»Slov. gospodar« opozarjal kmaiu po prevratfu na olje iz ^obaka (Prebivalci na Ptujskem polju so nekaj let po prevratu že pridobivali okusno olje iz tobač- nega semena) Poročilo »Slovenca« o pridobivanju olja iz tobaka »Slovenec« z dne 30. oktobra je objavil na 9. strani naslednji člančič pod zaglavjem »Olje iz tobaka«: »Bolgarija in naša država, zemlji tobaka, poskušata pridobiti z novim načinom pridobivanja olje iz tobaka. Vsi so vedeli, da vsebuje tobačno seme olje, nikomur pa še doslej ni padlo v glavo, da bi začel stiskati iz tobačnega semena olje. Ko so radi nastalega položaja začeli v Bolgariji premišljevati, kako bi se dala še najti kakšna nova možnost za pridobivanje rastlinskega olja, so se ustavili pri tobaku. Zdrobili so na drobno tobačno seme in ga stiskali. Prvi začetki so bili kaj preprosti. Dobili so 30% olja. Tobačno olje uporabljajo v industrijske svrhe, primerno pa je tudi za izdelovanje margarine. V Bolgariji upajo na žetev, ki bi znašala 200 kg tobačnega semena na hektar. Če posade s tobakom 400.000 ha zemlje, bi pridelali na leto 8,000.000 kg tobačnega semena. Ako pridelajo iz tega samo 30% tobačnega olja, bi ga bilo vendar 2,400.000 litrov. Bolgarsko poljedelsko ministrstvo, kmečka gospodarska društva, zadruge in poljedelski strokovnjaki se živo zanimajo za novo tobačno olje. — Bolgarski poskusi so vzbudili zanimanje tudi pri nas v Jugoslaviji. Sedaj tudi pri nas proučujejo razne možnosti, kako bi dobili iz tobačnega semena čim več in čim boljše tobačno olje.« Prebivalci Ptujskega polja daleč pred Bolgari in južnimi Srbi Kakor znano, je bilo nekaj let po prevratu dovoljeno prebivalstvu Ptujskega polja, da je začelo po svojih razsežnih in rodovitnih njivah saditi tobak, ki je prav dobro uspeval. Kakor z liikom ali čebulo že od nekdaj so si bili naši Polanci prav kmalu na jasnem, kaj in kako je treba ravnati s sejanim ali presajenim tobakom, da bo dobro uspel in bo šel v denar. Neverjetno naglo so razumeli naši ljudje naglo proizvodnjo tobaka, ki bi bil donašal nekaterim delom Štajerske lep denar, da ni finančno ministrstvo po nekaj letih sajenje tobaka pri nas iz neznanih vzrokov prepovedalo in je ta prepoved še danes v veljavi. Polanska tobačna polja je od prepovedi zavzel zopet blaženi liik in tega bogznaj koliko starega znanca pusti oblast Polancem, da ga sejejo, gojijo in prodajajo okrog po svetu. Polanci pa so s tobakom pridobivali tudi obilno tobačnega semena, ki je po velikosti podobno makovemu, je brez posebnega okusa in vsebuje precej olja. Koj v začetku pridelovanja tobaka na Ptujskem polju se je oglasil v uredništvu »Slov. gospodarja« v Mariboru letos v visoko starosti nad 80 let v Ptuju umrli upokojeni podpolkovnik g. Davorin Žunkovič. Prinesel je steklenico brezbarvnega in brezokusnega olja, o katerem nas je zagotovil, da ga je iztisnil iz tobačnega semena, ki je bilo pridelano na njivah v okolici Ptuja. Olje smo nekateri člani uredništva z rajnim ravnateljem Tiskarne sv. Cirila g. dr. Antonom Jerovšekom poskusili na solati in nam je izborno teknilo. Bili smo mnenja, da je podobno makovemu olju in da bi se izplačalo, ako bi naši Polanci ne metali odvišnega tobačnega semena na ogenj, ampak bi ga uporabljali za pridelovanje jedilnega olja. G. podpolkovnik Žunkovič je napisal za »Slovenskega gospodarja« kratko navodilo, kako se da na povsem enostaven način iztisniti iz tobačnega semena jedilno olje, ki prav nič ne zaostaja za bučnim ali oljčnim. Kakor hitro so pridelovalci tobaka čitali Zunkovičevo razpravo, jo je marsikateri uresničil. »Slov. gospodar« je prejel nešteto priznanj in zahval, ker je opozoril Polance, da ni na tobačni rastlini žlahtno samo listje, ampak tudi drobno seme. S prepovedjo sajenja tobaka je padlo v vodo tudi pridelovanje tobačnega olja. »Slov. gospodar« je prvi opozoril Slovenijo na tobačno olje Tokratno naše opozorilo na preteklost naj bi bila ugotovitev, da bolgarski poskusi s tobakovim semenom niso nič novega. Pridelovanje okusnega jedilnega olja iz tobačnega semena je razširil po Ptujskem polju z objavo v »Slov. gospodarju« g. Žunkovič. Odkod pa je zajel g. podpolkovnik zamisel produkcije tobačnega olja, pa uredništvu »Slov. gospodarja« ni sporočil, ker ga v taisti z drugimi važnejšimi dogodki preplavljeni dobi tozadevno ni nikdo izpraševal. Vsekakor pa si lahko »Slov. gospodar« lasti zaslugo, da je prvi v Sloveniji opozoril deželo, kako se da uporabiti na videz tolikanj neznatno tobačno seme za pridelovanje okusnega namiznega olja.