Spodnještajarsko nemštvo. Slovensko ljudstvo pri nas pač dobro v6, zakaj so si na Spodniem Štajarskem Slovenci in Nemci v neprestanem medsebojnem prepiru. Ne radi tega, ker bi morda Slovenci v obče sovražili nemški narod, ampak ker nastopajo spodnještajarski Nemci v javnosti z načeli, s katerimi se slovensko ljudstvo ne bode in ne more nikdar sprijazniti. Spodnještajarske Nemce in Slovence ločijo nasprotna načela. Mišljenje naroda ali stranke sodimo po tem, kako nastopa v javnosti. Gotovo je sicer, da se nahajajo kljubu temu še tudi ljudje, ki se ne strinjajo v vsem s svojimi rojaki ali sobojevniki, vendar dokler ne razvijeio javno svojega prapora, se tudi v javnosti o njih govoriti in soditi ne more. Zato lahko spodnještajarski Slovenci rečemo, da naši sodeželani stoje z nami v odločnem nasprotju po naših verskih, domoljubnih, narodnih in gospodarskih načelih. Mogoče in verojetno je, da so med njimi tudi častne izjeme, toda javnost molči o njih in zato se ne moremo tudi mi na nje ozirati. Vsakdo pri nas ve, kako se med našimi Nemci spoštuje vera. Kdo kriči: »Proč od Rima« ? In ni ga na SpodnieStajarskem nemškega moža, ki bi se upal nastopiti proti sovražnikom naše katoliške vere. Ni ga nemškega lista na Spodnještajarskem, ki bi imel poguma dovolj, da bi grajal protikatoliško gibanje. Pac pa vsi naši spodnještajarski nemški listi slepo služijo temu gibanju in delujejo za odpad od katoliške cerkve. Saj ne izide skoraj številka, v kateri bi ne čitali strastnih napadov na katoliške nauke, na katoliško duhovništvo in na katoliško rnisleče posvetne može. Ali naj morda mi kljubu temu kličemo našemu vrlemu, vernemu ljudstvu, naj hodi roko v roki s takimi sodeželani? Slepi bi morali biti, kajti tirali bi naše ljudstvo k brezverstvu in odpadu. Nas loči tudi domoljubno stališče. Mi Slovenei smo zvesti svojemu cesarju in ljubimo našo šir|o domovino, prelepo Avstrijo. Med Nemci na Spodnjem Štajarskem pa so se tudi v tem oziru začeli kazati žalostni pojavi. Maribor ima Bismarkovo ulico, Cmurek ima Bismarkov trg, Ptuj ima Bismarkovo ulico, Celje ima Bismarkov trg. Ali so to navdušeni Avstriianci, ki častijo največjega sovražnika Avstrije? V Lincu na Gornjem Avstrijskem je nemški občinski odbor tudi imenoval nek prostor po Bismarku. A dvignili so se drugi dobromisleči nemški meščani ter ugovarjali takemu imencraniu in vspeli so s svojim odporom. Na Spodnieštajarskem še do zdaj zaman čakamo na takSen odpor izmed nemških vrst. Nemški spodnještajarski listi pa so največji Siritelji Bismarkovega češčenja in gorje se kliče v njih vsakemu, ki ni enakih mislij. Nadalje, kdo ne ve, kaki prijatelji so spodnještaiarski Nemci Šenererju in Vollu. Šenerer je celo v Marenbergu častni ud občine. Mi vprašamo zopet: Ali mi naj morda kljubu vsemu temu kličemo našemu ljudstvu, naj hodi roko v roki s takimi sodeželani? Mi, ki ljubimo Avstrijo in njenega cesarja, tega ne moremo storiti. Dejstvo je, da smo na Spodnjem Štajerskem Slovenci v ogromni večini, in da plačujemo največ davka. Vsled tega bi bilo le naravno, da bi bile vse šole in vsi uradi pri nas slovenski. Toda ne dajejo se nam slovenske šole, pač pa vsiliujejo nemške šole, bodisi ljudske, strokovne ali višje §ole, in po uradih se moramo puliti malodane za vsako slovensko besedico. Kako bi Slovenci napredovali, ako se jim ne bi trebalo boriti še pri vsakem koraku za njih narodne pravice! In kdo }e največji nasprotnik naših narodnih teženj? Isto ljudstvo, ki voli na SpodnjeŠtajarskera nemške deželne in državne poslance, kateri ob vsaki priliki pobijajo tudi najbolj skromne in opravičene slovenske zahteve. Spodnieštajarski Nemci volijo večinoma nemške nacijonalce in tudi liberalee, torej pripadnike strank, ki so slovenskim zahtevam največje nasprotnice. Svojo narodno smrt bi si morali želeti, ako bi želeli, da hodimo v narodnostnem oziru s svojimi sodeležani roko v roki. In v gospodarskem oziru? Ali nas tudi tukaj ločijo načela? Da, tudi tukaj, ker spodnještajarski Nemci so po svoji večini pristaši kapitalizma. Nam se zdi to samoumevno, kajti na Spodnjem Štaiarskem sestoji skoro polovica Nemcev iz trgovskega stanu. Slovenci pa smo krščansko-družabnih nazorov, ki imamo v svojem programu tudi boj proti kapitalistični uredbi sedanjih družabnih razmer. Mogoče, da bi imeli v tem oziru kako dotiko z Nemci, ako bi bilo med njimi zastopano tudi priprosto ljudstvo v navadnem pomenu besede. Toda takega liudstva med spodnješta- jarskimi Nemci razven ob mejah ni, ampak sami gospodi. Naredimo račun! Nasprotstvo med Slovenci in Nemci na Spodnjem Štajarskem torej ne izvira morda iz kakega slepega sovraštva, ker si stojita dva različna naroda nasproti, ampak naše nasprotstvo je načelno. In nihče nas ne more siliti, da bi ne smeli pobijati krivih načel naših nemških sodeželanov, Se manj pa, da bi morali celo molčati o niih. Slovenci ostanemo na svojem dosedanjem stališču!