveljavljale enake koncesije, medtem ko smo doslej n. pr. imeli nekakšne letne seminarje, na katerih so predavali tialijanski strokovnjaki, samo na jugoslovanskem delu Tržaškega ozemlja. Moramo pa ugotoviti, da poročilo o zasedanju ne omenja, da bi na njem kaj razpravljali o zavlačevanju uveljavitev zakona o slovenskih šolah na Tržaškem da bi se kaj dogovorili glede dvojezičnosti, o odpravi neopravičljivega pogoja, da se za prireditve v osrednjem Kulturnem domu, zgrajenem v nadomestilo za požgani Narodni dom, ne bo smelo pobirati vstopine itd. Po desetih letih od podpisa Spomenice o soglasju je tudi še vedno ostal neopredeljen njen čl? 8, ki določa da se lahko vrnejo na eno in drugo področje osebe, ki so bile včasih na njem pristojne in da bodo te osebe uživale enake pravice kot ostali prebivalci tistega področja. Dejstvo je namreč, da je na Tržaškem nekaj takšnih povratnikov, ki še vedno veljajo za tujce, z vsemi omejitvami glede možnosti zaposlitve, bivanja itd. Poleg drugih je tudi to eno izmed vprašanj, ki bi jih bilo treba razčistiti, posebno zdaj, ko se je končno le videih, da se da z dobro voljo vendarle nekaj doseči. „Katoliški glas" o »Demokraciji11 Pod naslovom »Tržaška 'Demokracija’ gre v zaton« je »Katoliški glas« v svoji številki z dne 23. maja tl. objavil naslednji članek, ki ga je izrecno podpisalo prav uredništvo: »V štev. z dne 17. maja javlja tržaški tednik »Demokracija«, da bo list prenehal izhajati. Uredništvo javlja: »...S to števil; ko preneha list redno izhajati. Posamezne številke bodo v bodoče izhajale po potrebi...« Demokracija je začela izhaja; ti pred 17 leti kot glasilo tržaške in goriške Demokratske zveze. Pila je tednik. Prve številke so izšie v Gorici, nato se je Demo; kracija preselila v Vrst in nekaj let redno izhajala kot tednik. Nato je postala štirinajstdnev; nilk, sedaj bo pa izhajala »po po; trebi«, to se pravi, da je ne bo več. Na ta način izgubimo demo; kratični Slovenci list, ki je po; sebno v prvih letih vršil svoje poslanstvo politične vzgoje ljud; stva v demokratični idealih. Ker je pa v zadnjih letih pomen »De; mokracije« upadel, se njeno po; manjkanje ne bo prehudo obču; tilo; vendar luknja bo ostala, ker se bojimo, da bi marsikdo od njenih nekdanjih pristašev za; jadral na levo. Vsekakor nam je po Demo; krači ji žal, ker sta prej Slo ven; ski Primorec in sedaj Katoliški glas marsikak politični boj slož; no izbojevala s tržaško Demo; kracijoi.« V zgornjem nekrologu ne manjka prav nič. Tako je v njem svojevoljna napoved da »Demokracije« ne bo več, česar njeno uredništvo ni izjavilo. Sledi ugotovitev, da je »Demokracija« posebno v prvih letih vršila svoje poslanstvo politične vzgoje ljudstva v demokratičnih idealih, s čemer se postavlja v dvom njeno delovanje v zadnjih letih. Dodaja se, da »se njeno pomanjkanje ne bo prehudo obču tilo« in za nekakšen »ocvirk« se še izraža strah, da bi ti, po vsem povedanem vsekakor dvomljivi ljudje okrog »Demokracije«, znali zaiti na levo! Sodbo, ali je to primeren način za slovo -od glasila, s katerim je uredništvo »Katoliškega glasa« po lastni izjavi »složno izbojevalo marsikak politični boj«, prepuščamo javnosti. Menimo pa, da članek zaradi svoje značilnosti zasluži, da ga, kot dokument časa in razmer, ohranimo v arhivu tudi v naši stolpcih. Or. Vrtovic Me (jr.) SPECIALIST ZA USTNE IN ZOBNE BOLEZNI želi vesel božič in sfečno novo leto! TRST - UL. MERCADANTE 1/1. TELEFON ST. 68-349 MANUFAKTURA IN KRAMARIJA ČEPAR PETER PAVEL želi vesel božič in srečno novo leto! TRST Ulica Udine št. 39 Vesel božič in srečno novo leto želi PEKARNA = TRGOVINA JESTVIN <5o Telefon 21=049 OPČINE = Proseška 10 TRGOVINA JESTVIN MARC IGNAC želi vesel božič in srečno novo leto! TRST Ulica S. Marco 10 VELETRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM VETRIH IVAN želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vesel božič in uspeha polno novo leto! GORICA Ulica Lantieri, 5 » Tel. 25-27 KRIZA MLADINE - KRIZA KOMUNIZMA V našem, tisku lahko veliko beremo o zahodnoevropski in ameriški mladini. Pri tem člankarji največkrat obravnavajo senčne strani njenega izživljanja in nazorov. Manj se pa sliši o tem, da predstavlja mladina še posebno za komunistične države nerešen in vedno bolj zaskrbljujoč problem. Tu in tam pride do nas novica o kakšni obsodbi sovjetskih ali poljskih huliganov. Zato je toliko bolj dragocen in za spoznavanje dejanskega položaja važen vpogled v da-lekosežnost in globino krize komunistične mladine, katerega nam nudi anketa, ki jo je letošnjo jesen izvedel beograjski tednik »Nedeljne informativne novine«, iz katerega so po članku Nenada Petroviča v »Naši reči« povzete naslednje ugotovitve: 8. septembra je beograjski časopis »Nedeljne informativne novine« objavil anketo o krizi, ki vlada med jugoslovansko mladino. Problem, ki je tu nakazan predstavlja pereče vprašanje ne samo za družbeno, pač pa tudi politično življenje v Jugoslaviji. Vsa stvar se je pričela takole. Časnikar Dragoljub Golubovič je v NIN-u objavil reportažo o življenju mladine v nekem manjšem mestu. Časnikar jasno izpoveduje notranjo razdvojenost intervjuvane mladine, izživljenje mladih v pravcat h orgijah. Jasno je, da je reportaža izvala kopico pisem na uredništvo beograjskega časopisa. Poleg tega pa je nekaj dni kasneje izšel v istem časopisu uvodnik, v katerem je Sergij Lukač prikazal vrsto tipičnih slik, ki so se odigrale v enem samem dnevu na beograjskih ulicah in ki jasno pričajo o nemoralnosti sedanje jugoslovanske mladine. O čem govori reportaža Dragoljuba Goluboviča? Časnikar popisuje izživljanje mladine v plesanju twista z do pasu golimi dekleti, posmehovanje mladičev dekletom, ki do svojega osemnajstega leta še niso okusila vseh sladkosti življenja. Golubovičeva reportaža pa ne bi bila važna, ko bi zgolj registrirala vrsto moralno nedovoljenih odnosov med mlad -pač pa je pomembna, ker je v analizi vzrokov moč odkriti globlja družbena vprašanja, ki postavljajo na zatožno klop vse državne organe in še posebej najvišje partijske voditelje. Osnovni problem nemoralnosti je v pomanjkanju življenjske filozofije. Seksualna nekontroliranost jasno priča o družbeni dekadenci, saj pokvarjenost izvira Iz dolgočasja in naveličanosti. Življenjsko filozofijo jugoslovanske mladine bi lahko označili z nekaj besedami takole: življenje je kratko, čaka nas smrt. zato se zabavajmo, dokler moremo in kakor moremo! Pojav take filozofije je vsekakor nerazumljiv v komunistični družbi, ki teoretično zahteva od posameznika veliko mero altruizma. Postavlja se torej upravičeno vprašanje: kdo je kriv za življenje brez ciljev jugoslovanske mladine’ ODGOVORI NA ANKETO Uredništvo NIN-a ni imelo namena dati odgovora temu vprašanju. Poglejmo si sedaj nekaj tipičnih odgovorov na postavljeno anketo. Nenad Spasojevič, gimnazijski profesor je dejal sledeče: »Mladina je brez vesti. Ko ji o tem govorimo na sestankih, se nam smeje. Mogoče je njihovemu smejanju vzrok v novem načinu življenja, ki diktira nove odnose. Toda nihče nam ni povedal, kakšni naj bodo ti novi odnosi. Nihče nam ni dal novih načel, ki bi se jih bilo treba držati. Tradicionalne moralne norme so zastarele, novih pa ni od nikoder.« Presednik CK Zveze mladine Srbije Dušan Mitevič želi na vsak način opravičiti partijo, zato piše: »Moderne koncepcije življenja zahtevajo■ moderne odnose. Samo na videz je moč zaznamovati neko krizo, ki je v resnici ni, to je zgolj korak naprej v odvračanju zastarelih pojmov morale.« Podobno se je izjavil tudi Djoko Stojičič, tajnik univerzitetnega komiteja beograjske univerze, ki pravi: »javkati o pomanjkanju morale med mla- dimi nas ne bo privedlo daleč. Neaktualno je vprašanje ankete o privrženosti mladine k socializmu, marksizmu in revoluciji. Anahronistične so ankete, ki sprašujejo mladino, ki je zrasla v socializmu in ki se je izgradila z lastnimi močmi.« Popolnoma drugačna pa so mnenja starih komunistov in nepartijske mladine. Neki mladenič, ki se iz razumljivega razloga ni podpisal, je dejal: »Kriva je družba v celoti, najbolj pa oni, ki ji stoje na čelu. Z izročanjem izkaznico mladinskih organizacij, pač ni mogoče rešiti problema.« Drznejša je bila neka mladenka iz drugega razreda gimnazije, ki je dejala: »bolje bi bilo za vse, ko bi nam mati po končanem delu obrazložila življenjske probleme, kot da hodi na partijske sestanke.« Predvojni komunist Dobroslav Sekulič pa je v svojem razočaranem pismu napisal: »Krivi smo- sami, krive so naše organizacije, katerim je ljudstvo zaupalo oblast v roke... Kaj so napravile organizacije kot na primer Zveza socialističnega delovnega ljudstva, Zveza mladine Jugoslavije? Ni mladina kriva za tako stanje, pač pa mi vsi.« Odgovor prvaka dramskega gledališča Steva Žigona pa je bil sledeč: »Zabava je postala univerzalno zdravilo za vse tegobe življenja, postala je nekaj popolno- ma avtonomnega, ljudje se zabavajo zaradi zabave same. Nerazumljivo je opravičevati pravico mladine do zabave, dokler se mladina ni usposobila za dojerr nje zabave.« Tu misli Žigon predvsem na kulturno zabavo. To je problem, ki zahteva globljo analizo. Najlaže bi bilo, zatisniti oči oči in označiti anketo za buržujsko skrb za duše, kot so napravili partijci. Toda tu ne gre za razglabljanje pojavov moralnega propadanja jugoslovanske mladine pač pa o vzrokih, ki so mladino privedli v slepo ulico, iz katere ne najde poti, ciljev za nadaljno življenje. Razvratnost se da opravičevati z vsesplošnim pojavom tako na Zapadu kot Vzhodu. Toda hedonizem ni značilni pojav jugoslovanskih narodov, pač pa karakterizacija stanja Jugoslavije v drugi polovici dvajsetega stoletja. Hedonizem ni nevaren v državah s trdno tradicijo, kjer je takoimenovana gospodarska baza trdna. Zelo nevaren pa je mladim narodom, ki so še vedno v razvoju. Vzrok za tako stanje je treba iskati v patološkem razvoju moderne jugoslovanske družbe; ki se je po navodilih marksizma morala odpovedati vsem vrednostim krščanske morale. Komunistom se je posrečilo, da so veliki večini mladih ljudi iztrgali iz duš čut za moralo, njiho- va teorija pa je propadla v naslednji stopnji, ko bi morali izgraditi novo družbo. Niso znali dati novih moralnih navodil, po katerih naj bi se mladina ravnala. Rezultat je duhovni vakuum in nastop skupine mladih ljudi na vodilna mesta. Ti ljudje, ki so zrasli pod komunizmom nimajo ciljev, zanje nima življenje nobenega smisla. VZROKI NEMORALNOSTI Kateri so glavni vzroki, da je večji del jugoslovanske mladine našel svoj življenjski cilj v he'donizmu, v zabavi in skrajnem egoizmu? Nestabilnost materialnih vrednosti v komunistični družbi, možnost, da čez noč nacionalizirajo zasebno lastnino, sili posameznika, da potrosi prejemke in čim hitreje izkoristi materialne vrednosti. Nestabilnost v karieri ga vodi v oportunizem. Nestabilnost življenja samega pa ga sili, da si lajša življenje z vsemi mogočimi razvadami, prav tako, kakor so počenjali rimski patriciji v časih vandalskih napadov. Vera v bodočnost je omejena, pa naj bo ta vera v zemeljski raj, ki so ga prerokovali predvojni komunisti, ali pa v življenje po smrti, v katero so verjeli njihovi očetje in dedi. Omeniti pa je treba še en razlog: po-manjšanje vpliva roditeljev na otroke. Dva moža: Janez XXIII in John Kennedv V preteklem letu je omikani svet izgubil dvoje velikih borcev za svobodo in mir. 3. junija je po mučni bolezni preminul priljubljeni in visoko spoštovani vodja katoliške ecr-kve papež Janez XXIII. V milijonih in milijonih duš je pokojni sveti oče vzbudil mogočno upanje, da je za človeštvo napočila nova, mirnejša doba. Nepričakovano pa nas je 22. novembra zmedla vest o atentatu na predsednika Združenih držav Amerike, Johna Kennedyja. Dvoje strelov je prekinilo življenjsko nit mladega, pogumnega in odločnega predsednika. Oba velika moža, najvidnejši predstavnik krščanstva in predsednik najmočnejše in najuglednejše zahodne države, sta se trudila za iste cilje, čeprav so bile njune naloge različne, čeprav sta pripadala različnima generacijama. Družila pa ju je želja zbližanju med narodi, vztrajnost pri delu. čut za pravičnost, enakopravnost, moralni in tehnični napredek človeštva. Nista se strašila naporov v vedni pripravljenosti za razgovore s prijatelji in idejnimi nasprotniki, za preučevanje in (Rt spoznanje nasprotujočih si pogledov o najvažnejših vprašanjih. Vse navidezne zapreke se da premostiti na miren način s pogajanji. To je bil njun nauk, njun cilj, prepričanje, da je moč rešiti tudi na prvi pogled nerešljiva vprašanja. Človek mora spoznati sočloveka, ga razumeti, če želi odstraniti medsebojne predsodke in nerazumevanja. Njuno začeto delo bo ostalo zapisano z zlatimi črkami v knjigi zgodovine. Edina pot, po kateri se lahko razvijajo odnošaji med obema blokoma, med raznimi verstvi. med narodi, med posamezniki, je ona, ki sta nam jo pokazala pokojnika. Njuno delo pa ne sme ostati nedokončano, treba ga je nadaljevati v korist celotnega človeštva. T R S T . STRADA DEL FR1ULI ŠT. 102 - TELEFON 23=802 er sevam a/j o ris IMPORT - EXP0RT Telegrami: KERBOR - TRST DAMSKI IN BRIVSKI SALON Devetak Stanko želi vesel božič in srečno novo leto! Telefon 20=123 NABREŽINA Sporazum za upravo levega centra v tržaški občini Po dolgih pripravah in soglasno s političnim razvojem v državi je tudi za tržaško občino dosežen sporazum, po katerem bodo v njeni upravi v bodoče sodelovale vse štiri vladne stranke levega centra. To je obenem prvi medstrankarski sporazum o tržaški občinski politiki, v katerem podpisnice obširneje in pozitivno opredeljujejo svoje stališče do Slovencev. Zadevni odstavek sporočila o sporazumu se glasi: »V politiki do slovenske manjšine se mora zlasti pospeševati razvoj soglasnega in kulturnega sožitja med državljani italijanskega in slovenskega jezika, pri čemer je treba dajati pobude za človeški razvoj manjšine ter običaje. Stranke se tudi strinjajo v prepričanju, da bo popolno uveljavljanje demokratične metode ugodno vplivalo na pozitivno ocenjevanje vrednost italijanske civilizacije. S tem se bodo ustvarili pogoji za prepričano in popolno udeležbo državljanov slovenskega jezika v življenju republike. Štiri stranke so izrazile prepričanje, da se bo lahko le na ta način odstranili možni razlogi za trenja v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih. Tako bo lahko manjšina sodelovala, da se doseže boljše medsebojno razumevanje različnih izročil in civilizacij.« Ce upoštevamo, da je ta odstavek sad precej zapletenega kompromisa smo z njim lahko v načelu zadovoljni. Pripomnili bi le, da je premalo konkreten in da bodo tako šele dejanja pokazala kaj in koliko posamezne besede pomenijo. Ofi-cielno stališče slovenskih demokratov do tega sporazuma bo podal občinski svetovalec Skupne slovenske liste, ko se bo o tem razpravljalo v tržaškem občinskem svetu. Rečemo pa lahko, da demokristjanom, republikancem in socialnim demokratom ni v preveliko čast, da so jih šele socialisti morali pripraviti do tega, da so si upali zavzeti na tržaški občini do slovenske manjšine tako pozitivno stališče. Zaradi njih samih in številnih idej, ki so nam skupne, bi raje videli da bi bilo drugače. Oče in mati sta zaposlena in nimata materialnega časa, da bi se posvečala vzgoji otrok. Sola lahko da zgolj enciklopedično znanje, ne more pa nadomestiti domače vzgoje. Poleg tega pa so sedanje jugoslovanske šole prenatrpane z učenci, tako da se učitelji in profesorji ne morejo zadovoljno posvečati vzgoji dijakov. Anketa beograjskega dnevnika nikakor ni mogla označiti »novega razreda« za glavnega krivca moralnega propada jugoslovanske mladine. Uredništvo časopisa si tega ni moglo dovoliti. Toda anketa sama neposredno odkriva številna dejstva, ki obremenujejo režim do take mere, da je zaključek kaj lahko razumljiv. Kriva je torej družba sama. v največji meri pa njeni voditelji. Voditelji pa so komunisti, kajti samo člani partije se lahko povzdignejo do najvišjih državnih funkcij. Krivdo moramo torej pripisati samo njim, ker so izbrisali sleherni moralni čut v mladem človeku in niso znali dati mladim novih napotov in navodil, ki naj bi zgradili »moderno« komunistično družbo. GOSTILNA Ostrouška želi vesel božič in srečno novo leto! ter se priporoča TRST - Ul. S. Nicolo, 1 - Tel. 37-918 ZOBOZDRAVNIK Dr. Stanislav Pavlica želi vesel božič in srečno novo leto! TRST - Ul. C. Ghega, 9 - Tel. 31-813 v v TRŽAŠKA KNJIGARNA ZELI CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO TRST UL. SV. FRANČIŠKA, 20 ZLATARNA IN URARNA Karlo Mikolj TRST želi vesel božič in srečno novo leto! Čampo S. Giacomo, 3 Svojim klientom in prijateljem želi srečno novo leto 1 Milan Ambrožič AVTORIZIRAN ELEKTRICIST Viale Miramare, 29 = Tel. 29=322 TRST TRGOVINA Z JESTVINAMI KAREL MALALAN želi vesel božič in srečno novo leto! TRST Ulica Udine, 3 Vesel božič in srečno nooo leto želi Podobnik .A arlc DROGERIJA OPČINE (TRST) Proseška ulica 22 V SOBOTO DNE 1. FEBRUARJA 1964 OB 21. URI V HOTELU EXCELSIOR PALAČE XIII. TRADICIONALNI DOBRODELNI PLES VSTOP SAMO Z VABILOM. VSTOPNICE IN REZERVIRANJE MIZ V ULICI MACHIAVELLI 22 TELEFON 36-275 SDD v TRSTU Stran 4 lfOSClLH NHSiH OGLAŠEVALCE!! Posamezna številka TRGOVINA JESTVIN PRELOG JOSIP TRST želi vesel božič in srečno novo leto! ' ULICA DELLA GUARDIA, 44 STANISLAV LOVREČIČ JESTVINE = DROGERIA = DRVA * PREMOG . KEROSEN želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem srečno in uspeha polno nooe leto1 DOMIO, 38 Telefon 99-331 SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE AGRARIA Edvard Furlani Esklusivni zastopnik za TRST, GORICO in SLOV. BENEČIJO svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje in kosilnice « A G R IA » TRST - ULICA MILANO, 18 - TELEFON 35-169 BUFET pri TOČIJO SE PRISTNA DOMAČA, ISTRSKA TER BRIŠKA VINA IN KRAŠKI TERAN Jožkotu POSTREŽEMO TUDI Z DOMAČO KUHINJO TRST - Ulica Ghcga št. 3 JOSIP KERSEVANI D. z O. Z. IMPORT - E X P O R T GORICA - CORSO ITALIA 76 - TEL 26-43 IZVOZ NADOMESTNIH DELOV ZA KOLESA, KOLES, RADIOAPARATOV ŠIVALNIH STROJEV IN DRUGIH PREDMETOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO PEKARNA SLAŠČIČARNA Bratuž TRST želi vesel božič in srečno novo leto! Ulica deli’ Istria, 1 JESTVINE [listina Gustinčič zeli vesel božič in srečno novo leto> SV. KRIŽ, 340 Pn7.f1R I PntiliD+P n Rim 7 Prenočišče, hrana, ogled Kima itd., vse te rUCiUIl! rUlUJtSIC V Hilli; skrbi bodo odveč, Če se boste obrnili na, -m Hotel-Penzion BLED ==_ Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RIM Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite ! • Pičite nam za cene in prospekte ! PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vesel božič in uspeha polno novo letol NABREŽINA TRGOVINA JESTVIN DRAGO KUKANJA želi vesel božič in srečno novo leto! NABREŽINA LESNA TRGOVINA “CALEA“ S. n. c. želi vesel božič in srečno novo leto! Telefon 90441 TRST Viale D’Annunzio, 94 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. 38045 - 38101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED TRGOVINA JESTVIN Josip Škabar želi vesel božič in srečno novo leto! OPČINE = Narodna ulica PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Viktor Širca želi vesel božič in srečno novo leto! Trg Valmaura 5 Tel. 93-249 TRGOVINA Z OPTIČNIMI PRIPRAVAMI ^ŽD^vista želi vesel božič in srečno novo leto! Ulica Carducci, 15 Tel. 29-656 EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PECI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA NERJAVEČEGA (INOX) JEKLA ITD. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA LESTENCI,TER VSEH VRST ELEKTRIČNIH LUCI, KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE 'dCe^e, TRST PIAZZA S. GIOVANNI, 1 TEL. 35-019 FRANC STOJAN UDOVIČ Slovenska modna trgovina želi vesel božič in srečno novo leto! TRST TRG P0NTER0SS0 ŠT. 5 Posebnost: elegantni copatki primerni za obdarovanje otrok 00 donela LARGO BARRIERA VE C C HI A št. 5-6 TRST TRGOVINA JESTVIN ■v Avguštin Strajn želi vesel božič in srečno novo leto! DOLINA 75 TOVARNA SODAVICE Tel. 97-639 ^/ranjk omc želi vesel božič in srečno novo leto! NABREŽINA Svojim prijateljem in klientom želi vesel božič in srečno novo leto Hotel Kras REPENTABOR TRGOVINA JESTVIN Josip Jerjan želi vesel božič in srečno novo leto! DOLINA dvojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želi ueselhožič. in srečno novo leto PEKARNA IN SLAŠČIČARNA TROŠT TRST - ULICA GINNASTICA