štev. 36. Pnsfnin«	r coinriii!.	Ljubljana, dne 6. septembra 1933.
Leto
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letna 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo, flaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 3. Telefon inter. št. 32-59 iiačun pri poštni hranilnici št 14.194
'Vdih. govcr bana dr. 'M.avušiča na ix.ved.ni seji banovinskega sveta
Občinske volitve — Kandidatne liste — Združitev občin — Pomen volitev — Nikdar več nazaj
V ponedeljek 4. t. ni. se je zbral banovinski svet Dravske banovine na izredno zasedanje, da sprejme uredbo o občinskih volitvah in še nekaj manjših nujnih predlogov.
Banovinski svet je takoj po otvoritvi seje poslal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzojavki predsedniku vlade in ministru za notranje zadeve, nato pa je prevzel besedo ban dr. Marušič, ki je govoril o dveh najbolj važnih vprašanjih, ki se tičeta občinskih volitev, namreč o zlaganju občin in o praktičnem pomenu občinskih volitev.
Združitev občin
O združitvi občin je rekel g. ban:
Bistvene važnosti za nadaljni razvoj samoupravnega življenja v Dravski banovini je odredba zakona o občinah, ki normira najnižje število prebivalstva, katero mora doseči izvest-no območje, da se lahko organizira kot občina. Ta odredba, katere smoter je, vzpostaviti občine, ki bodo tako po svoji finančni kot intelektualni moči mogle uspešno vršiti naloge lastnega in prenesenega delokroga, je zlasti v Dravski banovini združena z dalekosežnimi posledicami. Ce si predočimo dejstvo, da smo doslej imeli 1069 občin, od katerih so mnoge štele jedva 100 prebivalcev, potem se nam prikaže v vsej svoji veličini in pomembnosti pre-okret, ki ga predstavlja komasacija občin kot logična in nujna posledica ravnokar omenjene zakonske odredbe. Stoletja stare tradicije so se zrušile, marsikaka po lokalnih vidikih usmerjena čustva so ranjena, ali vse to so samo tre-notne bolečine, ki jih bo zacelil čas in odtehtale koristi, ki jih bosta imela narod in država od občin, vzpostavljenih in organiziranih po načelih in potrebah sedanje dobe.
Problemu komasacije občin, ki je gotovo zelo delikaten in zadira v občutljivost prebivalstva, je kraljevska banska uprava od vsega začetka posvečala polno razumevanje in vso pozornost. Zavedali smo se, da nas je zakon o občinah postavil pred enega izmed najvažnejših upravnih poslov, od čegar pravilne izvršitve zavisi v mnogem miren in ugoden razvoj političnega in gospodarskega življenja v banovini. Občina kot najnižja in zato ljudstvu najbližja upravna edinica ter kot osnovna celica kolektivnega dela v državi, mora po svojem sestavu, svoji gospodarski in socijalni strukturi ter teritorialnem območju tvoriti celoto, ki po teh kriterijih prirodno spaja interese njenega prebivalstva. To načelo nam je bilo izhodišče in baza našega dela pri izvedbi komasacije. Da se čim najbolj približa pravilni in pravični rešitvi tega problema, si je kraljevska banska uprava šele po zaslišanju podrejenih oblastev
in vseh pomembnejših lokalnih činiteljev, stvo-rila načrt, ki bo predložen pristojnemu ministrstvu v odobritev in bo potem postal veljaven temelj nove razdelitve občin v Dravski banovini.
Ban dr. Drago Marušič
Delo na komasaciji občin
je obsežno ter zahteva mnogo časa in mirnega prevdarka. Križajoči se lokalni interesi, često tudi samo dozdevni, ustvarjajo v številnih primerih težkoče, ki se tudi pri najboljši volji in vestnosti jedva dajo premostiti v zadovoljstvo vseh prizadetih činiteljev. Posamezne nepravilnosti, da celo nehotene krivice, so pri rešitvi tako obširnega in delikatnega problema vedno neizbežne. Tembolj moramo s takimi hibami računati spričo dejstva, da srno morali vsled nujno potrebnega razpisa občinskih volitev komasacijo občin izvršiti tri mesece pred potekom skrajnega zakonitega roka.
Morebitne krivice se bodo Dopravile
Dasi je izvršeno delo plod dolgotrajnega in vestnega proučevanja ter najboljše volje, da se nova razdelitev občin čim najbolj prilagodi željam ter dejanskim gospodarskim in socijal-nim potrebam ljudstva, se vendar v polni meri zavedam, da so se v številnih primerih storile
napake in krivice, ki jih bosta tekom časa odkrila življenje n praksa. Kajti kakor vsakemu človeškemu, manjka pač tudi temu delu ona vedno zaželjena, ali na žalost nikdar dosegljiva popolnost. Izpopolnitvi in izboljšanju vstvarje-nega stanja bodo veljala nadaljna prizadevanja kraljevske banske uprave, ker že sam zakon o občinah predvideva možnost, da se v naknadnem postopku popravijo morebitne krivice, ki so se povodom komasacije storilo. Zagotavljam Vas, gospodje člani banovinskega sveta, da bo kraljevska banska uprava vse predstavke, ki bodo iz tega naslova prispele, vzela vsikdar v najvestnejšo presojo in jim skušala najti rešitev, ki bo ustrezala izkazanim potrebam ljudstva in zajaoičila napredek naših občin.
Občinske volitve
V smislu § 51. zakona o občinah je banovinski svet pooblaščen, da predpiše uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov. Kraljevska banska uprava je izdelala osnutek take uredbt., ki ste ga gospodje tudi že prejeli. Ta prvotni načrt uredbe je bil sestavljen pod vidikom, da se bo volitev občinskih odborov izvedla pred v zakonu predvideno komasacijo občin. Glede na celokupen položaj, ki zahteva, da se volitve izvršijo v že komasiranih občinah, so se nekatere odredbe prvotnega osnutka morale naknadno spremeniti. Ta spremenjeni načrt uredbe ste, gospodje člani banovinskega sveta, prejeli danes.
Uredba o kandidatnih listah
Predložena Vam uredba je sestavljena strogo v okviru, ki ga ji odmerja § 51. Zakona o občinah in po smernicah, ki jih predpisuje ta zakon. Uredba se nadalje naslanja na analogna določila Zakona o volitvi narodnih poslancev ter preje veljavne zakonske predpise glede postopka pri volitvi občinskih zastopstev.
Potrebna detajlna pojasnila k predloženemu osnutku uredbe Vam bo v teku razprave podal g. načelnik upravnega oddelka. Moja naslednja izvajanja pa naj veljajo dvem načelno važnim vprašanjem, ki sta z današnjim zasedanjem banovinskega sveta v ozki organski zvezi.
Občinske volitve in nova politika
Na temelju medtem izvršene komasacija pojdemo v prve občinske volitve po odredbah novega zakona o občinah. Po zgodovinskem 6. januarju 1929, s katerim dnem začenja po inicijativi Nj. Vel. kralja nova era našega državnega življenja, je prvič, da dobijo naše občine svoje p« svobodni volji ljudstva izvoljen«
občinske uprave. Že s tega vidika gledano, gre predstoječim volitvam prav poseben pomen, saj nam nudijo one najglasnejši dokaz o stalno napredujoči normalizaciji notranje političnih prilik v naši državi. Na mesta od državne oblasti imenovanih bodo stopili od ljudstva izvoljeni in njegovo zaupanje uživajoči občinski zastopniki, ki bodo mogli, opirajoč se na poklonjeno jim zaupanje, v mejah veljavnih zakonov uspešno vršiti stavljene jim naloge v korist naroda in države.
Slovo od starih občin
Ko se, gospodje člani banovinskega sveta, poslavljamo od naših starih, tradicijonalnih občin, se s tega mesta ne morem izogniti zasluženemu priznanju, da so občinski zastopi kljub težkim političnim in neugodnim gospodarskim prilikam s patrijotizmom, vnemo in uspehom vršili svojo dolžnost. Njim gre v veliki meri zasluga, da je evolucija notranje političnega življenja v Dravski banovini napredovala brez resnejših pretresljajev, da so se trdote vladajoče gospodarske krize, kolikor je bilo v danih prilikah mogoče, ljudstvu omilile in olajšale. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je vladalo med občinami in državnimi nadzornimi oblastvi ves čas vzorno, prisrčno razmerje, ki je rodilo obile koristne plodove. Ce omenim v tej zvezi samo elektrifikacijo Dravske banovine, ustanovitev bednostnega fonda, gradnjo cest v svrho zaposlitve prebivalstva, sem že s tem podal lepe dokaze o pravilnem razumevanju, ki ga je pokazala kraljevska banska uprava v izvajanju samoupravnega delokroga za potrebe občin in ljudstva. Bodi torej ob slovesu vsem, ki so delovali v tej težki dobi na čelu občin s patrijotizmom, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo v korist skupnosti, izrečena moja topla zahvala.
Pomen občinskih volitev
Le kratko razdobje nas loči od dneva, ko bo naše ljudstvo pozvano, da potom volitev izroči upravo novo ustanovljenih občin ljudem svojega zaupanja. Za pravilno presojo pomena in značaja občinskih volitev je predvsem potrebno ugotoviti, da predstavlja občina v prvi vrsti gospodarsko in socijalno in ne politično edinico v običajnem pomenu besede. Po svojem, z zakonom o občinah ji prisojenem delokrogu, je občina dolžna skrbeti za gospodarski, socijal-ni in kulturni napredek ljudstva, ki v njej prebiva. Reševanje političnih vprašanj ne spada v okvir njenih nalog. Zato so tudi občinske volitve v splošnem gospodarskega in ne toliko političnega značaja, ker so običajno za idejno podlago in razmah volilne borbe odločilni križajoči se pogledi na gospodarska in socijalna, a ne ravno na politično strankarska vprašanja. Iz tega načela izhajajo tudi volilna določila zakona o občinah.
Vendar bi pa kljub navedenim momentom predaleč vedlo, če bi hoteli predstoječim občinskim volitvam odreči vsak političen pomen. Občina, kot najnižja upravna edinica, tvori bistven člen državnega organizma, čegar redno in uspešno obratovanje zavisi v veliki meri od sposobnosti in smotrenega sodelovanja vseh njegovih sestavnih delov. Edinstveni pogledi na temeljne smernice celokupne državne politike morajo biti lastni vsem činiteljem, katerim je na podlagi veljavnih zakonov zaupana usoda države ter skrb za blagostanje, mir in varnost njenega prebivalstva.
Hrbtenico državne politike tvori zgodovinski manifest Nj. Vel. kralja
in po v njem izraženih načelih se giblje na? državni brod od 6. januarja 1929. dalje. Nikdo ne more odrekati našemu viteškemu vladarju zasluge, da je s tem svojim aktom, vrednim Njegove svetle preteklosti, enkrat za vselej presekal poguben razvoj prejšnjega, po plemenskih vidikih usmerjenega ter mržnjo in medsebojno
nezaupanje izzivajočega političnega življenja in narodu pokazal pot, ki edina vodi k notranji konsolidaciji, ugledu in veličini države. To politiko, zgrajeno na trdnih temeljih jugoslovanske državne in nacijonalne ideje, temelječo na načelih enakosti in enakopravnosti vseh Jugoslovanov slovenskega, hrvatskega in srbskega imena, je naš narod z neštetimi dokazi odobril. Nebrzdane strankarske strasti, ki so jele že ogrožati obstoj naše jedva ujedinjene države, zginevajo, vsepovsod se opaža želja in volja po mirnem, složnem, konstruktivnem delu.
Ta politika,
politika narodne sloge
in sodelovanja vseh, ki so dobre volje, se bo v naši državi dosledno nadaljevala, ker (o zahtevajo življenski interesi našega notranje- in zunanjepolitičnega položaja. Neglede na že preje povdarjeni pretežno gospodarski značaj občinskih volitev, je tudi sicer vsaka sprememba temeljnega kurza naše državne politike na podlagi rezultata občinskih volitev a priori izključena. Nade, ki bi jih v tem pogledu stavili v občinske volitve izvestni krogi, ki še ne morejo doumeti toka zgodovine, bo demantirala stvarnost in zdrav razum našega naroda. Vsak poskus, ki bi šel za tem, da potom delnih volilnih rezultatov pripomore k vrnitvi prejšnjega, za naš razvoj tako poraznega stanja, je že ob svojem rojstvu obsojen na neuspeh.
V stare čase se več ne povrnemo
Uvaževaje ta neovrgljiva dejstva, ki logično izvirajo iz celokupnega problema naše državne politike, volilcem ne bo težko pravilno opredeliti svojega stališča napram predstoječim občinskim volitvam. Najjednostavnejša politična modrost odsvetuje, slediti ljudem, ki vsled osebne užaljenosti, odnosno drugih dobro- ali zlonamernih nagibov oznanjajo politične doktrine, ki so se preživele in se ne bodo nikdar več uveljavile v naši državi. Taki pojavi utegnejo samo zavirati priroden tok razvoja, ne morejo
Izvajanja g. bana so napravila na banovin-sko skupščino globok in mogočen vtis zlasti vsled možat« odkritosrčnosti, s katero je priznal tudi razne začasne nedostatke in hibe v novih zakonih, ki se bodo pa dale sčasoma popraviti. Zato je kljub raznim pomislekom banovinska skupščina uredbo o občinskih volitvah odobrila.
PODROBNA RAZPRAVA. — DVOJE MNENJ
V podrobni razpravi, ki je bila popoldne, se je pokazalo dvoje mnenj: ena skupina ban. svetnikov se je zavzemala za odgoditev volitev, druga skupina pa za svobodne volitve, kolikor to dopušča zakon. Proti preveliki omejitvi volilne svobode se je izjavil tudi ban dr. Marušie.
Za odgoditev volitev je govoril dr. Roš, ki jo naglašal v svojem govoru, da združitev občin ne odgovarja povsod želji naroda (to je ugotovil tudi g. ban sam, op. ur.), toda v tem pogledu žal ne more banovinski svet nič ukreniti. Nato opozarja govornik na razne tehnične ovire, ki delajo občinske volitve zaenkrat še neizvedljive in zato naj bi se odložile. Govornik je mnenja, da si narod ne želi volitev (?), ker narod ljubi mir, ki vlada sedaj in želi, naj bi sedanji odbori svoje delo nadaljevali.
ZA SVOBODNE VOLITVE.
Za svobodne volitve je govoril član banovinskega sveta g. Prepeluh, ki je izvajal:
Ta zakon ni ideal, zlasti v gospodarskem in administrativnem oziru ne. Ta zakon je podoben mizi, ki sloni na vegastih tleh in je ena rioja vedno v zraku ter je težko to mizo izenačiti s
ga pa zaustaviti. Zato ti poskusi ne značijo drugega, kot nepotrebno izgubo časa in energije.
Preveč za ljudstvo koristnega in potrebnega dela pa čaka na novoizvoljene občinske uprave, da bi v neplodni opoziciji proti obstoječemu stanju v državi tratile dragocen čas. Cim popolnejša je harmonija, čim tesnejše sodelovanje med občinami in državnimi nadzornimi oblastvi, tem hitrejši, popolnejši in sigurnejši so uspehi. Zato sem prepričan, da se ne udajam pretiranemu optimizmu, če izrazim trdno nado, da bo naše ljudstvo pri prfedstoječih občinskih volitvah dalo izraza svojemu zdravemu političnemu razumu, svoji privrženosti do Jugoslavije in svojemu zaupanju do državne politike, ki je v zadnjih letih doprinesla neovrgljive dokaze koristnega in konstruktivnega dela, s tem, da bo poklonilo svoje zaupanje možem, ki se brez pridržkov in oklevanja priznavajo za pobornike jugoslovanske državne in nacijonalne misli in ki so voljni, da v smislu te ideje usmerijo svoje delo na čelu izvoljenih občinskih uprav.
Slovenska občina — žarišče jugoslovanske državne in nacijonalne miselnosti
Ko zaključujem svoja izvajanja in se Vam zahvaljujem za pozornost, s katero ste jim sledili, želim dati izraza svojemu pričakovanju, da boste predloženo uredbo po temeljiti presoji soglasno sprejeli in s tem dali našemu ljudstvu možnost, da s svobodno izvolitvijo zaupanja vrednih občinskih funkcijonarjev postavi pomemben mejnik v razvoju samoupravnega življenja Dravske banovine. V pričakovanju tega važnega dneva me prešinja edina želja, da postane slovenska občina ono ognjišče, iz katerega naj izžareva v sijaju svetle Karadjordjeve zvezde plamen široke jugoslovanske državne in nacijonalne miselnosti, gospodarskega in kulturnega napredka ter državljanske in socijalne solidarnosti.
tlemi. Tako je tudi z občinskim zakonom. Naša dežela je planinska, je gorata. Po gorskih deželah v naši državi in ne samo pri nas, temveč v vsej bivši Avstriji, so se razvile male občine, ki Jih je lažje upravljati kakor pa velike. Velike občine so naravno nastale le po ravninah in tam, kjer so večje naselbine. Vendar pa zakona, kii te velike občine določa, mi kot posvetovalni organ spremeniti ne moremo.
Tudi v drugih ozirih zakon ni idealen. Tako določa javno glasovanje, čeprav je znano, da je bilo včasih tajno glasovanje zato uvedeno, da omogoči tistim, ki so gospodarsko odvisni, soodločati pri usodi občin. Dobro veste, da pri javnem glasovanju vpliva upnik na dolžnika, delodajalec na delavca, kako naj glasuje.
Že pred vojno smo pričeli rezultate občinskih volitev razlagati politično. Drugače pa smo vedno tolmačili občinske volitve na deželi z gospodarskega stališča. Znano je bilo, da je pri občinskih volitvah na deželi gladko propadel tisti, ki v gospodarskem oziru volivcem ni ugajal, čeprav je za njim stala stranka. Če pa občina gradi most ali gasilski dom, je treba to delo vedno priznati brez ozira, kakšen videz ima, ali je »napredno« ali »nazadnjaško«, ali »komunistično« ali »klerikalno«, le da je v splošno korist. Naj se župan piše tako ali tako, treba ga je priznati, če so doklade občine, ki jih oblast odobri, uporabljene na koristen način.
No samo, da so občinske volitve zaželjene, narod tudi želi, da so volitve svobodne in svobodne morajo biti. Le take volitve bodo gospo-
Podrchna razprava o občinskih
volitvah
darsko in tudi res koristile, ker bodo prišli ljudje do vpliva pri upravi občin. Veste, da ljudje niso zaradi nobene druge stvari bolj razžaljeni, kakor če so odrivani od lokalnih samouprav. Veste pa tudi, da kdor je izvoljen, se mora ravnati po zakonih. Napačna je tudi zahteva, da bi se morale kandidatne liste vezati na politično stranko.
Prepričan sem, da izražam mnenje večine naroda, ee sem za to, da se ta odredba izvrši in da se izvedejo svobodne volitve.
Dr. Režek iz Novega mesta je mnenja, da so občinski sveti gospodarski sveti in zato se morajo volitve izvesti popolnoma svobodno, tako da more vsakdo oddati glas tisti listi, kateri največ zaupa. Zato govornik ne soglaša s tistimi, ki zahtevajo, naj se kandidatne liste vežejo na odobrene politične stranke.
Najnovejši del nove »Uredbe o občinskih volitvahc obsega sestavo kandidatnih list. Uredba določa o tej sestavi sledeče:
>Občinski odbori se volijo po kandidatnih listah, ki morajo vsebovati toliko kandidatov in namestnikov, kolikor ima občina odbornikov, iz-vzemši primere iz § 48. zakona o občinah.
V	novih združenih občinah mora kandidatna lista vsebovati najmanj po enega kandidata in namestnika v prvih dveh tretjinah kandidatne liste iz vsake doslej samostojne občine, ki je prešla v celoti ali deloma v sestav nove občine.
Za občinskega odbornika more biti izvoljen tisti član občine, ki ima volilno pravico po zakonu o volilnih imenikih in ki je dovršil 25 let ter od izvolitve ni izključen.
Osebe, ki ne govorijo in ne pišejo službenega jezika in osebe, ki so v aktivni državni ali samoupravni službi, kakor tudi duhovniki, ne morejo biti postavljeni za kandidate na prvih šestih mestih kandidatne liste.
V	aktivni samoupravni službi se smatrajo osebe, ki opravljajo aktivno službo pri občini ali banovini ter prejemajo plačo iz občinske blagajne ali pa so nastavljeni na osnovi »Pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkov banovinskih uslužbencev Dravske banovine« z dne 25. aprila 1930 I. No. 3124—2.
Kandidatna lista vsebuje rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče kandidatov in na-
Velike kmetske slavnosti, ki se je vršila preteklo nedeljo v Cvenu pri Ljutomeru, se je udeležilo nad 7000 kmetov iz vsega Murskega polja, Ljutomerskih goric in Prekmurja, da manifestira za boljšo bodočnost, pravico in gospodarsko ter politično slogo vsega kmetskega prebivalstva. Velike slavnosti so se udeležili g. Ivan Pucelj, minister za socijalno politiko in narodno zdravje; g. dr. Drago Marušič, ban Dravske banovine; senatorji g. dr. Miroslav Ploj, g. dr. Ra-jar Janko in g. dr. Val. Rožič; narodni poslanci gg. Hajdinjak, Zemljič, Petovar in Benko. 2e v jutranjih urah je bil Ljutomer in vse okoliške vasi v državnih zastavah. Ob cesti pa so bili kmetski domovi naravnost okinčani z zelenjem in zastavami. Predstavniki oblasti so bili sprejeti od tisočglave množice v Ljutomeru kar naj-prisrčneje. V imenu občanov je pozdravil prvi predstavnike ljutomerski podžupan živinozdrav-
Za čim svobodnejše volitve sta se izjavila tudi dr. Režek in g. Golouh.
Predlog dr. Lipolda iz Maribora, ki je zahteval, naj ima vsak kandidat potrdilo okrajnega glavarja, da je v nacionalnem oziru brezhiben, in da v zadnji dobi občinskega sveta ni bil razrešen niti ni odstopil kot občinski svetnik, pa je g. ban odločno odklonil z besedami:
»Paragraf 27. občinskega zakona natančno določa, kdo je izključen od kandidature. Vsako razširjenje te omejitve bi pa pomenilo kršitev zakona. Taka uredba, kakor jo zahteva dr. Li-pold, bi imela videz pretiranih policijskih uredb. Banovinski svet se mora postaviti na široko stališče.«
Po razpravi se je vršilo glasovanje, s katerim je bila uredba o občinskih volitvah soglasno sprejeta.
mestnikov, datum in kraj izdaje in podpise predlagateljev.
Lista se označi z rodbinskim in rojstnim imenom nosilca liste.
Vsaka kandidatna lista sme imeti svojega predstavnika in namestnika v volilnem odboru. To se označi na kandidatni listi pod imeni kandidatov. Pri občinah, kjer se glasuje na več voliščih, se določita predstavnik in namestnik lahko za vsako volišče.
Kandidatna lista mora biti sestavljena po obrazcu, ki je priložen tej uredbi.
Kandidatno listo mora podpisati v občinah z do 1000 prebivalcev 20, do 4000 prebivalcev 40, čez 4000 prebivalcev 60 predlagateljev, ki pa ne smejo biti kandidati.
Predlagatelji kandidatne liste ter predstavniki liste in njih namestniki v volilnem odboru morajo biti vpisani v stalni volilni imenik do-tične občine.
Vsak volilni upravičenec sme podpisati samo eno kandidatno listo.
Pismeni predlagatelji podpišejo kandidatno listo sami, nepismenega pa podpiše od njega pooblaščena oseba, kar potrdita na listi dva pismena volilca kot priči. Nikdo pa ne sme podpisati več nego deset nepismenih predlagateljev.
Kandidatno listo, popravljeno ali izpreme-njeno po § 40. zakona o občinah, podpiše najmanj polovica predlagateljev, ki so podpisali prvotno listo.
nik g. Skof. V imenu kmetskih fantov je izrekel došlim gostom dobrodošlico g. Marko Slavič, v imenu kmetskih deklet pa je pozdravila došle goste gdč. Elica Slavičeva. Po sprejemu se je formiral na cesti proti Cvenu naravnost veličasten sprevod, ki se ga je udeležilo preko 50 okrašenih vozov. Ko je sprevod prišel do Mote, je množico iskreno pozdravil župan g. Andrej Roškar, za kar se mu je zahvalil ban dr. Marušič.
Po sprejemu se je vršila slavnostna seja »Zadruge za rejo žrebet«, nato pa se je med konjskimi dirkami vršilo krasno zborovanje, ki mu je prisostvovalo nad 10.000 ljudi, od teh najmanj 7000 kmetov. Na zborovanju, ki ga je vodil senator g. Ploj, je govoril o smernicah za konstruktivno delo na političnem in gospodarskem polju minister g. Ivan Pucelj, za njim pa ban g. dr. Drago Maruši« o velikem pomenu
mm—mm,
las pravi domači izdelek I
cvenskega kmetskega praznika, za kar sta oba kmetska predstavnika žela navdušeno priznanje. Po nagovorih nar. poslancev Petovarja in Žemljica je v imenu »Zveze kmetskih fantov in deklet« spregovoril tov. Vlado Kreft, nakar je predsednik zaključil zborovanje. Po zborovanju so se nadaljevale še dirke, ki so zelo lepo uspele.
Cvenski kmetski praznik je v celoti mogočno uspel ter bil jasen dokaz zavednosti in sloge vsega tamošnjega kmetsko-delavskega ljudstva.
Poziv Maistrovim borcem
Dne 13. avgusta se je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor »Zveze Maistrovih borcev«. Odbor smatra za enkrat za svojo najvažnejšo nalogo, da izvrši organizacijo Maistrovih borcev in jo po možnosti zaključi do konca leta. Zato poziva, da se vsi oni, ki so pod poveljstvom generala Maistra, bodisi kot vojaka, bodisi kot člani narodnih straž, bodisi kot železničarji, poštarji, finančni stražniki in drugi na eksponiranih mestih sodelovali pri zasedbi in obrambi naše severne meje, čimprej osebno ali pismeno /.glasijo pri tajništvu zveze, oziroma pri poverjenikih. Nato se jim bodo vposlale prijavnice, ki se naj izpolnijo in zopet vrnejo.
Da bo vsakomur jasno, pod katerimi pogoji mu je omogočeno članstvo pri zvezi, objavljamo tozadevno točko pravil:
»Redni član je lahko vsak državljan kraljevine Jugoslavije, ali pripadnik kake druge prijateljske države, ki se je do vštetega 22. novembra 1918 javil v vojaško službo in se udaležii bojev za osvobojenje Maribora in za odločitev:, naše severne meje pod poveljstvom genera 'X Rudolfa Maistra.
Izredni člani so lahko tudi neboroi, ki so do vštevši 22. novembra 1918 s svojim požrtvovalnim delom uspešno podpirali vojaško akcijo generala Maistra, ter borci, ki so po 22. novem* bru 1918 stopili pod poveljstvo generala Maistra.«
Odbor se bo pri sprejemanju članov strogo ravnal po pravilih, ker mu je do tega, da so nihče, kdor ni upravičen, ne vrine v društvo, ki utegne biti za vsakega člana velikega moralnega pomena.
Članstvo pri »Zveai Maistrovih borcev« bodi vsakomur v ponos in v osebno zadoščenje, da se je v zgodovinsko važnem trenutku prostovoljno pridružil akciji, ki nam je začrtala in očuvala našo severno mejo na bivšem Štajerskem!
Zato, Maistrovi borci, vsi v organizacijo!
Zveza Maistrovih borcev v Mariboru. '
Sestava kandidatnih list za občinske volitve
7.CCC Izmetov na Cvenu pri
Cjutomevu
Mogočna manifestacija kmetske zavednosti in sloge.
Mlada kmetska generacija in
nacionalizem
Vedno bolj postaja vidno, da prevzema kmetska mladina včlanjena v naših mladinskih društvih zastavo vse slovenske kmetske mladine v svoje roke ter postaja idejna voditeljica in reprezentantinja naše doraščajoče nove kmetske generacije. S tem je vstopil naš mladinski pokret v fazo, ko direktno prevzema tudi odgovornost za karakterno formiranje vsega našega naroda v bodočnosti.
Kmetskomladinski pokret je bil vedno slo-\enski in jugoslovanski. Ako je polagal in še polaga na buditev kmetske samozavesti in stanovskega ponosa največ pažnje, je to radi tega, ker je notranje svoboden in nase ponosen, šele stanovsko samozaveden kmet, ki ve, da je on lastnik državnega teritorija, lahko tudi iz sebe samega, iz notranje potrebe in baš radi tega ponosa tudi naroden — nacijonalen. Kajti sužnji in hlapci niso nikdar bili državotvoren element.
Zadnji zunanjepolitični dogodki v Nemčiji, Hitlerjev prihod na oblast, pakt četvorice in načelno priznanje principa revizije, madžarska agresivnost, vse to nam da misliti. Kaj, ako se znajdemo enkrat, ako ne pred nujnostjo oboroženega konflikta, pa vsaj pred že svoj čas komaj izognjenega plebiscita južnega Stajerja. Naj bo še enkrat poudarjeno, da Nemci še do danes ne smatrajo svojih domnevnih pravic na ozemlje do Zidanega mosta, ki jim je še vedno »deutscher Kulturboden«, zastaranim. Že samo svoječasni govor sicer tako mirnega dr. Schobra v Lip-skem nam je zadosten dokaz za to.
Večkrat, in mi smo na lastni koži in v svojo škodo občutili, v zgodovini odločajo trenotki enkratne pogreške za stoletja. Ali smo pripravljeni?
Ne dajmo se varati. Položaj slovenskega živ-Ija, zlasti na spodnjem Štajerskem, početkom svetovne vojne je bil obupen. Izgubili smo ne le vsa mesta, z malenkostnimi izjemami tudi vse trge in že premožnejše vasi. Naše podeželje je obdržal slovensko res slovenski narodnozavedni kmet. To so bili po večini dobri, močni in samozavestni kmetje, nezavisni in neboječi, ki so s svojim ugledom in moralno neoporečenostjo potegnili za sabo tudi svojo okolico. Toda, kjer takih ljudi nismo imeli, smo tudi v vasi, na podeželju samem, nazadovali. Celo Dravsko polje, skoraj cele Haloze so bile štajerčijanske in še pred petimi leti je nemška lista na našo narodno sramoto dobila v čistokrvno slovenskih vaseh relativno ogromno slovenskih glasov. Do svetovne vojne in prav do danes — izvzeti je čudežni impuls ob odločilnem trenotku majske deklaracije — pa še ni prodrla misel državotvornosti,
Važno vprašanje v našem gospodarstvu je les. Nešteto naših malih posestnikov ima kos gozda, iz katerega črpa del svojih dohodkov, oz. iz katerega krije stroške in dajatve. Gozd je pri našem kmetu važen vir dohodkov. Žalostne so pa razmere v naši mali lesni trgovini in tu kmet navadno vedno trpi škodo.
Pomislimo samo, kako se pri nas pode po deželi razni agentje in nakupovalci in nakupujejo les ter ga plačujejo kot jim je ljubo in drago. Velikokrat se zgodi, da ponudijo taki nakupovalci neverjetno nizke cene in kmet v stiski proda, kar ima, samo da pride do denarja. Velikokrat pa je stvar še hujša in kmet je oslepar-|jen za celo partijo. Posebno laški nakupovalci in roešetarji znajo izkoriščati lahkovernost našega kmeta, ki nepoučen o razmerah trga veruje kar na slepo sladkim besedam nakupovalca. Razne tvrdke enodnevnice si puste napeljati blago na skladišče ali na postajo, a ko pride čas prevze-
ponos lastne državnosti v srce slovenskega kmeta; niti ne inteligenta. Še naš predvojni nacionalizem je bil bolj upor in prej negacija kakor pozitivni patriotizem kakor je na primer prirojen Poljaku ali Francozu. Država nam je bila skozi tisočletje le sovražnica, ki je kruto terjala davke; pravice ni dajala, pač pa s knuto lovila naše Domne v vojsko na nepovrat.
Ta čut prirojene opozicionalnosti, nekake apriorno sovražne razpoložen os t i proti državi, nam je ostal in še bo verjetno dolgo ostal, ker je produkt dolgega razvoja. Naš slovenski in jugoslovanski patriotizem se šele ustvarja od utiša do utiša, od doživetja do doživetja in morda šele prvi veliki skupni napor nas bo skoval v občutje enote.
Ta proces celokupne preorijentacije naše narodne raapoloženosti (Nemec bi rekel »Einstel-lung«) napram državi ni moči izvesti preko noči. Stara generacija ga ne bo imela več časa izvesti. In vendar je to predpogoj našega narodnega obstoja in res edina nezlomljiva garancija njegova. Šele ko je prodrl občutek in ponos lastne slovenske in jugoslovanske državnosti, državnega patriotizma v poslednjo našo kočo, bomo lahko rekli, da razkosanje Slovenije in propad slovenskega naroda ni več mogoč. Samo do tega trenotka nas še lahko delijo po geografski karti Evrope.
Slovenski kmet ima in je imel eno lastnost, ki mu je ohranila preko vseh političnih in gospodarskih težkoč zemljo in neodvisnost preko tisočletja do danes. To je njegova zagrizenost, njegova fanatična ljubezen do svoje zemlje, na kateri je ostal tudi ob najtežji uri. Ta individualni čut do svojega doma razširiti na cel slovenski in potem jugoslovanski dom je naloga predvsem mlade kmetske generacije.
Kajti ona edina je v to predvsem poklicana in za to nalogo sposobna. Šele, če daš kmetske-mu fantu stanovsko samozavest, če mu dvigneš čut samodostojanstva in ponosa prostega človeka, mu boš dal čut odgovornosti in vzgojil v njem smisel in potrebo žrtve. Uboštvo korumpira kakor korumpira klečeplastvo. Samo preko materialno in duševno samostojnega slovenskega in jugoslovanskega kmeta je moči priti do vsenarod-nega nezlomljivega jugoslovanskega patriotizma.
Slovenski kmetsko mladinski pokret ima tudi nacionalistično nalogo: vzgojiti mladega slovenskega kmetskega fanta tako, da bo iz sebe pripravljen dati tudi za poslednji ogon slovenske njive svojo srčno kri. Treba je vzgojiti generacijo kmetske samozavesti, moči, zdravja in discipline.	Dr. Igor Rosina.
ma, ni kupca od nikoder in ako pride, ima sto vzrokov, da najde izgovor, a to vedno v škodo kmeta.
Navaden izgovor je ta, da so cene padle ali pa, da blago ne odgovarja popolnoma kakor domenjeno, ker je pa dober človek, sprejme blago samo pod popusti na ceni. In kaj se navadno zgodi. Kmet popusti na ceni in to tako, da dobro občuti.
Iz tega in še nešteto drugih razlogov je potreba, da tudi na tem polju začnemo resno razmišljati o potrebi lesne zadruge. Prvi korak je že bil tu narejen in upanje je, da bo mnogo pripomogel k uravnavi razmer na lesnem trgu malih posestnikov.
Take zadruge obstojajo že. V italijanskem Tirolu obstoja taka zadruga, ki si je v razmeroma kratki dobi nabavila lepo premoženje in danes razpolaga z lastno moderno žago in lepo urejeno prodajo, kar jim donaša lepe dohodke.
Pri nas je to vprašanje vedno bolj pereče. Ker možnosti je mnogo in potreba je, da se izrabi vse, da se dvigne naš kmet in se osamosvoji, kolikor je pač mogoče v danih razmerah.
Uverjen sem, da bi lesne zadruge že z odrom na prodajo dobro uspevale, ako bi se za-drugarji zavedali, kakšen poimen ima zadružno delovanje in skupna prodaja produktov. Marsikatera neprilika in razočaranje bi bilo prihranjeno v našem gospodarstvu. Organizacija lesnih zadrug ni težavna in tudi nje izvedba nima dosti zaprek, menda največja zapreka bi bil naš človek sam. Ker v zadrugi vidi nekaj, kar mu res koristi, a hotel bi, da bi se ta stvar razvila kar sama od sebe in bi on ne doprinesel k temu nobene žrtve. Vsako zadružno snovanje pa zahteva gotove žrtve od strani zadrugarjev, kakor tudi od onih, ki to stvar organizirajo. Ako pa se stvar resno prime v roke, bi gotovo uspela.
Na kmetu samem je to ležeče, da on sam od sebe pride do prepričanja, kakšnega pomena je zanj zadružna organizacija. Tudi tu je poklicana mladina, da resno deluje na to, da se zadružna misel posploši in preide v meso in kri naših poljedelcev.
Organizacija lesnih prodajnih zadrug je pri nas nujna potreba in korist, ker le na ta način se dado uravnati cene blagu na trgu in izboljšati pogoje prodaje, a kar je glavno, izginejo iz lesne trgovine vsi oni zajedavci, ki danes stvari samo škodujejo in izkoriščajo neukega kmeta. Zaje-davcev pa je mnogo in so to razne muhe-eno-dnevnice, mešetarji in prekupci. Na celi lesni trgovini so ti ljudje rak rana in te je potreba odstraniti, da se pa to le potom zadruge. Ker le dobra in močna organizacija kmetov je sposobna, da odstrani vse nedostatke in ako bi bil uspeh zadruge samo ta, da bi ločila in odstranila pleve od zdravega lesnega trgovca, bi bil uspeh že jako velik in dober.
A koristi bi imel le kmet lesni producent. Ali bi ne bilo dobro, da bi kmet razmišljal o tej stvari. Zveza slov. zadrug in druge zveze mu bodo gotovo rade pomagale in ga podprle v njegovih težnjah.
Hmeljarji, pozor 1
Proda se malo posestvo blizu trga Braslov-če, na lepi legi za ceno 40.000-— dinarjev samo za gotovino. Vsa pojasnila daje gospod Martin Kralj, pos., Preserje, p. Bra-slovče, Savinjska dolina.
Brezplačni plugi
Seznam vojnih invalidov in nijh vdov, ki so prejeli na podlagi rešenja g. Ivana Puclja, ministra socialne politike in narodnega zdravja, brezplačne pluge.
Marija Korošec, vd. iz Dobca, Urabnik Franc iz Dobriča št. 8, Kastelic Josip iz Kožlevca št. 7, Ciglarič Alojzij iz Senčaka št. 7, Ojsteršek Anton iz Svetine št. 26, Zavodnik Ana, vd. pok. Matija iz Zagraca št. 25, Kunčič Matevž iz Bohinjske Bele št. 35, Straus Josip iz Gabrovca št. 64, Capuder Marija, vd. pok. Janeza iz Kamenja št. 2, Globokar Franc iz Klečet št. 19, Pajk Josip iz Mrzle planine št. 20, Novak Josip iz Doberlje-vega, Burijan Mihael iz Trnovč št. 20, Magdič Matija iz Lipe št. 92, Tivadar Marija, vd. pok. Matije iz Doline št. 85, Stradovnik Jera, vd. pok. Josipa iz Sv. Jošta št. 4, Selišnik Franc iz Solčave št. 78, Atelšek Magdalena, vd. pok. Janeza iz Poljane, Plevnik Franc iz Tržišča št. 20, Staj-neker Fianc iz Žetal št. 7, Cvirn Matevž, Sp. Tinsko, Podreberšek Ciril iz Javoršice 12, Šer-bak Anton iz Kočic 18, Ribič Alojzij od Sv. Tomaža št. 28.
Vsak zaveden kmet je naročnik KMETIJSKE MATICE.
£>&®me zadtvugie
Prva tekma koscev v Cerkniškem jezeru
Združena Društva Kmetskih fantov in deklet Bloke, Otave, Grahovo, Planina in Rakek prirede
v nedeljo, dne 17. seplembvu 1933 v Cevhnišhem jezeru
as « | 2 g-	& S« nimfi	i» j-r ^ j« a «« Že sedaj se obeta iz Blok, Starega trga, Loža, Sv. Vida, Begunj,
W 6 S 1 H O 16 K lil O K W H I? 11» W* Rakeka, Planine in Logatca ogromna udeležba.
TeLmo bo posetil tiidi gospod ban dr. Drago Marušič in več narodnih poslancev. — 0 podrobnosti priprav bomo še poročali.
Mladina
Naloge kmetskih deklet
Polagoma so se začele za javno življenje zanimati tudi žene. Mnogo zaprek je bilo treba odstraniti, mnogo jasnih in odločnih besed izreči, predno so njih želje in ideje našle razumevanje pri vladajočih kastah. Desetletja in desetletja je bilo treba napornega dela, predno so se ustvarila številna ženska društva, ki so si po posameznih državah znala priboriti pravice in s tem prestopila prag tradicije, ki je od njih zahtevala le skrb za otroke in hišno delo. Če na-zovemo delovanje vseh ženskih društev s celotnim imenom žensko gibanje in se z njim bližje spoznamo, moramo ugotoviti, da ima v glavnem meščanski značaj. Danes že tudi prodira med delavke, zelo malo med kmetice.
Uspehi ženskega gibanja niso izostali. Po mnogih državah imajo žene volilno pravico, s katero jim je dana možnost čim širšega javnega udejstvovanja. Veliko število je že ženskih poslancev, resničnih županij in podžupani j, itd. V nekaterih državah so si poedine žene priborile vplivne in važne položaje, n. pr. v Španiji je upra vitel jica kaznilnic ženska; v Združenih državah Severne Amerike je ženska državna pod-tajnica v finančnem ministrstvu, Sovjetska Rusija ima celo ženskega poslanika itd.
Žena je važen činitelj v celotnem družinskem gospodarstvu. Pregovor pravi, da žena podpira tri ogle. Najbolj pač ta izrek velja za kmetsko ženo. Povsod jo vidiš: pri otrocih, v kuhinji, v vrtu, na polju, v hlevu. Vse pomanjkljivosti gospodarstva takoj opazi, in jih pove gospodarju in energično zahteva spopolnitve. Pridnost večine kmetskih žena je nepoplačljiva in suženjska. Današnji družabni red jo izmozgava, dokler se ne zruši pred grob strta in vsa polomljena od dela. Žena je dobičkanosni stroj kapitalizma, ker je njena delovna cena nižja od cene njenega moža, kljub temu pa kakovostno ne mnogo slabša. Pred kratkim poročajo, da je bila ob neki eksploziji v tovarni težko ranjena desetletna delavka. To je samo en primer v takozvanih kulturnih državah, kje pa so Kitajska in druge pokrajine, kjer vladajo razbojniški generali-pla-čanci današnjega kapitalizma. Nič boljše ni 8 kmetskim dekletom, ki že v svoji zgodnji mladosti občuti bič kmetskega gospodarstva. Razr lika je le v tem, da prva dela v tovarni, druga pa da s svojo pomočjo manjša produktivne stroške kmetskih pridelkov. Obe pa služita enemu kapitalu.
Današnja kmetska žena ni samo fizična sužnja drugih nego tudi duševna. Kot zelo zaupljiva, dobrosrčna in globoke vere, popolnoma zaupa vsakomur in pri tem niti najmanj ne pomisli na kako izrabljanje zaupanja ali pa njenih verskih čustev od kogarkoli.
Gotovo je prepozno zahtevati od starejše ženske kmetske generacije, da se preobrazi in loči
"Stojslni dun prešlo^ lomaslednihu "Pelva
6. septembra pred desetimi leti se je narodi! naši vladarski rodbini prestolonaslednik, kraljevič Peter. V življenju mladega prestolo-
naslednika doba desetih let že mnogo pomeni, zlasti še, ko mu je že od najmlajših let dana prilika, da že sedaj zamore slediti življenju države in naroda, ki je ponosen nanj, na bodočega krmilarja države in najvišjega zaščitnika naroda.
razum od čustev. Njena patriarhalnost je pregloboka, njena vzgoja preveč hlapčevska, da bi se jo dalo spreobrniti. Delo bo lažje pri mlajših in najlažje pri dekletih, katerih dolžnost je, da se temeljito pripravijo za bodoče gospodarsko življenje, ki jih bo prisililo za borbo ramo ob rami s svojim možem. Usposobiti se morajo za javno življenje, da se bodo lahko branile raznim škodljivim vplivom in nepravilnim mnenjem ne-katernikov. Na svoji življenjski poti ne smejo biti enostranske in osvajati samo onega, kar prihaja samo z ene strani. Vse, kar je za njihov stan dobro in koristno, vse to morajo sprejeti, pa naj si prihaja tudi iz pekla.
Te besede veljajo prvenstveno vsem dekletom organiziranim v »Društvih kmetskih fantov in deklet«.
Dolžnost in življenska naloga teh deklet je, da oživijo tudi med kmetskim ženstvom ono žensko gibanje, ki bo odgovarjalo njih namenom: poglobitev izobrazbe, splošne in strokovne, pravilne vzgoje, upostavitev enotne fronte s stanovskimi tovariši pri ostvarjanju nove misli, ideje kmetsko delavskega človeka, ki temelji na skupnosti kmetsko delavskih vrst, v borbi proti kapitalističnemu proizvajanju dobrin in v prvenstvu kmetsko delavskih interesov v državi.
Sedanja doba zahteva temeljite priprave obeh spolov. Pripraviti se je treba, ker prav nič ne vemo, kaj nam prinese bližnja ali daljna bo-
dočnost. Čas pa nas ne sme nikakor presenetiti* ker s tem lahko kmetsko-delavski stan izgubi ugoden trenotek, ki bi postal na mestu triuml zopet poraz teh dveh primarnih stanov vesoljstva.
Za to pripravo, za to borbo pa sta poklicana oba spola v enaki meri: dekle in fant, žena ia mož.
*
Sv. Jurij ob juž. žel. »Društvo kmetskih fantov in deklet« je priredilo 6. avgusta t. 1. pri gostilni Mulec, pri Sv. Primožu, veliko tekmo žanjic. Ob 3. uri popoldne se je pričela zbirati pestra množica kmetske mladine na vaški gmajni, ki je kmalu nato krenila v povorki s konjeniki in godbo na čelu na veselični prostor, kjer je že čakala množica ljudi od blizu in daleč. Tu je pozdravil vse navzoče v imenu društva, predsednik tov. Tone Merslavič, ki je v kratkem povdaril pomen te prireditve, kakor tudi društva samega. Nato je povzel besedo predsednik »Zveze« tov. Ivan Kronovšek, ki je v krepkih in iskrenih besedah orisal pomen, važnost ter potrebo naših organizacij na vasi. Vzpodbujal je mladino k stvarnemu ter vztrajnemu delu za kulturni napredek, duševno in gospodarsko osamosvojitev našega podeželja.
Ob 4. uri je krenila povorka s skoro vsem občinstvom na tekmovalni prostor, kjer se je izvršilo žrebanje, ter je 12 žanjic zavzelo svoja mesta. Na dano znamenje se je zagibalo zlato klasje pod srpi naših žanjic, ki so z ozirom na majhne tekmovalne pasove izvršile delo zelo hitro. Nato so šle žanjice k malici, komisija je pa pričela svoje delo. Po pregledu vseh pasov, se je sestala v posebni sobi, kjer je prisodila sledeče: I. mesto je dosegla tov. Lojzka Grom, II. Helena Pšeničnik, III. Milka Mastnak, itd. Vse tekmovalke so prejele primerne nagrade.
Na veseličnem prostoru je vladalo ves čas najlepše razpoloženje. Med drugimi so bili zelo številno zastopani naši sosedje Drameljčani, Ponkovljani, kmet. in gosp. šola, kakor tudi članstvo »Društva kfid« iz Ljubečne, ki so se pripeljali z okrašenim vozom. — Krasen dan, domačnost prireditve v naši prijazni vasi ter veselje, ki je vladalo vsepovsod, ostane pač vsem za vedno v spominu.
Krško polje. Dne 30. julija se je v Leskov-cu pri Krškem vršil sestanek delegatov »Društva kmetskih fantov in deklet« na Krškem polju in se je ob tej priliki osnoval pododbor Zveze d. k. f. i. d. za krški srez.
Pododbor si je zadal nalogo, da poživi že obstoječa društva in deluje na tem, da se vsaj v vsaki občini osnuje naše društvo.
Dne 6. avgusta je priredil pododbor poučni izlet na kmetijsko šolo na Grmu. Ogledali smo si šolsko poslopje, goveji hlev, mlekarno, novozgrajeno kurnico in svinjski hlev, ki je najvzor-neje zgrajen, drevesnico, trtnico in poljske posevke. Vse to nam je ustrežljivo razkazoval in tolmačil g. profesor ing. Kotlovšek, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.
Istotako prosimo vse prijatelje kmetsko mladinskega pokreta v krškem srezu, ki so voljni sodelovati pri naših društvih in pri snovanju novih društev, da se prijavijo predsedniku pododbora tov. M. Hrovatiču v Krški vasi, da se dogovorimo glede našega nadaljnjega organizatoričnega dela.
Plodonosno delo
Gotna vas. Tudi naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« je na dan 15. junija priredilo svojo prvo tekmo koscev. Ob napovedani uri bo se jeli zbirati dlani in članice društva, da odbite v povorki na tekmovalni prostor. Lepo je bilo pogledati, kako so ponosno jahali na 6 čilih konjih naši tovariši v pestrih narodnih nogah. Za njimi 10 koscev tekmovalcev, nato pa grabljice, oblečene vse v narodne noše, kar je najbolj poživelo povorko. Seveda harmonika tudi ni manjkala, da smo lažje korakali. Nato smo prispeli na 10 minut oddaljeno tekmovališče, nakar se je pričela tekma in izid je bil sledeč: Prvo nagrado je dobil Josip Judež (uro z obeskom); drugo: Maranče Ivan (stolico za klepanje in kladivo); tretjo: Cesar Martin (koso in kosi-šoe); četrto: Pašic Ivan (koso) in peto: Bele Alojz (grablje). Po tekmi se je vršila prosta zabava na vrtu tov. Matkota ki je precej dobro izpadla. — Nadalje je društvo imelo tečaj za vku ha vanje sadja in zelenjave pod vodstvom kmet. referenta g. K. Vriska. Tečaj je trajal 3 dni in je bil tudi dobro obiskan. — 15. avgusta smo napravili peš izlet na Gorjance, na katerem smo se prav vsi zadovoljno počutili. — V načrtu imamo, da bomo 15. oktobra priredili »vinsko trgatev«.
*
Vsi na konjske dirke
Orla vas. Za konjske dirke, katere priredi lukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo, dne 10. septembra t. 1. vlada po širni okolici veliko zanimanje. Za Savinjsko dolino bo ta prireditev novost in se pričakuje ogromne udeležbe. Dirkali bodo naši kmetski fantje in pokazali svojo izvežbanost. Naši očetje in mamice pravijo: »Ce nikamor, no, to pa hočemo pogledati!« Saj je prav tako, nobenemu ne bo žal!
*
Uspela mladinska prireditev
Sv. Marjeta ob Pesnici. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo dne 3. sept. t. 1. po večernicah na župnijskem dvorišču igro »Veriga«. Prireditev se je vršila brez vsake agitacije in je bila udeležba ogromna od strani domačinov in sosedov. Pozdravni govor je imel tov. Šuman, ki je podal potem besedo tovarišu dr. Rozinu. Tov. dr. Rozina je v svojem dolgem govoru iz izrazito kmetskega življenja povedal marsikaj, kar bo ostalo našim kmetskim dušam vedno v trajen spomin in je žel za svoja izvajanja vsesplošno odobravanje. Tovarišica Mimika Fanedl je podala lepo deklamacijo iz kmetskega življenja. Tov, g. kons. svetnik in domači župnik je potem obširno razložil vsebino igre. Potem so tovariši-igralci, sami kmetski fantje in dekleta, uprizorili igro, pod vodstvom prosvetarja tov. Janka Rakuša, ki nas je pač vse iznenadila v dobri izpeljavi in so zato želi vsesplošno odobravanje. Vidi se, kaj zmore kmetska mladina, ki se je v kratkem času žrtvo-
vala, v času, ko je največ dela na polju in travnikih, ter so se vršile vaje povečini po večerih in so bili nekateri nad eno uro oddaljeni. Vsem tovarišem prav srčna hvala. Iskrena hvala gosp. župniku za prostor in njegovo sodelovanje, kakor tudi ostalim za vsestransko pomoč. Tebi pa, kmetska mladina, ponovno kličemo: dvigni visoko zeleni kmetski prapor iz ljubezni do domače grude, nosi ga ponosno in pošteno v korist sebi, v korist bližnjemu, v prid domovini.
Kmetsko-mladinska manifestacija v Šoštanju
Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju priredi na praznik, dne 8. septembra t. 1. veliko tekmo koscev, združeno s kmetsko-jmladinskim zborovanjem in dirko kmetskih kolesarjev v Šoštanju. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel ban Dravske banovine gospod dr. Drago Marušič. Prireditve se udeleži tudi več narodnih poslancev.
Spored:
1.	Ob pol 2. uri popoldne zbirališče konjenikov, koscev, grabljic, mladih koscev in gTab-ljic, sušačev, moških in ženskih delovnih skupin in okrašenih vozov na Glavnem trgu v Šoštanju.
2.	Ob 2. uri sprejem gostov in pripelje spominskega traku na Zvezni prapor.
3.	Povorka skozi mesto v Družmirje na zborovalni prostor.
4 Kmetsko-mladinsko zborovanje, na katerem govorijo voditelji kmetskega gibanja.
5.	Tekma koscev za prvenstvo celjskega pododbora
6.	Dirka kmetskih kolesarjev.
Po dirki kmetska veselica. Sodeluje polno-številna rudarska godba iz Velenja. Vstopnina 2 Din.
Vsi na naš kmetski praznik v Šoštanj!
Konjske dirke v Savinjski dolini
Društvo kmetskih fantov in deklet v Orli vasi priredi v nedeljo, dne 10. septembra t. 1. konjske dirke na travniku tov. Kronovšeka, 5 minut od državne ceste pri Groblji ob Savinji.
Spored:
1.	Ob pol 2. uri popoldne zbirališče vozačev in jahačev pni tov. Plaškan-u v Orli vasi.
2.	Ob % 2. uro odhod povorke z godbo na čelu na dirkališče.
3.	Po prihodu kmetsko zborovanje, na katerem govorijo narodni poslanci in drugi predstavniki kmetskega gibanja.
4.	Po zborovanju pričetek dirke vozačev in jahačev.
5.	Razglasitev izida in razdelitev nagrad. Nato kmetska veselica na vrtu tov. Platner-
ja na Groblji ob Savinji. Igra godba na pihala. Vstopnina na dirko 3 Din.
Trošarina na žganje
Davčni oddelek finančnega ministrstva je na podlagi čl. 68. zakona o državni trošarini izdal finančnim ravnateljstvom o pobiranju trošarine na alkohol to-le pojasnilo:
Žganje so vsi destilati sadja, vina, vinskih tropin in grozdja, kadar imajo karakteristične lastnosti sadnega žganja, in sicer duh in okus surovine, iz katere so pridelani. Tako zvani nevtralizirani destilati, ki nimajo te značilne lastnosti, pa so špirit in je treba zanje plačati trošarino kot za špirit ne glede na njihovo ja-kost. Zato ni dovoljeno iz sadnega žganja na umeten način izdvajati duh in okus sadja, iz katerega je napravljena, ker izgubi v tem primeru značilnost žganja in dobi lastnost čistega alkohola, za katerega je treba plačati državno trošarino 24 Din za hektolitersko stopnjo.
Zato naredbe finančnega ministrstva z dne 7. avg. ni treba razumeti, kakor da je vse žganje nad 35 stopinj podvrženo državni trošarini 24 Din za hektolitersko stopnjo. To velja le za žganje, ki nima značilnega okusa in duha po sadju, iz katerega je napravljeno.
Ali ima žganje te lastnosti, bodo ugotovili organi finančne kontrole, v dvomljivih primerih pa davčni oddelek finančnega ministrstva s posebno analizo. Pridelovalci, ki žele pridelati ali povečati žganju jakost nad 35 stopinj, morajo to prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki bo surovine in pridelek zmeril in ugotovil točnost prijave. Prav tako bo moral zabeležiti količino proizvoda.
Pridelovanje likerja, ruma in konjaka je dovoljeno samo iz alkohola, ki je zanj že plačana državna trošarina. Pridelovanje konjaka iz vina je dovoljeno samo na priroden način, in sicer z ležanjem in brez dodatka kakršnihkoli drugih surogatov.
V zvezi s tem pojasnilom morajo finančna ravnateljstva odrediti organom finančne kontrole, da popišejo zaloge tako zvanega nevtra-liziranega žganja in da poberejo državno trošarino. V bodoče pa bodo državno tošarino pobirali takoj pri pridelovanju takega žganja.
Izvoz našega sadja
Izvozili sano že nekaj letošnjega sadja, v prvi vrsti sliv. Nekaj vagonov je bilo prodanih ua Dunaj po ceni 40—50 šilingov za 100 kg, tudi vagon hrušk je kupil Dunaj po ceni 35 šilingov za 100 kg. Isti dan, to je 25. p. m., je šlo na Češkoslovaško več vagonov sliv po ceni 230 Kč. Prav tako smo izvozili nekaj vagonov sadja, to je jabolk, hrušk in grozdja, v Nemčijo. Toda Nemčija je uvoz sadja skoraj popolnoma preprečila z uvedbo prohibitivne carine. Naša država se p« svojem delegatu v Berlinu pogaja, da bi omilila ta nemški ukrep. Nemčija je namreč dober konsument našega sadja. Pogajamo se tudi za kontingent jajc, ki bi jih lahko izvozili v Nemčijo. Po poročilih ia Berlina potekajo pogajanja ugodno.
Kmotslzm posojilnica
ljubljansko okolico
reg. zadruga z neomejeno zaveze
v Ljubljani, Jyvšova (Dunajska) cosla IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na	nad Din 230 milijonov
izkazane rezerve znašajo „ „ 10
»»
Kmetski praznik na Bledu
Vsem udeležencem je dovoljena po železnici polovična vožnja, Obeta se nad 20.000 udeležencev
Kmetski praznik na Bledu, ki se bo vršil na praznik Malega Šmarna, dne 8. septembra t. I., bo potekal po sledečem sporedu: Ob 9. uri dopoldne
razstava goveje živine
Ob 1. uri popoldne
Slavnostni sprevod
Takoj po zaključenem sprevodu otvori predsednik prireditvenega odbora župan Ivan Ažman .	, , , -
javno kmetsko zborovanje
Fo končanih govorih se bodo vršile
velike konjske dirke
Po zaključenih dirkah se bo razvila
velika narodna kmetska veselica
Kmetski praznik na Bledu naj bo kakor doslej vsako leto javna kmetska manifestacija za gospodarski napredek in popolno slogo vsega kmetskega prebivalstva. Zato kmetje, kmetice, fantje in dekleta vsi na Bled!
Na bauovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra t. 1. Šola ima dva oddelka: letno žolo in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in sicer se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki ostanejo po končanem šolanju na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje za letno in za zimsko šolo, kolkovane z Din 5"—, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpsozneje do 15. septembra t. I.
Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, odpustaico odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo starišev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu spre-jedo podporo iz javnih sredstev.
Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno od 25-— do 300-— Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo predložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
Jakob Lapuh:	10
Peregrin Zavožen
(Povest iz davnine.)
(Nadaljevanje.)
»Da. Poprej še nisem znal toliko misliti — ali kako bi rekel —. Živel sem z zaprtimi očmi. Šele po tetini smrti se mi je posvetilo —«
»Uboga Margareta! — Tebe je imela zelo, zelo rada —«
>Zal mi je le, da tega nisem prav razumel, dokler je živela —«
Po kratkem premolku je menil vitez: »V življenju je zmeraj tako. Dobroto zna človek ceniti šele tedaj, ko mu zatone.« Potlej z vedno toplejšo nežnostjo: »Ona je želela, naj bi ti vsa mrka in neprijetna minulost ostala prikrita... Zdaj bi ti vzlic temu najlaže povedala, kolikor bi sodila, da ti je v prid. Njeno srce je bilo blago in je zmeraj zarana slutila, kaj je komu v blagor in kaj mu škoduje.«
»Verjamem,« sem vzdihnil in omenil, kako mi je na zadnjo uro marsikaj razodela.
Zdajci je bila porušena stena, ki je dotlej štrlela med očetom in sinom. V TeodorovLh očeh se je rosno zaiskrilo, ko je skril mojo levico v svoje dlani, meni pa je bilo, kakor da se moram otresti dušečih spon. Brez prigovarjanja se mi je razvozljal jezik, pa bolj ko sem govoril, bolj me je omamljala lastna beseda. Vse sem povedal, le tistega sem nekaj zamolčal, kaT sem bil ponoči doživel pri Klotildi.
Zdaj me je vitez objel kakor še nikdar no-
Dobrava ob Krki. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je proslavilo pretečeno nedeljo svoj veliki praanik. Mlado, a nadvse agilno društvo je tekom kratke dobe obstoja postavilo svoj lastni gasilski dom in ga po slovesni blagoslovitvi ob pol treh popoldne izročilo svojemu namenu. Slovesen akt blagoslovitve je opravil dekam škocjanski g. Anžič s primernim nagovorom. Domu je kumovala iz posebne prijaznosti ga. Gusti Pelanova iz Ljubljane v krasni narodni noši, katero je obkrožala garda gospa dobravških v pečah. Vso slovesnost je prav spretno vodil društveni načelnik Cvelbar, ki je tudi pozdravil številne goste od blizu in daleč. V prisrčnih besedah so društvu in marljivemu odboru čestitali g. župan občine Škocjan Globernik, zastopnik gasilske župe g. naddavkar Mazgon in končno še prijatelj dobravčanov g. Pelan. Z godbo na čelu se je nato razvil obhod. V obširnih prostorih
ben človek na svetu. Neizrazno, nebeško je bilo občutje, ko sem prvič slišal iz njegovih ust: »Peregrin, moj dragi, moj ljubi sin —« Stisnil sem se k njemu in v nemi blaženosti želel, da bi se mi ne bilo treba nikdar več raz-stati s človekom, ki mu bom poslej vedno smel reči:
»Moj oče —«
Dolgo sva bila kakor drug v drugega stopljena, a nazadnje me je premagalo:
»Ali bom smel vsaj zdaj izvedeti, kaj je z materjo?«
»Niti za las ti ničesar ne prikrijem,« me je kakor malo dete pobožal po licu. »Le to bi ti še rad povedal poprej, čemu sem te svaril za-stran Valerije.«
»Saj se ji ne bom čisto nič približeval, oče! Kaj hočem s takim otrokom,« sem komaj čakal, on pa s toplim nasmeškom:
»Hvala Bogu! Zdi se mi pa, da te bodo silila k njej —« »Kdo?« »Žiga —« »Njen lastni oče?!«
»Saj to je,« je zahropel. »On ni njen oče —« Novo razkritje je bilo zopet kakor udarec. Le kje živim, da videz niti v enem primeru ne odraža resničnosti?!
Oče je menda občutil moje presenečenje in je malo pomolčal, nakar mi je krepko stisnil roko:
»Pomni, Peregrin, da še živ krst ne ve tega, kar ti bom zdajle zaupal! Vedi pa, da sme to skrivnost slišati iz tvojih ust samo tvoj grob!«
Moral sem mu priseči, da bom molčal. Potlej sva šla globlje v gozd in se ustavila na jasi, od
znane gostilne Selakove se je nato razvila neprisiljena zabava. Pri tej priliki si društvo šteje v prijetno dolžnost, da se javno zahvali vsem sodelujočim, vsem darovalcem denarnih in drugih' daril iz domačega kraja in iz Ljubljane, ki so pripomogli, da je prireditev tako krasno izpadla. Društvo je sedaj še poživljeno in bo krepko delovalo na tem, da si nabavi prepotrebno brizgalno. Na pomoč!
Na bauovinski kmetijski šoli v St. Jurju ob južni žel. je za novo šolsko leto za gojence nekaj mest še nezasedenih. Zato je podaljšan termin za vlaganje prošenj za sprejem do 10. septembra t. 1. — Uprava.
Dobrniče. 20. t. m. smo imeli pri nas dobro obiskan shod, na katerem je poročal naš narodni poslanec tov. Anton Kline, ki je poročal o delu v Narodni skupščini. Po tem poročilu se je vršil razgovor o gospodarskih vprašanjih.
koder sva imela na vse strani prost razgled, da bi ne mogel kdo neopaženo prisluškovati.
»Vsak napačen korak, pomni, Peregrin,« je začel oče z naporom, kakor da trga srce iz sebe, »se v življenju maščuje. Odpuščanje je nemara res božja lastnost, v naših človeških razmerah pa je taka beseda samo laž.«
Pozorno 6em ga poslušal, skoro bi si ne bil upal dihati, ko mi je pravil, kako je bilo tedaj, ko je prišel na pogreb polbratove matere. Niti slutil ni, kaj utegne nastati iz tega obiska. Hilda, Zigova žena, se mu je od vsega početka smilila, ker je vedel, da bo ob moževi strani trpela. Bila je krotka, nežna in vsekakor vajena drugačnega življenja nego ga ji je znal nuditi zadirčni Žiga. Skraja Teodorju ni omenila, ko pa se je hotel čez nekaj dni posloviti in se vrniti v svet, ga je milo prosila, naj še malo, vsaj malo ostane.«
»Glej, Peregrin,« je vzdihnil oče, »kadar te prosi pomoči potreben siromak, ga ne boš od-podil, ako te pa prosi bedna ženska, ki vzlic lepoti in dobroti po nedolžnem trpi, ji ne moreš odreči nobene žrtve.«
Tako je tedaj vitez Teodor ustregel Hildini želji. Dasi je spoštoval v njej polbratovo ženo, sta se drug drugemu od dne do dne bolj bližala. Iz sočutja je v mojem očetu vzkalilo nagnem je, ki je nemara v njej rastlo že izza prvega srečanja. To je obema zamrežilo oči in zameglilo razsodnost. Kakor v sanjali se je zgodilo in sta se oba zdrznila, ko je bilo prepozno. Hilda je jokala in obtoževala sama sebe, da je najbolj ničvredno bitje na svetu, a v njem se je vzdraimila očitajoča vest: Tam daleč čaka in zvesto misli nanj mladenka — žena, ki je že leto in dan mati njegovega sina.,,
(Dalje prihodnjič.)
Kreditni zavcd z« Ir&ovino in industrijo
Ljubljana.
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju}
Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 20-40,24-57,25-48; inferurban: 27-06,28-06 PETERSON INTERNATIONAL BANKING CODE Cbreslovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedeposif i. t. d.
Zg. Polskava. Dne BO. avgusta jo umrl daleč naokoli dobro znani posestnik, dolgoletni župan občine Gaberntik ter občinski, šolski in cerkveni odbornik Jožef Goričan.
Kako je bil priljubljen je pokazal njegov pogreb. Zapušča žalujočo ženo in štiri otroke.
Bog bodi dobri plačnik njegovi dobri duši, ostalim naše iskreno sožalje.
Dvodnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 22. in 23. septembra t. 1. an banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Udeležbo je javiti z dopisnico do 20. septembra t. 1. ravnateljstvu šole.
Št. Jernej. Zopet nova edinica. Fantje in dekleta iz Št. Jerneja ter okolice so se zavedli velike važnosti kmetsko-delavskega gibanja. Zadnjo nedeljo prejšnjega meseca so se zbrali in položili trden temelj novemu našemu društvu kmetskih fantov in deklet v Št. Jerneju. Ko sta objasnila pomen in namen našega gibanja in hotenja tov. dr. Jože Trošt in Jože Bradač, smo izvolili sledeči pripravljalni odbor, da pripravi čiimpreje ustanovni občni zbor: Predsednik Stanko Goireiic iz Št. Jerneja, namestnik Radkovič Tone iz Dol. Brezovice. Odborniki pa so: Slavko Blatnik iz Št. Jerneja, Novak Alojz iz Hrastja, Jakše Franc iz Orehovce. Zupančič Mimi iz Št. Jerneja, Krhin Justi iz Dol. Brezovice, Cvetko Hudoklin iz Št. Jerneja. Nadzornika sta Tone Škeri in Zupančič Franc. — Tako je tudi tu vs+ala nova četa korajžnih in odločnih borcev zelenega prapora in se z vso vnemo lotila prepotrebnega dela za boljšo bodočnost iu; odr	«
Novomesto. V nedeljo 27. avgusta je imel svojo sejo v Sokolskem domu novomeški pod-or Zveze. Na tej seji ?o se določile smernice z ■ delo zimski sezoni. Poročala sta de' a Tat Zveze tov. Jože Bradač in delegat Kmetske p: svete v Novem mestu tov. Mervič. Točen delovni načrt bo predložen na prihodnji seji, o čemur bomo podrobneje poročali. Več tor*v prihodnjič!
ČE ŠE KAJ DOLGUJETE na naročnini za Kmetski list, vas prosimo, da nam zaostanek 'čimpreje nakažete, da se vam redna pošiljatev lista ne ukine.
Poplavna katastrofa na Kitajskem
Kitajsko je znova zadela katastrofalna poplava. Rumena reka je tako zelo narastla, da se je v dolnjem toku pretvorila v eno samo morje. ,V bližini Kansua je voda porušila velike zaščitne nasipe ter zalila vso dolino in poplavila najplo-dovitejša kitajska polja. Na tisoče in tisoče kmetov je koinaj rešilo golo življenje, vse drugo pa jim jo uničila voda. Pri Honau je reka izkopala novo strugo in ogroža tudi tu zaščitne nasipe Oblasti so poslale v ogrožene kraje vojaštvo, da pomaga prebivalstvu pri reševanju imetja. Pri Tsimanu je dosegla voda že višino nasipov in grozi vsak čas poplava vsega mesta, ki ga je prebivalstvo v paničnem strahu že zapustilo. Po dosedanjih podatkih je poplava zadela okrog pol milijona ljudi, nad 50.000 pa jih pogrešajo in mislijo, da so utonili.
Senzacionalen uspeh pri današnjem zaključnem žrebanju srečk državne razredne loterije. Od merodajne strani smo zvedeli, da je pri današnjem poslednjem žrebanju V. razreda 26. kola državne razredne loterije prvič od obstoja loterije dosežen redek uspeh, namreč, da sta obe glavni premiji 1,000.000 Din in 500.000 Din, torej skupaj 1,500.000 Din odpadli na eno in isto številko srečke. Zvedeli smo, da je ta srečka vseh srečk, to je vse štiri njene četrtinke, bila prodana preko znane tvrdke Bančno komandit-no društvo A. Rein in drug v Zagrebu, in sicer dve četrtinki v samem Zagrebu, ostali dve četr-tinki pa igralcem v pokrajini. Številka te redke srečne srečke je 48.780.
Nov član banovinskega sveta
Z odlokom gosp. ministra za notranje zadeve je imenovan za člana banovinskega sveta Dravske banovine za murskosoboški srez gosp. Kuhar Štefan, posestnik in mlinar v Puooncih. Z istim odlokom je bil na Lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana banovinskega sveta za murskosoboški srez gosp. Faflik Franc, župnik v Kančovcih.
Velika gospodarska razstava v Negotinu
Po železnici in po ladjah dovoljena četrtin-ska vožnja.
Ob priliki proslave lOOletnice osvoboditve mesta Negotina v timoški krajini, ki se vrši dne 21. septembra t. 1., priredi mesto
veliko gospodarsko razstavo, na katero je dovoli g. minister za promet oe-trtinsko vožnjo po vseh železniških in vodnih progah. Parobrod »Aleksander« odpelje po Do-navu udeležence z Beograda 20. t. m. ob 6. uri zjutraj.
"Domače vesli
Velik shod J. N. S. na prostem se vrši v nedeljo, dne 17. septembra t. 1. v Narapljah za občine Majšperk, Sv. Bolienk v Hal. in Ptujsko goro. Na shodu bo poročal narodni poslanec g. Lovro Petovar. Shod se prične ob 9. uiri.
Nevaren padec. S senika je padla 201etna Franja Božnarjeva, delavka iz Škofje Loke BI. Pri padcu je dobila hude notranje poškodbe in si najbrže ranila tudi hrbtenioo, ker so ji noge kar odmrle.
Davčni uradniki in »ksekutorji dobe uniforme. S 1. januarjem 1934 bodo morali nositi davčni uradniki in eksekutorji, kadar so v službi, posebno obleko. Predpisan je že pravilnik za razne vrste oblek: navadno, svečano, poletno in zimsko.
Ko preCltaS Kmetski Ust, daj
ga prečitati tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 50 dtnarjeu.
XV. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO
Od našega zadnjega poročila so se pri živahnem povpraševanju cene za hmelj dnevno dvigale. Včeraj se je plačalo za 1 kg Din 100-—.
Hmeljarji pa čakajo s prodajo, ker upajo še na zboljšanje cen. Društveno vodstvo.
Velik mlin pogorel. Pretekli teden je pogorel v Bački Topoli velik mlin, last Desiderja Forgača. Ogenj se je širil s tako naglico, da so bili gasilci brez moči ter je mlin pogorel do tal. Uničeni so vsi stroji ter velika zaloga pšenice in moke. Škoda znaša poldrugi milijon.
Sneg na Durmitorju. V torek zjutraj so prebivalci Nikšiča zagledali vrhove Durmitorja v snežni odeji, ki se širi precej nizko po pobočjih.
Požar po — božji volji. Ko so te dni po okolici Ba/njaluke divjale hude nevihte, je blizu vasi Begoviča udarila strela tudi v veliki senik starega posestnika Reuf-bega. Ljudem, ki so prihiteli od vseh strani, da bi rešili okrog 80 stotov sena, pa je starec dejal, naj se ne trudijo, ker je udarila strela v njegovo seno po božji volji. Ker jih je celo prosil, naj ne nasprotujejo božji volji, da mu ne nakopljejo še kake hujše nesreče, so reševalci naposled odšli in je seno seveda popolnoma zgorelo.
Vlom v ml'n. Nedavno noč je bilo vlomljeno v mlin Franceta Strgarja v Škocijanu. Mlin stoji precej na samem. Gospodar in gospodinja sta spala v hiši, ki je zvezana z mlinom, pomočnik pa je šel spat na kozolec. Tako so vlomilci lahko sneli vrata s tečajev in vse prebrskali. Odnesti pa so mogli le okrog 20 kg masti, več kosov slanine in 15 kg prekajenega mesa. Osumljeni so nekateri domačini.
Carinjenje zaklane živine pri uvozu v Avstrijo. Interesenti se opozarjajo, da se živina, ki se izvaža v Avstrijo, od 31. avgusta carini po dogovorjeni carinski postavki le s priloženim iz-kazilom, ki ga izda urad za nadzorstvo nad izvozom živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
Obnova domače kmečke obrti na Hrvatskem. Za hrvatske narodne vezenine se zelo zanimajo neke tvrdke iz Newyorka in Chicaga, ki so poslale sedaj v Evropo tudi svoje zastopnike. Ti zastopniki so že prispeli v Zagreb, obiskali ta-mošnji etnografski muzej in ravnatelja Berger-ja, ki je daleč po svetu znan kot organizator kmečke domače industrije na Hrvatskem. Ravnatelj Berger je bil že pred vojno v poslovnih zvezah z ameriškimi in angleškimi tvrdkami, ki so spravljale narodne vezenine na svetovna tržišča. Pojavile so se sedaj že neke tvrdke, ki so pripravljene financirati kmečko domačo obrt in ki bi hotele urediti svoj urad za razpečayanje teh vezenin na Dunaju ali pa v kakem drugem mestu srednje Evrope. Ravnatelj Berger je obljubil svoje posredovanje za obnovo kmečke domače obrti.
Med kradejo. Dolgo se že čujejo pritožbe, da se pojavljajo tatvine po čebelnjakih, posebno po panjih čebelarjev, ki imajo čebele na paši. Dne 1. septembra je bil zopet okraden g. Ivan Keržin. Ta ima svoje čebele na ajdovi paši v Iški Loki pod Krimom. Odneseno mu je bilo 13 saitnikov z medom, pri tem pa je tat napravil še več tudi druge škode, zlasti pa s tem, ker mu je uničil več matic in so panji osiroteli.
Smrtna nesreča v premogovniku. Ioduatrijec HassenbicheJ iz Konjic je lastnik malega rudnika v Stranicah pri Konjicah, ki daje prav dober premog. V rudniku je bilo te dni zaposlenih več delavcev s podpiranjem rova z bruni. Nenadno se je utrgala debela plast kamenja in pokopala pod seboj rudarja Antona Sojča z Bukove gore.
Pes v smrt s svojim mladim gospodarjem.
71etni Andrija Bušek iz vasi Kovačiče blizu Velikega Bečkereka je pasel včeraj kravo in spremljal ga je pes. Bil je truden, pasel je ob železniški progi, pa je legel na tračnice in zaspal. Kar se je približal vlak, strojevodja je dečka opazil in začel je vlak ustavljati. Videč svojega mladega gospodarja v nevarnosti, je začel pes na vso moč lajati, pa ni mogel dečka zbuditi. Strojevodja ni mogel vlaka pravočasno ustaviti in tako je lokomotiva zgrabila dečka in psa. Dečku je odtrgalo glavo, psa pa razpolovilo.
Bik razmesaril dečka. V Bačkem Brijegu je pasel deček Pavle Bešič živino, pa ga je napadel pobesneli bik. Deček je začel bežati, toda bik ga je dohitel in ga razmesaril, da je med prevozom v bolnico umrl.
Stoletnik obdeluje svoje posestvo. Kakor poročajo iz Gjevgjelije, jo na skrajnem jugu naše države mnogo ljudi, ki so dosegli izredno visoko starost — 100 let. A med vsemi, četudi je najstarejši, je vendar najbolj zdrav in svež stoletnik Zaiir Starajevljevič, ki še vedno sam obdeluje svoje vrtove ter na svojih ramah prenaša tudi do 50 leg težka bremena. Spominja se tudi še prav dobro ljutih bitk s Turki v 40 letih 19. stoletja.
Izvoz naše koruze v Francijo po preferenci.
Kakor poročajo francoski listi so zaradi obilne žitne letine v Franciji, ki je primorana celo del svojega pšeničnega pridelka izvažati na tuja tr-žiš:a, možnosti za uvoz tuje pšenice v Francijo letos malenkostne. Vendar je v znak dobre volje in prijateljstva pristala Francija na podlagi sporazuma, sklenjenega z Jugoslavijo, na jivoz 34CO vagonov koruze v času od 10. junija do 30. septembra.
Huda nesreča kolesarja. Ko se je vračal 21-letni kovač Alfred Brandt na kolesu iz Kamnika proti Ljubljani, ga je blizu Kamnika podrl neki beograjski avtomobil. Brandt je v loku odletel s ceste ter obležal nezavesten.
Dva otroka zašla med hunte. Gunoek Ivan in Cvetko, 2- in 3-letna sinčka zidarja iz Hrastnika, sta bila sama doma. Odšla sta na bližnji tir, kjer sta se vozila na huntih, ki so jih poganjali drugi otroci. Oba otroka sta zašla med dva vozička ter zadobila precej resne poškodbe.
Iz banovinskega sveta. Poleg razprave o občinskih volitvah se je vršila na izrednem zasedanju banovinskega sveta tudi razprava o bed-nostnem fondu in o obveznem zavarovanju proti toči. O poteku razprave bomo poročali kasneje.
Obsojenčevo zadovoljstvo. V Varaždinu se je vršila sodna obravnava proti mednarodnemu vlomilcu Antonu Žolgarju, po rodu iz Svete Nedelje, ki je pri belem dnevu vršil vlome v razna stanovanja in trgovine v Varaždinu in Cakovcu. Priznal je vse vlome, zaradi katerih ga je obtožil državni pravdnik. Obsojen je bil na pet let in šest mesecev ječe.
Kmetski praznik na Bledu. Za kmetski praznik na Bledu na Mali šmaren 8. septembra t. 1. je dovoljena po železnici polovična voznima. Zanimanje za to veliko prireditev je tako veliko, da se obeta nad 20.000 udeležencev.
Utekel iz ječe in se obesil. Iz zaporov okrožnega sodišča v Kotoru je pred nekaj dnevi pobegnil neki Krsto Pribilovič, ki so ga par dni iskali vsepovsod brez uspeha. Naposled pa so javili neki kmetje, da so v malem gozdiču na bregu nad samimi sodnijskimi zapori našli obešenega nekega neznanca. V samomorilcu je komisija takoj spoznala begunca Pribiloviča, ki se je obesil takoj, ko je srečno utekel iz prenapolnjenih in zaradi tega slabo nadzorovanih zaporov.
Polovična vožnja za kmetski praznik na Bled
je dovoljena z odlokom Ministrstva za promet štev. Ms. 18529 od 1. septembra 1933. Udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki ga pa ne smejo oddati pri dohodu na postaji Lesce-Bled ali Bled-Jezero, marveč ga morajo obdržati, ker velja ta vozni listek v zvezi z legitimacijo, ki jo dobijo udeleženci na dan praznika na ve-seličnem prostoru v Zaki kot potrdilo, da so posedli prireditev, za brezplačen povratek domov. Polovična vožnja velja za čas od 7. do 12. septembra.
Vesli iz sveta
Koliko poje človek na leto. Zdrav človek porabi na leto za hrano približno desetkratno količino lastne teže. To pomeni, da porabi, ako znaša njegova teža n. pr. 70 kg, okoli 700 kg jestvin. Od tega odpade na kruh in krompir nekako 370 kg. Razen tega pa poje še veliko količino sočivja, mesa itd.
Prevelik blagoslov. Iz Ferrola poročajo, da sta tamkaj porodili dve sestri, ki sta v službi pri istem podjetniku. Obe sestri sta redili v isti uri in obe sta dobili dvojčka.
V čolnu okoli sveta. Angleški novinar Sa-vage in angleški mornar Edgar sta sklenila v navadnem čolnu obpluti svet. Snoči sta se vkrcala v Dovru in prispela davi do rtiča Griz-Nez. Izjavila sta, da sta imela imenitno vožnjo. Zdaj nameravata pluti po prekopih v Nemčijo.
Eksplozija na norveški križarki. Na norveški oklopni križarki »Torteskjold« se je pripetila strašna eksplozija, ki je zahtevala tudi več človeških žrtev. Oklopnica je imela na odprtem morju strelske vaje. Pri strelu .iz topa 12 om je iz neznanega vzroka eksplodiral naboj granate.
Druge je rešil, sebe ni mogel. Pri Ardenzi ob Tirenskem morju je te dni neki delavec rešil tri otroke iz morskih valov, ki so jim že grozili s smrtjo. Na nabrežju se je namreč igralo 40 deklic. Nenadoma se je približal visok morski val, ki je udaril z izredno silo na prod in odnesel s seboj tri deklice. Delavec je planil za njimi v v morje in jih privlekel na breg, saim pa je nazadnje tako epesal, da ga je neki val potegnil s seboj, nakar je utonil.
Podaljšanje pogodbe s Švico. Med Švico in Jugoslavijo je bila sklenjena nova pogodba k pogodbi (StillhaHeabkomimen) z dne 7. aprila 1932 in dodatni pogodbi z dne 2. novembra 1932, ki bo stopila dne 31. avgusta v veljavo in ostala štiri mesece veljavna.
Hud vihar na Siciliji. Na Siciliji divja hud vihar. V Calatafiniju je nevihta napravila veliko škodo. Nekega kmeta je ubila strela. O precejšnji škodi poročajo tudi iz okolice Sirakuze in Palerma.
Epidemija spalne bolezni v Ameriki. Iz Detroita poročajo, da so se tamkaj pojavili primeri spalne bolezni. Tri osebe so že umrle.
Granata raztrgala dva pastirja. Velika nesreča se je zgodila v slovenski Istri 4. avgusta. Okrog Herpelja je nastanjeno za običajne poletne vaje vojaštvo 10. toipniškega polka. Streljali so z granatami 17 cm kalibra. Nekje med Ska-danščico in Gradiščem sta dva pastirja našla tako granato, ki se ni bila razpočila. V otročji neprevidnosti sta jo najbrže hotela kaj preiskati, pa je počila in oba raztrgala. Pokopali so ju v soboto 5. avgusta.
Osa povzročila smrt. V bližini Moulina je povzročila osa smrt nekega avtomobilista. Šofer je sedel pri volanu in je opazil oso, ki mu je nagajala. Izpustil je za trenutek krmilo, da bi odgnal nadležno žuželko, tedaj pa je izgubil oblast nad vozom, ki ga je vrglo proti drevesu. Avtomobil se je razbil, vozač pa je bil pri tem tako ranjen, da je nekaj ur po prevozu v bolnišnico umrl.
Na Češkoslovaškem so se delno spremenile plače poljskih delavcev, in sicer so se nekaterim kategorijami zmanjšale plače do 10 Kč na mesec.
Maršal Pilsudski obišče Moskvo. >RaboU)ik« javlja, da je bil v Moskvo povabljen maršal Pilsudski, da se kot poljski vojni minister udeleži vojaških slovesnosti, ki bodo v Moskvi meseca novembra.
Lastavice odhajajo ... Štirinajst dni prej, kakor vsako leto, nas to pot zapuščajo lastovice. Ponavadi se začno lastovice zbirati za polet v južne kraje v prvi četrtini septembra. Letos pa že sedaj obletavajo zvonike in kmalu bodo vzele slovo od naših krajev. Nekateri pravijo, da je to znak zgodnje zime.
Trije Poljaki v čolnu čez Ocean. Trije poljski častniki so te dni v majhnem čalnu srečno prevozili Atlantski ocean ter dospeli v pristanišče Hamilton na Bermudih.
Fašizem in ženske. Mednarodni socialistični ženski odbor, ki se je te dni pod predsedstvom Angležinje Adamsonove sestal v Parizu, je sprejel sklep, da se mora ženstvo boriti proti fašizmu zaradi tega, ker je vzel žeustvu še tiste pravice, ki so jih imele poprej.
Prvi kongres slovanskih občinskih hranilnic bo 10. septembra v Krakovu. Kakor poročajo iz Prage, se bo kongresa udeležilo močno odposlanstvo Zveze češkoslovaških posojilnic.
Češkoslovaška krije 90°/o ameriškega uvoza čevljev. Iz podrobne uvozne statistike Zedinjenih držav je razvidno, da je znašal ameriški uvoz čevljev v prvem letošnjem polletju 650.000 parov nasproti 600.000 parom v lanskem prvem četrtletju. Od uvožene količine odpade 560.000 parov ali 80% na uvoz iz Češkoslovaške.
Koruza dozori v 10 dneh. Liibeški profesor dr. Spangenberg, ki že dolgo eksperimentira z raznimi semeni za pospešenje rasti, je demonstriral pred angleškimi strokovnjaki za poljedelstvo svojo posebno metodo za rast koruze. Koruza, ki je, kakor krompir neobhodno potrebni del človeške in živalske hrane, se lahko goji v zrakotesno zaprtih prostorih, kjer namakajo tla s kemičnimi raztopinami. V desetih dneh napravi takšna koruza razvoj, ki ga rabi koruza na polju dva meseca. Podnebje ne vpliva čisto nič na rast v takšnih umetnih gnojiščih, kjer je mogoče pridelati v enem letu 36 koruznih letin.
Svetovno trgovsko brodovje. Po podatkih Lloydovega registra se je tonaža svetovne trgovske mornarice (ladij nad sto ton) zmanjšala v teku enega leta: od srede 1932. do srede 1933. za 1,751.000 ton. Najbolj se je zmanjšala tonaža parnikov in motornih ladij: za 1,696.000 bruto-ton. V letu 1932. je bilo uničenih trgovskih ladij za 1,378.000 ton ali za 345.000 ton več ko leta 1931.
Neslišno letalo. Iz Tokija poročajo, da se je nekemu mlademu japonskemu inženjerju posrečilo odkriti pripravo, ki znatno zmanjšuje bučanje propelerja pri letalih. Japonsko vojno ministrstvo je odkupilo patent.
Naša trgovinska bilanca z Nemčijo aktivna. Brezpogodbeno stanje v trgovinskih odnošajih med našo državo in Nemčijo, ki je nastopilo letos v začetku marca in je bilo likvidirano šele pred kratkim, je škodovalo kakor je razvidno iz naše trgovinske statistike, predvsem izvozu Nemčije v našo državo, dočim je bil v letošnjem prvem polletju navzlic brezpogodbenemu stanju naš izvoz v Nemčijo celo večji nego lani v istem razdobju. Naša trgovinska bilanca z Nemčijo, ki je bila lani v prvem polletju (kakor vedno prej) pasivna za 124 milijonov Din, je bila letos prvikrat aktivna, in sicer za 29 milijonov Din.
Plače obiralcev na Češkem so se povišale. Na svoji seji dne 28. junija je deželni sosvet za kmetijsko delavstvo na Češkem določil plače za obiranje hmelja. V hmeljskem okraju Žatec bo prejel delavec za vsakih 30 litrov obranega hmelja 1-40 Kč (lansko leto samo MO). Za druge hmeljske okraje je določena plača 1-20 Kč (lansko leto 90 vinarjev). V pogodbah se ta postavka lahko zviša največ do 1-50 Kč v prvem primeru, do 1-30 Kč v drugem.
Aaton Šinkovec, Celje:
Peufe e ppidelcvau/zi lanu
in izdelovanju pvediva
(Konec)
Lan dozori, ko prično od stebla odpadati listki in počnejo steblo in pa semenske glavice rumeneti. Ne puščajte, da bi mu stebla in pa glavice popolnoma porujavele in se posušile, kajti s tem le povzročite, da bode kasneje predivnato vlakno grobo, surovo, prhko in zato veliko manj vredno. V krajih, kjer je močno razvita lanena industrija in predejo predivo v res fine preje za čipke, rujejo lan še nedozorel, takoj po cvetju, pri čemer izgubijo sicer donos semena, zato pa dobijo za vlakno znatno več.
Lan naj se ruva le takrat, kadar je suh in sicer takole: najpreje se poruje poležen lan in se ga dene posebej, kajti tak lan je veliko preje goden kot pa še stoječi. Potem naj se začne z ruvanjem še stoječega lanu tako, da se z obema rokama 3- do 4krat zaporedoma potegne iz zemlje, da se dobi polno pest. Prst naj se potem odrsa in odstrani plevel. Poruvan lan naj se lepo za sebe polaga, kjer naj — kakor je pač vreme — 2—4 dni obleži, da mu porumene bilke in porjave semenske glavice. Nato vzemite dolge, gladke in lahke preklje ter lan obrnite, da še druga stran porumeni. V teku enega tedna je lan že suh in glavice rjave, če bi pa te le še ne bile dozorele, je potrebno, da postavite lan po koncu, v nevezanih snopičih, da čimpreje dozori.
Ko vse to napravite, lan na rahlo prevežite v male snopiče in postavite jih poševno enega k drugim (kakor streha) v 1—2 m dolge vrste. Tako naj lan še en teden ostane, da se popolnoma osuši. Dalje lanu ne puščajte, da se Vam preveč ne posuši, kajti to je zanj kvarno. Poberite torej pravočasno te male snopiče, sortirajte jih tako, da bode enako suh skupaj in odvzemite lanišču semenske kapice. Tega pa ne delajte s tolčenjem, temveč s smukanjem. Vsak kovač Vam naredi železen greben, s katerim osmukajte semenske glavice. Tolčenje rani stebla in pokvari vlakna.
Seda] pa: pride — razen trenja — najvažnejše pri lanu: godenje lanišča. Koliko se pri tem napravi vsako leto škode, koliko izgubi tu naš kmet denarja! Pri godenju v glavnem razlikujemo dva načina, rose-nje in močenje. Pri nas se zaenkrat, žal, samo rosi, zato opišem najpreje to. Zapeljite snope, v katere ste, potem, ko ste odvzeli seme, povezali lanišče, na po-košene travnike, še bolje pa strnišče. Razvežite jih in razprostrite lanišče tako na redko, da se trava oz. strnišče ven vidi. Bolj suho lanišče dajte skup, manj suho zopet skup, tako da imate pregled. Lanišče morate med rosenjem vsaj enkrat obrniti, v slučaju večdnevnega deževja pa večkrat, da bode enakomerno godeno, ker to zelo vpliva na moč, mehkobo in čistost vlakna. Pregrinjajte in obračajte le takrat, kadar ni hudega vetra. Poslužujte se že opisanih prekelj in delajte previdno, da ostane lanišče v redu.
Lanišče se godi pri načinu rosenja navadno štiri tedne, zgodilo se mi je pa že, da je bilo v 14 dneh godno ali pa, da sem radi deževja in hladnih dni Čakal do 6 tednov. Prav radi tega je rosenje neprimerno in dolgo trajajoče, le preveč je od vremena odvisno. Opozarjam Vas, da poizkusite lanišče tako, da odberete vzorce na različnih krajih in to tanke in debele. Ko vidite, da gre vlakno od stebla vsaj tri-četrt v traku proč, dvignite lanišče, kajti godeno je. Pri dviganju pazite zopet, da ostane v redu in si ne napravite škode.
Toplo Vam svetujem, da opustite rosenje in se poprimete močenja, ki Vam da veliko manj dela in skoro polovico več robe ter prav znatno boljše predivo. Pri močenju se pa ozirajte na tole:
Napravite si štirioglato jamo, približno G m dolgo in 2 in pol m široko ter 1 m globoko. Jama mora držati vodo ter imeti odtok, da se vanjo napeljana voda po godenju zopet odpelje. Na dno te jame dajte deske, krajevce in jih pritrdite na tramiče. Ob stenah jam postavite iz protja spletene opaže, da se prst ne bo podsuvala v jamo. Te opaže z močnimi stebriči podprite, vse skupaj pa z deskami na dnu jame zve-žite. (Take jame so prikladne le za kraje, kjer je zemlja ilovnata, v peščenih in skalnatih krajih pa si pomagajte z zidanimi. Tam je zopet zidanje radi skal in peska cenejše.) V tako izgotovljeno jamo naj zleze en delavec in vklada lanišče. Snopi naj bodo, kot so bili pri odvzemanju semena, majhni in le prav rahlo povezani. Naklada naj kolikor le mogoče na gosto in tako, da bodo korenine pri tleh. Pri tem pa mora zelo paziti, da se lanišče nikjer ne dotika prsti, ker bi segnilo. Ko je jama polna, napeljite vanjo vodo. Voda naj ne bo mrzla, čim gorkejša bo, tem preje bo lan goden. Je pa lahko umazana in prestana, ker vse to vpliva na godenje prav pospeševalno. Pazite, da bode lanišče vedno vsaj 10 cm pod vodo, naložite zato na vloženo lanišče po približno 20 cm narazen deske in te s kamenjem obtežite. Čez par dni bo postala voda rjava iu se bo pričela peniti. Slišali boste vrenje in začutili smrad — godenje se dovršuje. Povdarjam še, da studenčnica ni pripravna za močenje, vzame naj se le mehka voda. Pri vkladanju pa pazite na to, da
pride enkrat v jamo le enako suho lanišče, da bode potem tudi enako godeno.
Na hitrost godenja vpliva, kakor sem že omenil, v glavnem toplota vode, v katero smo lanišče položili, zato ne morem točno določiti dneva, kdaj da bode dosti godeno, vendar pa Vam nujno svetujem, da po 5. dnevu vsak dan poizkusite, če je že godeno, ker pri količkaj vročih dnevih je godenje v enem tednu dovršeno. Torej štirikrat hitreje kot pri rosenju. Napravite torej pravočasno poizkušnje kakor pri rosenju, vzemite lanišče, katerega vlakno gre pri prelomljenju do tričetrt v traku od stebla, iz jam, da Vam ne se-gnije. Vodo iz jam napeljite na travnike, ker je dobro gnojilo. Če med godenjem opazite v vodi črvičke, odpeljite nekaj te vode in dolite svežo, ker tako rešite lanišče nevarnosti poškodbe po golazni.
Ko je lanišče pobrano iz vode, postavite ga ob jami v snopih tako, da voda odteče, čez par ur pa ga prepeljite na zračen in sončen kraj ter ga postavite v kapelice, t. j. vsak snopič postavite pokonci tako, da bodo vrhovi skupaj, korenine pa v kolikor le mogoče velikem krogu in na redko narazen. Te kapelice obrnite čez čas, da pride sedanja notranja stran na zunaj, da se še ta popolnoma osuši. Če vreme dopušča, razvežite in ga razprostrite za par dni na travi, da ga solnce malo obeli, ker kupec tudi na barvo važnost polaga. V velikih krajih vržejo med lanišče nekaj jelševih vejic, da dobijo lepšo bravo prediva.
Ko boste lan na en ali drug opisani način ugodili, ga je treba le še otreti, t. j. odstraniti vlakno od stebla (lesa). Za trenje mora biti lan pravilno goden in pa popolnoma suh. Nepravilno godeno lanišče pušča v predivu delca stebla, pezdirje in ga ne odstrani nobena roka pa tudi stroj ne, zato mora kupec prediva delo in odpadke pri čiščenju ter manjvrednost lake robe vkalkulirati in jasno je, da v škodo pridelovalca, za tako nečisto predivo kolikor le mogoče inalo plača. Glavna napaka, ki jo dela naš kmetovalec, je ona pri sušenju. Pri tem kaj rad lanišče zapali, tako predivo je potem lisičje barve in se ga vsak kupec brani-, poleg tega pa je popolnoma izsušeno, lahko, prhko ter brez vsake moči. Če je predivo zdravo in dobro skoraj niti ne pretrgate, če je pa slabo in pri sušenju preveč segreto lanišče, potem je predivo'cunjasto in popolnoma nič ne drži, je kakor mah. Taka roba je za strojno predelavo skoro nepo-rabna in zelo poceni. Drva stanejo denar in s tem denarjem si naš kmetovalec svoj eventualno dober pridelek uničuje ali pa sploh popolnoma uniči. Kolikokrat je pri sušenju že ves lan zgorel, koliko domačij je že zgorelo, ko je pri sušenju lanu ogenj gorečega lanišča prešel na gospodarska poslopja itd. Opustil t tisto prekomerno ogrevanje, ki Vam vsako leto najmanj dve tretjini prediva pokvari ali pa uniči. Res je, da je treba lanišče pred trenjem dobro posušiti. vendar ne čez 30 stopinj in tudi ne v pečeh, k*kr?i>p so po Dolenjskem, temveč v zato napravljenem prostoru, sušilnici, v kateri gre ogenj med zidovji prostora, kjer je lanišče na redko razpostavljeno na posebnem vretencu. Če se zanimate, pišite mi dopisnico in pošljem Vam skico, na podlagi katere si lahko napravite proračun za tako, edino pravo, sušilnico in uvideli boste, da stroške take naprave, kjer lahko tudi druge pridelke sušite (sadje itd.), v enem samem letu lahko prihranite.
Ko je lan tako segret, ga ne damo pod trlico. Pojdimo raje k najbližjemu kolarju in napravi naj Vam 3 valjčke po 60 cm dolge. Dva naj bosta po 25 cm premera, eden pa le 10 cm, vsi naj pa imajo na zunaj okroglo postružene zobe. Napravite si kot miza visoko stojalo, denite spodaj dva velika valjčka, na sredi med nje, da se le na rahlo ujemajo, pa malega. Razumljivo, da morajo biti valjčki iz suhega, trdega lesa in pa na oseh, ki pridejo v primerne ležaje, eden od spodnjih valjčkov mora imeti vinto, da se vrti in s tem spravi vse tri v obrat. Potrebno skico Vam kaj rad dopošljem. S to napravo se lami lanišče in sicer takole: en moški vrti spodnji valjček, drugi pa podaja male pesti lanišča (lepo narazen razprostrte) med spodnja in gornji valjček, ena ženska pa na drugi strani že zlomljeno lanišče pobira, uravnava ter na posebno klop polaga. Na ta način obdelano lanišče naj šele terice otrejo. Terejo naj ga pa tako, da lanišče, kasneje predivo venomer obračajo, da ne bode na eni strani kar stepeno in radi tega cunjasto, na drugi pa še surovo. Predivo je le tedaj res otrto, če je brez pezdirja. Predilnice, ki iz prediva prejo predejo, lesa in pezdirja ne morejo popresti, to mora ven in zato slabo otrto predivo znatno slabše plačajo kot pa le čisto in ne stepeno.
Svetujem Vam, da otrto predivo po barvi in dolžini ter kakovosti v splošnem sortirate, da vsako pest posebej pogladite in malo zavijete ter zanesete v zračno in suho klet, da se odpočije in poživi. Pred prodajo predivo lepo, kot ste je sortirali, v ca 5 kg težke povesme, s slabim predivom dvakrat trdo povezano, zložite.
Ako boste delali po teh navodilih, boste svoj pri-
delek lahko prav dobro prodali. Vaš trud bo dobro poplačan in pomagali si boste v Vašem gospodarstvu, pri tem pa postavili dober in trden temelj bodoči industriji lanu v Jugoslaviji, ki nam je nujno potrebna, katere pa vsled pomanjkanja dobrih surovin — lanenega prediva — za sedaj še ne moremo ustanoviti in smo primorani, da naše res slabo predivo pod pravo ceno izvažamo, da laneno prejo ali pa tkanino, na katerih je že zaslužek tujca, z visoko carino obremenjeno zopet uvažamo ter sami sebi, v vsakem gospodinjstvu, pa naj bode privatno ali pa javno, nujno nam potrebno platno dražimo, tujcem v času, ko so naši sinovi brezposelni, delo in zaslužek dajemo.
Omenjam še, da sem vsakemu kmetovalcu iz srca rad pripravljen dati vsa potrebna navodila brezplačno in me bo zelo veselilo, če ta članek ne bo našel gluhih ušes, če se bo pri nas obdelovanje polja z lanom zopet povečalo, kar bo v blagor vsem, ker bo v tem slučaju tekom treh do štirih let dana možnost ustanovitve predilnice lanu in s tem povečanje lanene industrije, kar bode v gospodarskem oziru največjega pomena in nam vsem v veliko korist.
Propagandni teden za grozdje
Banska uprava Dravske banovine razglaša:
Propagandni teden za konzum grozdja in sadja v Dravski banovini od 2. do 8. oktobra 1.1.
Velika gospodarska stiska, ki neizprosno pritiska zlasti na mnoge plasti našega kmetskega naroda, imperativno nalaga vsem merodaj-nim činiteljem, da intenzivno in umno delajo na ublaženju bede našega kmetovalca, pred vsem onega iz vinorodnih in sadjarskih krajev.
Znano je, da v Draviski banovini pridelamo velike količine prvovrstnega namiznega sadja, pa tudi znatne količine grozdja. Presno sadje in grozdje ima priznano veliko zdravilno in hranilno vrednost. Naj bi postalo zato grozdje in sadje važen del hrane tudi v najširših plasteh našega ljudstva v mnogo večji meri, nego je to doslej!
Na posebnem sestanku se je zato sklenilo prirediti za vso Dravsko banovino propagandni teden za konzum grozdja in sadja od vštetega 2. do vštetega 8. oktobra t. 1.
V tam tednu se bodo vršila radijska predavanja za kmetovalce in meščane, gospodinje in šolske otroke. V strokovnih in dnevnih listih se bo vršila propaganda za večji konzum grozdja in sadja. Na vseh šolah v banovini bo učiteljsko predavalo o važnosti grozdja in sadja kot zdravilne in človeškemu organizmu potrebne hrane. Tozadevna predavanja za šolsko deco se bodo vršila predvidoma v soboto, dne 7. oktobra in za odrasle v nedeljo, dne 8. oktobra. Za odrasle bodo predavali kmetijski strokovnjaki, zdravniki, učitelji in razni drugi kulturni delavci. Kjer je le mogoče naj bi se ta teden in pred vsem v nedeljo, dne 8. oktobra priredila propagandna razprodaja sadja in grozdja, združena s primernimi slavnostnimi prireditvami.
Pri vseh teh prireditvah bodo sodelovali med drugimi Kmetijska družba, Vinarsko društvo, Sadjarsko in vrtnarsko društvo, vsako z vsemi svojimi podružnicami, dalje učiteljstvo, zdravniki in tako dalje.
»Ljubljana:
v
«
V soboto preteklega tedna je bil otvorjen letošnji jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni«. Otvoritvi, ki jo je izvršil minister dr. Kramer, sta med drugimi prisostvovala minister Ivan Pucelj in ban dr. Drago Marušič. Kakor drugi letni velesejmi, tako je tudii letošnji prava podoba vsega našega gospodarstva: kmetijstva, industrije, obrtništva itd. ter nas dostojno repre-zeotira zlasti pred tujci, ki 9i ga ogledujejo v velikem številu.
Veterinarska razstava
Na velesejmu »Ljubljana v jeseni« se brez dvoma najbolj odlikuje veterinarska razstava, ki obsega dva največja paviljona. Razstava, ki jo zdo vešče in skrbno prirejena, zajema vse, kar spada v živinozdravništvo, prehrano, nego, hi-gijeno in rejo domačih živali. Zato ne bo niko-
mur odveč, če si jo pozorno ogleda. Požrtvovalnim veterinarjem in agronomom pa moramo biti zanjo od sirca hvaležnii, saj je tudi veterinarstvo del pljuč našega kmetskega gospodarstva.
Razstava jugomontafonske živine na velesejmu
Na letošnjem velesejmu »Ljubljana v jeseni« je bila prirejena tudi razstava jugomontafonske živine, ki je prav lepo uspela.
Razstavljenih je bilo v celoti 127 glav. Od teh 92 jugomontafonske pasme, ostalo živino so^ razstavile živinorejske zadruge Kočevje, Struge, Ambrus in posamezni kmetovalci iz ljubljanske okolice. Od 35 bikov sta bila ocenjena z odličnim uspehom 2, s prav dobrim 11 in z dobrim 15; od 43 krav z odličnim 3, s prav dobrim 11, z dobrim 12; od 45 telic z odličnim 1, s prav dobrim 10, z dobrini 12. Ocenjevanje je bilo izredno strogo, toda pravično, ker bo le na ta. način dosežen namen, ki ga ima vsako ocenjevanje. Odlikovala so se prav posebno posestva: Attems, Auersperg, Codelli, Jeschounig, Lenarčič, Meinl, Pacher, Parin, Sarnitz, dr. Scher-baum Fritz, Scherbaum Gustav, Urbane in knez Windischgratz. V razsodišču so bili gospodje: senator prof. dr. Ullmansky, nadzornik ing. Mra-ovič, načelnik ing. Zidaušek in tajnik ing. Ša-farič. Vodstvo razstave je prejelo naslednje denarne podpore in poklonila: Din 6000— od banovine za razdelitev nagrad, netto; od mestnega županstva v Ljubljani Din 2000'— za razdelitev nagrad Jugomontafonski zadrugi; Kmet. družba je pa darovala en požiralnik in en trokar, kar je bilo vse pravilno razdeljeno.
Iskreno nas veseli, da se je plemeniti namen jugomontafonske zadruge: pomagati našemu kmetovalcu-živinorejcu z izboljšanjem in z izrejo čistokrvne živine tudi letos v polni meri posrečil, prav posebno zato, ker sta vzporedno s to razstavo ustvarila za živinorejsko prireditev kongres živinozdravnikov in do sedaj v naši državi najobššrnejša in vzorno organizirana veterinarska razstava potrebno zanimanje.
Od Nj. Vel. kralja poklonjeno krasno telico »Avalko« je prejelo kot prvo nagrado velepo-sestvo Radvanje pri Mariboru, ki goji že 30 let čisto jugomontafonsko pasmo. Trud se mu je obilno izplačal s tem, da je s svojim smotrenim delom dosegel s tirtdetno povprečno molžo (15 krav) letnih 5210 litrov mleka. Čestitamo.
Razstava semenogojskih postaj
na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra t. i.
V naši državi imamo že mnogo zavodov, ki se bavijo s proizvodnjo novih vrst kulturnih rastlin. Na jesenskem velesejmu bodo razstavili svoje vrste nekateri od teh zavodov, predvsem oni, ki že prodajajo seme od proizvedenih vrst. Priliko bomo imeli videti oplemenjene vrste domače banovinske semenogojske postaje v Beltincih, dalje od postaje kmetijske visoke šole v Zagrebu, od največje postaje v državi na državnem posestvu »Belje«, od postaje veleposestva Čoka in končno od zveze semenogojskih postaj Pol joprš vrednega društva v Osijeku, ki združuje sedem postaj iz okolice tega mesta.
Kmetovalci bodo torej imeli priliko, da na gori omenjeni razstavi pridobijo zanimiv pregled vseh oplemenjenih vrst, ki so se v naši državi proizvedle na temelju dolgoletnega znanstvenega proučavanja. Mogli si bodo nabaviti eno ali pa več vrst, da jih preizkusijo doma, saj vsakdo ve, da vsak kraj in podnebje zahteva svojo vrsto in da le prikladna vrsta rodi maksimalne donose, ter obilno poplača vloženi trud in denar.
Ta razstava je torej pos>večena temu, da si moremo izbrati prave vrste za naše prilike, in ker bodo vse vrste domačega izvora, je že s tem podana garancija, da se ne bo kaj slabega priporočalo. Izčrpna pojasnila o vseh vrstah daje Kmetijska družba v Ljubljani, ki tudi sprejema naročila za seme.
Deset zapovedi za trgatev
1.	Na trgatev bodi pripravljen, vendar jo odlašaj, kolikor le moreš, da grozdje čim bolj dozori.
2.	Ako se odločiš za rabo čistih vinskih kvasnic, naroči jih pravočasno in pripravi matični kvaseč že 4 do 6 dni pred trgatvijo.
3.	Poberi in odberi grozdje po zrelosti, najprej rano grozdje, zatem poznejše vrste, kakor druga* za drugo zore, ob kar mogoče lepem, suhem vremenu.
4.	Odbiraj grozdje po vrstah in zrelosti, loči bolno od zdravega, obdelaj naglo vsako zase, »gnivc« brezpogojno razsluzi in nato povrej vsaj z naravnim kvasnim moštom ali grozdnim kvascem.
5.	Za napravo črnine in rdečine jemlji samo popolnoma zdravo grozdje, ker bolna jagoda lahko dobroto izpridi.
6.	Pecljaj in robkaj grozdje, na vsak način vsaj za napravo črnine in rdečine.
7.	Naglo masti in prešaj belino, tudi dišečo ali buketno, n. pr. muškat, da ti že drozga ne por javi zbog oksidacije, odnosno okisanja ali okisbe na zraku ali se drugače ne pokvari.
8.	Drozga za črnino in rdečino naj povre v neprodušno zaprti posodi pod kipilno veho, toda ne predolgo; med tem jo večkrat premešaj in naposled naglo izprešaj.
9.	Rabi kipilno veho in uravnavaj kletno in vrelno toplino, da novina povre do kraja.
10. Pouči se o žveplu in žveplanju v kletarstvu in bodi z njim skrajno oprezen in varčen.	Andrej žmavc.
2cc gcspcdin/c
Med najbolj razširjeno sadje spadajo pri nas jabolka.
Jabolka uporabljamo na različne načine: uživamo jih surova, kuhana in posušena (krhlji) ali pa delamo iz njih jabolčnik (jabolčni mošt, z alkoholom ali pa brez alkohola). Uporabljamo pa jih v kuhinji tudi kot dodatek k številnim, zlasti močnatim jedem.
Za jabolčnik uporabljamo poleg zdravih lahko tudi odpadla jabolka. Jabolka olupimo in očistimo, narežemo jih v četrtine, jih položimo v kozo in jih potresemo s sladkorjem (po okusu). Okus izboljšamo z nekaj kapljic citronovega soka (potrebno pa to ni) in z nekoliko (celega) cimeta. Vse to zalijemo z vodo tako, da sega voda do polovice jabolk v kožici. Nato jabolka zavremo; ko zavro, so dobra. Lahko jih pa tudi pretisnemo skozi sito.
Jabolka v sopari. Olupi j ena jabolka razpolovimo in odstranimo peške. V kožico na-lijemo vode, dodenemo na 1 liter vode osmin-ko kile sladkorja in maselje (tri deci) belega vina ter sok 1 citrone. V to raztopino denemo jabolka, da se počasi parijo. Ko so jabolka mehka, jih odcedimo in postavimo na hladno. Hladna jabolka poli j s sokom in jih nesi na mizo.
Jabolčni riž. Opran riž osoli in skuhaj. V riž primešaj olupljena in razrezana jabolka, dodaj nekoliko sladkorja in cimeta in nekaj citronine lupine; to previdno mešaj, da se jabolka skuhajo; ne sme pa biti jed pregosta. Ko so jabolka kuhana, je jed gotova.
Kako ohranimo slive? Evo nekaj načinov:
1. Slive v sopari: Daj v kozo (ponev) dobre, ne prezrele slive in jih potresi z zmletim sladkorjem (na 10 kg sliv 1 kg sladkorja, torej sladkorja 1 desetino teže sliv). Dodaj še (po okusu) nekaj cimeta in klinčkov. To pari tako dolgo, da se napravi iz sladkorja gost sok. Nato poberi slive iz ko?.e (ponve) in jih daj na čvrsto v steklenice in jih zalij s sokom. Steklenice daj na hladno, morajo pa biti dobro zavezane s perga-mentnini papirjem ali s sličnim materijalom.
2. Slive v jesihu: Na 3 kg sliv vzemi dva in pol kilograma sladkorja in nekaj dišav (cimet, klinčki itd.). Sladkor in jesih kuhaj skupaj, dokler se sladkor ne zgosti; ko je zgoščen, polij pripravljene slive in jih pusti stati. Naslednjega dne odcedi sok, ga dobro prekuhaj in ga polij vročega na slive. Nato poberi slive iz soka in jih zloži v steklenice in jih zalij z ohlajenim sokom. Steklenice hrani na hladnem prostoru.
Pismene opomine
smo poslali nekaterim starim naročnikom, ki »Kmetskega lista« za tekoče leto še niso plačali. Kdor je prejel tak opomin, ga prosimo, da zanesljivo čimpreje poravna zaostalo naročnino, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom ustaviti nadaljnje redno pošiljanje lista	Uprava.
Valute
1 ameriški dolar	Din 39-50
1 nemška marka	Din 13-65
1 švicarski frank	Din 11-10
1 angleški funt	Din 182—
1 francoski frank	Din 225
1 češkoslovaška krona DiD 1-71 1 italijanska lira	Din 3*02
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 28'A% na ime »prima«. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48*80 in do-daš še 2854%, dobiš za dolar Din 62-70 To velja tudi za vse ostale tuje valute.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din
8-85.
Sejmi
SEJMI:
11.	septembra: Ruše, Št. Pavel pri Preboldu.
12.	septembra: Šmartno pri Litiji, Čermošnjice,
Vel. Mraševo pri Krškem, Loka pri Žusmu.
13.	septembra: Dobova.
14.	septembra: Žužemberk, Petrovče, Rogatec,
Vitanje, Št. Janž, Turnišče.
15.	septembra: Banja Loka, Zdole.
16.	septembra: Rakek, Dobrniče, Sv. Lenart nad
Laškim.
Iržne cene
v Dravski banovini
Voli, žive teže, I. vrste 1 kg Din 4-50 do 5— Voli. žive teže. II. vrste 1 kg Din 3'— do 4— Voli, žive teže, III. vrste 1 kg Din 2'— do 3— Krave, žive teže. I. vrste 1 kg Din 2'— do 3-50 Krave, žive teže. II. vrste 1 kg Din 190 do 2*50 Teleta, žive teže	1 kg Din 4-— do 5-50
Prašiči, debeli, živa teža 1 kg Din 8— do 9— Prašiči, debeli, zaklani 1 kg Din 9'— do ti-— Prašiči. 3—4 mes. stari 1 kom. Din 200'— do 350— Kokoši	1 kom. Din 18-— do 25-—*
Piščanci	1 kom Din 15'—do 20—
Pridelki:
Pšenica domača	100 kg Din 120— do 130-—
Rž	100 kg Din 100— do 125—
Oves	100 kg Din 80-— do 100—.
Koruza	100 kg Din 95-— do 110-—
Ječmen	100 kg Dim 100— do 110—i
Ajda	100 kg Din 190"— do O—
Fižol	100 kg Din t80-— do / •
Krompir	100 kg Din 45-— do :,0—«
Seno sladko	100 kg Din 40-— do 50—
Slama	100 kg Din 30-— do 35—
Mleko	1 liter Din 2*— do 2-50
Smetana	1 liter Din 10— do 13—
Surovo maslo	1 kg Dan 20-— do 24—
Sir	1 kg Din 16— do 22—
Drva za gorivo, trda. 1 kub. m Din 80'— do 120'-* Drva za gorivo, mehka, 1 kub. m Din 60"— do 80'—
Cpefeo ZZ1
slvešnike
'V ' » ' :
vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn
I.LO VA C
dobavlja franko vsaka postaja 7k po konkurenčnih cenah samo si
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
EKONOM" LJUBLJANA, KOLODVORSKA 7
**
Laneno olje, firnež, emaline in ostale lake, olinate barve, lanene tropine
in vse v »troko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEDIČ-ZANKL Si
TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKA IN BARV LJUBLJANA • MEDVODE • DOMŽALE
Ekspozitura Beograd • Podružnica: Maribor, Novi Sad • Lastnik: Franjo Medic!
OGLASI. ..Kmetskem listu"
imajo siguren ||SPEH!
Suhe gobe
kupuje po najvišji ceni
SEVER & KOMP., LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 5
Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes, v 78. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal naš dobri soprog, oče, stari oče, stric, gospod
|akob Blaž
bivši posestnik v Tomačevem.
Pogreb blagopokojnika bo v četrtek, dne 7. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu.
Tomačevo, dne 6. septembra 1933.
Žalujoča rodbina Blai.
EKONOM
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI Kolodvorska ulica štev. 7
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Pravilno gnojenje - bogata žeievl
SVase gcsjpodarslse rastline rabijo: dušik, fosfor, hali in apno.
Najbolj pravilno gnojimo z umetnimi gnojili.
Priporočamo :
Tsiilvofoslkal"'Ruše, ki vsebuje 4°/„ dušika, 87. fosforne kisline, 87» kalija in 337, apna;
JVifffCfCSfeaI'1, ki vsebuje 87„ dušika, 67, fosforne kisline, 8"l„ kalija in 3570 apna =
1\ilr0f0S, ki vsebuje 47, dušika, 1270 fosforne kisline in apno; apneni dušik, ki vsebuje 16°/, dušika, 70°/o apna.
Vsa naročila sprejema
**
Ekcmoni
ff osrednja gospodarska zadruga v Ignbljaai, Kolodvorska 7
LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23
se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, statute, tabele i. t. d.
LASTNA
KNJIGOVEZNICA

Račun poštne hranilnice štev. 14.257
Telefon štev. 28-47
Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM"
"Denar naložile najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI II POSOJILNI DON
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
v Ejuhljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 67», pri tromesečni odpovedi po 67o, večje stalne vloge po dogovoru
Stanje vlog nad Din 35,CCC.CCCO Rozerve Din 1,1CC.CCC'—
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoj*
BLAGAJNIŠKE DRE: Ob delavnikih od 8—12'/, in od 3—4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/
Podružnici v Kamniku, glavni trg — v Mariboru, Slomškov trg 3
Urednik: lonkg Vtčič. — Izdajo za konzorcij lxoo gifion, — i»ko tiaKoriio Mcrkui leccdslairiik tiskarn« Q. M i h a l e k), Ljubljano.