OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIV.—LETO XXXIV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), APRIL 2, 1951 ŠTEVILKA (NUMBER) 65 NOVI GROBOVI ANTON KANC Nagloma je preminil v petek zjutraj Anton Kane. p. d., Seve-stanujoč na 7901 Aetna Rd. 'tar je bil 70 let. Doma je bil iz pri Stični, odkoder je Wšel v Ameriko pred 40 leti. % čas je bival pri Frank Ter-®Povi družini. Pogreb se je vršil zjutraj ob 8. uri iz pogreb-zavoda Louis L. Ferfolia v J^^rkev sv. Lavrenca ob 8:30 uri nato na pokopališče Calvary. O Joseph tegel je preminil v St. Alex-70 Joseph Tegel, star g, H stanujoč na 954 E. 239 Pr' bil iz vasi Preserje kori Notranjskem,' od- j® prišel pred 44 leti. v W ^^Pušča brata Franka, ton 111-, pa brata An- se sorodnikov. Pogreb • Vrši Uri v v sredo popoldne ob 1.30 2 Pogrebnega zavoda Joseph . ® in sinovi, 458 E. 152., na POkr - °Pališče Knollwood. JAMgg V WATERS Q .®^ni nesreči v Mt. Gilead, v četrtek zvečer star 42 let, sta-19071 Pasnow Ave. J J® bil ubit Waters "'^ters, ^Ulcai tojg J zapušča soprogo Louise; te Okorn, sina James, bra-Sgg. William in Edward, ^ ^rs. Mildred Berta in šil J^'^odnikov. Pogreb se je vr-zjutraj ob 8.45 uri iz in nega zavoda Joseph Žele kev ^58 E. 152 St., v cer-laL Križa na E. 200 St. in Shore Blvd., ob 9.30 uri na pokopališče Calvary. St. Ha . jsi bolezni je preminil domu poznani Paul Ha star 72 let, stanujoč Selg • 160 St. Doma je bil iz ie pri Žumberaku. Bil J ^^^štva Sloboda št. 235 sv. Sava, društva 30 Tij in podpredsednik. H. 3q in društva sv. Petar pri kateremu je bil tajnik ^^pušč ^am _ "'»'"Sca sinova Milan in o.^'. '^^eri Caroline in Mrs. Gol Sest, , . .cg ki'ata Thomas in Va-Tade Miljenovič "gela Ostrovič ter več Soproga Martha je 1949. Pogreb se je vr-zjutraj ob 9.30 uri iz zavoda Joseph Žele ^ 1%! v ce» Nerio ola na E. 36 St., in % v ' ob 10.30 uri ter grobnico na Calvary JAPONSKA MIROVNA POGODBA; VSEBINA PODANA V JAVNOST LOS ANGELES, 1. aprila—V nizu zavezniških pogodb, ki jih snuje Amerika na Pacifiku, je v prvi vrsti mirovna pogodba z Japonsko, kateri je dovoliti, da se oboroži, da bo kos kakemu azijskemu komunističnemu navalu, a ne bo sposobna začeti s ponovnim japonskim osvajalnim militarizmom—tako je označil ameriško politiko na Pacifiku poslanik Dullas. Posebni poslanik in zastopnik predsednika Trumana Foster Dulles je razkril glavne točke mirovne pogodbe z Japonsko, katero je označil za pogodbo o miru in spravi. Japonska ima naravne pravice do samoobrambe. Amerika mora radi splošne politike obdržati svoje oborožene sile na japonskem otočju in okrog njega, da odvrne eventuel-no komunistično nevarnost, obenem pa zajamči varnost na Pa- K V c,GREBENC bolnišnici je pre-Clfgl^'^^'^'to zvečer Mrs. Ag-a 62 rojena Kolar, sta-je na 1125 »^ferskp Rojena je bila na ^"dkoder je prišla v pred -M, qj, v leti. Bila je u' % Lunder-Adamič, ^ Se, v Frank je umrl v 2i ^°Greb se vrši ud k >H K ^ Ceru pogrebnega za V , ^^0 ^ sv. Vida ob 9. uri qh,k. '* JOSEPH LEVSTEK V petek je preminil Joseph Levstek, samski, star 66 let, bivajoč v Madison, Ohio. Rojen je bil v vasi Globel, fara Sodra-žica, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Dokler je bival v Clevelandu, je stanoval pri družini Arko na Addison Rd. Tukaj, zapušča brata Johna in sestro Johano Zabivnik. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. FRANCES MILNER Včeraj zjutraj je preminila v Warrensvillu Frances Milner, rojena Cimperman, stanujoča na 1623 E. 49 St. Stara je bila 80 let ter je bila rojena v vasi Naredin, fara Rob pri Velikih Laščah, odkoder je prišla v Ameriko pred 50 leti. Tukaj zapušča sestro Mrs. Angelo Kastelic in svaka Anton Kastelic, v starem kraju pa brata Josepha in več sorodnikov. Soprog John je umrl pred 10 leti. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. * URŠULA MRAZ V Burton, Ohio, je preminila Uršula Mraz, rodom iz Hrvatske. Stara je bila 65 let in je bila članica podružnice št. 47 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Tony, dve hčeri in pet sinov: Mrs. Catherine Gasparich, John, Steve, Anthony Jr., Carl, Mrs. Mary Mirek in Frank Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Golubove-ga pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Carlvary. NICHOLAS RUDMAN V petek je bil najden mrtev na svojem stanovanju Nicholas Rudman, star 56 let, stanujoč na 6504 Linwood Ave. Doma je bil iz žumberaka. Bil je član društva sv. Petra HKZ. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9.15 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev sv. Pavla na E 40 St.f in nato na pokopališče Calvary. * MARY BATICH Dodatno k poročilu o smrti Mary Batich se poroča, da ji je Pokopališče Calvary pred dvema mesecoma umrla se Scobnico. str a Mrs. Ida Cermelj. cifiku vključeno varnost Avstralije in Nove Zelandije. Japonsko med Združene narode Dasi je bila povabljena k pogajanjem tudi Rusija in obveščena o toku pogajanj, je Moskva nenadoma prekinila vsake razgovore z Ameriko glede mirovne pogodbe z Japonsko. To pa Amerike ne bo motilo, da ne bi šla po začrtani poti naprej in ta pot, ki vodi do Japonske, bi se dala označiti kratko takole: Prepuščeno je Japonska na svobodno izbiro, dali hoče postati član organizacije Združenih narodov. Japonska naj razvija med svojim ljudstvom človečan-ske pravice in naj se uvrsti v mednarodni promet v svoji privatni trgovini na bazi poštene prakse. Teritorij Japonske okrnjen Bodoča Japonska bo obstojala iz sedanjih štirih glavnih otokov in bližnjega otočja. Odpovedati pa se bo morala vsem pravicam in stremljenjem za Korejo, For-mozo, Antarktično ozemlje, dovoliti zaupno upravo Združenih narodov za nekatera otočja. Vprašanje Formoze se Japonske ne tiče. V tej mirovni pogodbi Amerika prizna Rusiji pravico do Ku-rilskih otokov in južnega Saha-lina, to pa pod pogojem, da je Rusija pripravljena podpisati mirovno pogodbo. Suverenost priznana Mirovna pogodba predvideva za Japonsko popolne suverene pravice, pravico do samoobrambe, pravico do trgovanja in trgovskih pogodb z drugimi državami, kjer bodo zavezniki uživali po takozvani klavzuli največjih ugodnosti avtomatično iste ugodnosti, ki jih Japonska dovoljuje v trgovskem prometu kaki drugi državi. Japonska bo vrnila zaseženo premoženje bivših japonskih sovražnikov v stanju kakor je bilo to pred vojno. Amerika noče odškodnine Dasi smatra Amerika, da je nepraktično vprašanje vojne odškodnine, ki jo naj plača Japonska, so ostali interesentje, pred vsem Filipini, ki vztrajajo na tem, da se mor^ plačati vojna odškodnina od strani Japonske Amerika tudi ni za to, da bi se preveč ohromilo japonsko go spodarstvo, da bi se ji naložila nečloveška bremena in da bi se omejila produkcija v ladjedel-stvu, kakor to zahteva predvsem Velika Britanija. Na dru gi strani pa Amerika ne more podpirati Japonske v nedogled. Računati je, da bo prenehalo za-sedbeno stanje in se bo morala Japonska postaviti na lastne noge. Odkar je končana vojna je potrošila Amerika okrog 2 milijardi dolarjev za gospodarsko pomoč Japonski in za lajšanje bede in potreb, ki so nujno v zvezi z vojnim stanjem in posledicami vojne. Toda Amerika ni pripravljena, da bo nudila še nadalje trajno gospodarsko pomoč, potem ko bo prenehala zasedba Japonske. RED IN SNAGA NAD VSE—ALI KADAR MOŽ NE ZAUPA ŽENI BUENOS AIRES, Argentina, 1. aprila—Manuel Rodriguez, 66 let star skromni obrtnik, je hranil svoje prihranke v starem čevlju v podstrešju svoje hiše. Nekateri si izberejo v te namene nogavice, Manuel si je izbral raztrgan in ponosen čevelj. Nahranil je bil $1,2000. Ko pa je hotel priložiti na-daljni prihranek, je s strahom ugotovil, da čevlja z denarjem ni več. Vprašal je ženo, če je morda ona imela prste vmes, ko je ta čevelj izginil. "Jaz sem snažna žena." je rekla žena enostavno, "imam rada red in čistočo, pa sem pri pospravljanju zagnala raztrgan čevelj na smetišče, kamor spada." Klub društev AJC Nocoj, db 7:30 uri se vrši redna seja Kluba društev AJC na Recher Ave. Prošeni so vsi društveni zastopniki in direktor!j, da se gotovo udeleže te seje, ker je veliko važnih stvari za rešiti. Pozdravi Iz Silver Springs, Fla., kamor so se podali na kratek oddih, pošiljajo najlepše pozdrave Mr. Joseph Žele St., hči in zet Mr. in Mrs. Sutton Girod ter njiju hčerka. Vrenje v satelitskih državah; v Albaniji padalci med upornike TURŠKI GENERALI V AMERIKI NEW YORK, 1. aprila—Dva turška generala iz zrakoplovne stroke sta prispela v Ameriko z letalom iz Ldndona. V Ameriki ostaneta kake tri tedne in bosta študirali ameriško zrakoplovno tehniko in naprave. Poškodovan na delu j V četrtek zvečer okrog 10.30 ure se je ponesrečil pri delu v Trafford Foundry poznani Matt Jaklich iz Yukona, Pa. Odpeljan je bil v Braddock bolnišnico' v Braddock, Pa., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu, da bi se kmalu edrav povrnil na svoj dom! V ROMUNIJI ODSTOP MINISTROV, V BOLGARIJI RUSKA POLICIJA BEOGRAD, 1. aprila—Albanska opozicija zoper sate-listki režim v Albaniji je začela iz Italije pošiljati oborožene upornike v Albanijo in so iz avijonov odskočili prvi padalci. Poročila iz ostalih satelitskih držav, Bolgarije, Romunije, Češke in Poljske naglašajo, da je Moskva na delu, da zatre vsako nacijonalno gibanje v teh državah in da jih obdrži v liniji svoje politike. Albanija, soseda Jugoslavije Išče strica Fran Lakner iz Globočic pri Kostanjevici bi rad zvedel za svojega strica Franca Lakner-ja. Njegov zadnji naslov je bil: 131—23 St., Sharpsburg, Pa.— Jugoslovanska ambasada v Washingtonu poizveduje po Stanleyu Rezlju, ki je leta 1941 živel v West Allisu ali Milwau-keeju. Wis. Zanj bi rad zvedel Albin Zor v zadevi neke zapuščine. Tesne zveze med raketirji in politiki; javnost zbujena, za boj proti korupciji WASHINGTON, ^1 .aprila — Javno mnenje zahteva, da naj se nadaljuje s preiskavami zoper raketirje, podkupovalce in druge nosilce javnih škandalov. Na odločujoča mesta državne uprave pa naj pridejo tisti, ki so se v sedanji preiskavi izkazali za nepristranske in pokazali, da jim gre Za red v državni upravi in poštenost v ameriškem privatnem živjjenju. Računa se, da je dosedanji potek preiskav razgaljen v senatnem odboru ugodno vplival na ameriško javnost. Na drugi strani pa je zrastel ugled voditeljev teh preiskav, ki so brez ozira na svojo strankarsko pripadnost hoteli ugotoviti objektivno stanje in se niso ozirali, dali bo prizadeta pri razkrivanju javnih in privatnih škandalov kaka visoka politična osebnost. Ugled predsednika odbora senatorja Kefauverja je tako porastel, da se spravlja celo v zvezo s kandidaturo za predsednika v letu 1952. Kompromitiran poslanik O'Dwyer Sedanji ameriški poslanik v Mehiki O'Dwyer je bil v preiskavi rhočno kompromitiran. Prišlo je na dan, da je prejel v svoji volilni kampanji za župana v New Yorka $10,000, kar je sicer zanikal. Toda član preiskovalnega odbora je med razpravo javno pripomnil, da eden laže ali priča, ki obremenjuje poslanika, ali poslanik O'Dwyer, ki zanika, da bi bil prejel denar za volilno kampanjo. Tudi demokratski krogi so za to, da se pri pravi poslanika O'Dwyer, da prostovoljno odstopi, kar bi bila še najlepša gesta. Predsednik Truman je podprl poslanika 0'Dwyer-ja in ga ne misli vreči iz poslaniškega položaja. Toda demokratski veljaki pravijo, da je gledati tudi na strankarske interese, ko se bodo vršile priprave za predsedniške volitve 1952 in ne gre, da bi nasprotniki izrabljali javne škandale, ki so obrizgali visoko stoječe politike na visokih položajih. Kdorkoli se je umazal v družbi z raketirjem Frank Co-stellom, mora izginiti iz javnosti. To velevajo ne samo strankarski, ampak tudi zunanje politični interesi, ker zlasti Sovjetska zveza močno izrablja ameriško korupcijo v svoje propagandne namene. Zanimivo je, da je silno porastel ugled senatorja Kefauer-ja, ki je yodil kot predsednik odbora preiskavo. Ta činjenica je psihološko dokaj razumljiva. Saj sta razpravljanje prenašala radijo in televizija in je bila dana prilika milijonom Amerikan-cev, da so sledili razpravi in ocenjevali sposobnost in karakter senatorja Kefauerja ter njegovo vestnost v službi poštenosti. Politični interesi prizadeti Ker je potek preiskave v javnosti in v politiki še zelo svežega spomina, je s psihološke strani tudi razumljivo, da zahteva javnost še nadaljnje čistke, v kolikor smatra, da gotovi slučaji niso bili dovolj pojasnjeni, oziroma, da bo prišlo tekom pre-iskrave do novih odkritij. Tudi se zahteva skorajšnje celotno poročilo, katerega sestava pripade zopet senatorju Kefauer-ju. V tem, dali naj se s preis-kavanji nadaljuje, dali naj se predložitev poročila pospeši ali zavlačuje, so mnenja deljena. Pri tem igra važno vlogo strankarski interes, ko se hoče držati javna napetost prav do volilne kampanje leta 1952, ko bi bili odkriti škandali dobra in privlačna gesla v volilni borbi. Vprašanje je, kar je povsem razumljivo, dali se bo moglo javno mnenje držati tako dolgo v tej zainteresiranosti, ker je pričakovati, da ga bodo važni mednarodni dogodki spodrinili in ga nadomestili z drugim javnim interesom. in Grčije, je igrala važno vlogo v zgodovini zadnjih let kot odskočna deska za nadaljno penetra-cijo na Balkan in v Podonavje. Dežela ima kak milijon prebivalstva, večinoma mohamedan-ske vere. Katoličani so v manjšini. Prebivalstvo je skrajno zaostalo, a neuklonljivo. Še nobe-i ni vladi se ni posrečilo, da bi ga civilizirala. Imperijalistična f a š i stična Italija je sklenila 1928 zavezniško in prijateljsko pogodbo z Albanijo v njeni politiki proti Jugoslaviji. Od tedaj naprej se je zlasti oportunistična plast Albancev naslanjala na Italijo, ki je šla predvsem albanski mladini zelo na roko in ji nudila brezplačen študij na italijanskih šolah.. • • Kakšne metode so možne v Albaniji, kaže najbolj slučaj, ko so leta 1928 neznani storilci odvedli iz jugoslovanskega poslaništva v Tirani tiskovnega ata-' šeja neznano kam ter se je dal diplomatski uradnik rešiti le z visoko odkupnino. Če bi šlo za državo z redno upravo, bi ta korak zmačil diplomatski konflikt med dvema državama. Toda Jugoslavija, poznavanjoč albanske razmere, ga ni vzela preresno. Skrajno nepriljubljena vlada I Pod temi yidiki presoja jugoslovanska vlada tudi sedanji položaj. Režim Hokse, ki vlada Albanijo s skrajno diktatorsko silo, je v vseh plasteh nepopularen in se oslanja izključno na orožje. Poročila o sedanjih uporih so objektivna in brez propagandne primesi ter jih potrjujejo poslaniki tujih držav, akre Rusi so postavili upravo teh vrelcev pod upravo ruske armade ter so v tem petrolejskem okrožju razglasili obsedno stanje. Dva člana romunske vlade sta morala odstopiti. Gre za ministra Vasilikija, ki je upravljal rudarstvo in romunski petrolej, ter za ministra Borilo, ki je til šef romunskih javnih del. Tudi se imenuje ime Emanuela Vinea, pomočnika ministra za prehrano, ki da je moral odstopiti. Vsa ta tri imena značijo, da v romunskem gospodarstvu in v romunski prehrani nekaj ni v redu, vsaj po mnenju Moskve, ki izkorišča deželo na najbru-talnejši način. Moskva je očitala Vasilikiju, da je pod njegovo upravo padla proukcija petroleja od 7 milijonov ton na 4 milijone. V Bolgariji ne gre gladko Čez 200 Bolgarov se je zateklo v Jugoslavijo v mesecu marcu. Ti begunci poročajo, da je poslala Rusija na tisoče tajnih policistov v Bolgarijo, da zatro upore in izvedejo potrebno čistko. Predvsem bolgarski kmetje vodijo odkrito opozicijo zoper vlado. Ti kmetje so znani kot dobro organizirani in na polju kmetijstva zelo strokovno iz-vežbani. Dasi je Bolgarija že po svoji tradiciji prijateljsko razpoložena napram ruskemu narodu, uničuje to razpoloženje brezobzirna sovjetska politika dik-tata iz Moskve in izkoriščanje države, ki se smatra enostavno za poraženo državo, ki mora plačati občutne vojne odškodnine. Rusija skorišča Albanijo Dasi gledajo jugo;^lovanski ditirani v Beogradu. Tuji diplo-j krogi mirno na notranji razvoj mati naglašajo, da je spor sicer j albanskih dogodkov, so pa za-zelo oster, da pa je albansko skrbljeni glede obče zunanje po- Ijudstvo itak zoper vsako vlado, ker ne pozna discipline in nima v sebi nikakega državnega čuta. litike. Sovjetska zveza utegne izkoristiti! uporniško gibanje v Albaniji, da udre v Albanijo pre-Jugodavye kar bi :KWČUo oborožen konflikt. Rusija ima so prileteli iz Italije aeroplani v Albanijo, kjer so odskočili padalci in se raztrosili številni pro-tirežimski letaki. Da pomaga satelitski vladi v Albaniji, je Rusija poslala nekaj desetin sovjetskih avijonov v Tirano. Dalje pa kakih 5000 vojaških strokovnjakov, ki so bili premeščeni v Albanijo iz vzhodne Nemčije. V satelitskih državah vre Ekonomsko stanje v satelitskih državah se je poslabšalo in narodni čut dvignil. Rusija je začutila veter, ki veje proti Moskvi in je odločila, da z vsemi silami zatre vsako gibanje, ki bi bilo izven linije uradne sovjetske zunanje in notranje politike. tudi močne interese na sicer majhni Albaniji radi njenih občih stremljenj v Sredozemlju in glede Italije. Rusija je odločena, da drži sedanji sistem brezpogojnega satelita Hokse kot šefa vlade v Tirani za vsako ceno. Jugoslavija je izjavila, da smatra vpade albanskih upornikov iz Italije za vodo na mlin sovjetskemu imperializma * in teh vpadov ne odobraVa, neglede na sovražnost sedanjega albanskega režima proti Titovi vladi. ŽENSKA MOČ V JEKLARNE WASHINGTON, 1. aprila— Predvideva se, da bodo jeklarne Tako se poroča iz sosedne Ro- v slučaju potrebe zaposlile tudi munije, da gre za oster spor med Moskvo in Romunije glede uprave in izkoriščanja bogatih petrolejskih vrelcev, katerih središče je znano mesto Ploesti, ki je bilo med zadnjo svetovno vojno večkrat bombardirano. žensko moč. Do sedaj je zaposlenih v jeklarnah le 3.5% ženskih od skupnih delavnih moči, večinoma v pisarnih. Ta položaj se bo spremenil, ko bodo sposobne žene prijele za tovarniško delo v jeklarnah. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 2. aprila J^51 ENAKOPRAVNOST n\ Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)_ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 _ 3.50 ll»llll»|ll|B|ll|»|ll|B|ll|B|ll|»|ll|BIIII»lllllllll»llll«IIIIBI. ilaliilBliilaliilaliikliilaliilaliilBliilaliilaliiLliilaliilal UREDNIKOVA POŠTA iiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiHiaiiiiaiiiiaiiiiirinaiiiiaiiiiaiiiiaii Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 DEMOKRACIJA MORA POSTATI VESOLJNA Naslednji članek je spisal A. Powell Davies, pastor unitarske cerkve v Washingtonu in avtor knjige "Vera neizkesanega liberalca." Objavila ga je znana revija "New Republic." (1) Ideje nikoli ne stojijo. Ako ne rastejo, propadajo. "Sleherna ideja je poziv; ponuja se za verovanje in ako verovana, preide v dejanje, razen ako jo odtehta kako drugo verovanje, ali ako pomanjkanje energije zaduši gibanje ob rojstvu." * To je, kar je bila ideja svobode slej ko prej: poziv k svobodi. Sila tega poziva ni nekaj posebno evropskega ali ameriškega, temveč je svetovna po svojem obsegu. Isto velja glede ideje enakosti, ki navzlic temu, da je ni lahko ločno označiti, navdihuje stremljenja milijonov vzhodnega in zapadnega sveta z nado za enako priliko. Vzajemno podžigate te dve ideji tretjo—demokracijo, kar na pomeni le, da naj bi bila vlada res vlada ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo, temveč, da je sleherni posameznik neizmerna vrednota, in da svobodni posamezniki, delujoči vzajemno^ so v stanju snovati družbe neomejnih možnosti. Avtoritar ske družbe ne le, da uvajajo politično in ekonomsko pod-ložništvo, temveč tudi stavijo o ko ve človeški duh in za pirajo pot bodočnosti. Bila je demokracija—najprej kot privid v Judeji, pozneje kot eksperiment v Atenah—ki je osvobodila človeka krive vere, da so ga bogovi obsodili k brezmočnosti in da je človek nesposoben vsake druge vlade kot tiranstva. Med zapadnimi 'narodi, katerih kulture so zrastle iz Judeje in Aten, se je demokratični nazor določno izoblikoval v osemnajstem stoletju. Ta nazor je prinesel ameriško in francosko revolucijo in ogromne reforme v drugih državah. Potem je začel izgubljati polet. Njegova uporaba z ozirom na ekonomske razmere je bila prepočasna in preslabotna. Vzelo ga je predolgo, predno je odpravil telesno suženjstvo. Uveljavil ni plemenske enakosti. Dovolil je rast imperializma. Imel ni dovolj moči, da bi se zoperstavil izkoriščanju zaostalih narodov. Njegov princip, da so "vsi ljudje ustvarjeni enaki," ni bil do kraja izpeljan, njegovo mesto pa je skoro zavzela doktrina, da so življenja vredni le tisti, ki so sposobni in močni. Kot "poziv" je demokratični nazor v zapadnem svetu doletelo "pomanjkanje ener gije" natačno takrat, ko je zarietil revolucijonarno vrenje med vzhodnimi ljudstvi. Sprejet ni bil kot vseobče verovanje in smoter. Zavoljo tega je postalo mogoče, da ga je neko "drugo verovanje" odtehtalo—in to "drugo verovanje" je bil komunizem. Ako bi bil zapadni svet umel, da nobena preoblikujoča ideja ne more stati, da mora bodisi napredovati ali pa so umikati, bodisi širiti svoj delokrog ali pa se udati močnejšemu tekmecu, bi ne bilo prostora za komunizem. Ni mogoče dovolj močno poudariti, da je bila demokracija od ure, ko je stopila na plan, povabilo celemu svetu k novim potom življenja, revolucijonaren vpliv, izziv in poziv. Kar se je storilo ponekod, bi se moglo storiti drugod. Demokracija ni le užgala upanje, temveč tudi pričakovanje. Ko ono, kar se je pričakovalo, ni prišlo, je nastalo stanje, ki je bilo zrelo za izkoščanje. Komunisti so to razumeli in so prilike do skrajnosti izkoristili. Kjerkoli je demokracija stala, tam je komunizem prodiral. Nobenega dvoma tudi ni, da je smoter komunizma svetoven. Kar demokratične države niso doumele, namreč, da se je v začetku dvajsetega stoletja svet spremenil v eno samo ogromno družbo, vezano po industrijski revoluciji in tehnoloških sprememba, so komunisti takoj zapopadli in v soglasju s tem naredili svoje načrte. Svet je moral biti organiziran—ne samo en del, te/nveč ves svet—in komunisti so se lotili, da to storijo z diktaturo. Imenovali so to diktaturo proletarijata. Ampak v 'Zedinjenih državah celo po dveh svetovnih vojnah ne umemo jasno, da se mednarodnega komunizma ne bo ustavilo drugače, kakor z mednarodno demokracijo. Res je, da smo podprli Združene narode, da smo podvzeli velikopotezne programe za mednarodno pomoč, in da smo osnovali agencije za ekonomsko obnovo. Ako bi teh stvari ne bili storili, bi bila naša stvar danes že brezupno izgubljena. Ampak to ni dovolj. Naš demokratični smoter mora biti enako velikopotezen, podrobno izdelan, realističen in' PRIMORSKE VESTI iiiTiiWiiTiriiliTiiiBTiiTiTiiiaiiiiBiiiiaiiiiaiiiiBiiiiiiiillli Spomladanski koncert Cleveland, Ohio — V nedeljo, 22. aprila ob 4. uri popoldne bomo imeli mladi pevci in pevke zbora "Adria" svoj spomladanski koncert. "Adria," kakor že veste, je edini mešan slovenski pevski zbor v Euclidu. Kakor drugi zbori, tako imamo tudi mi tež-koče za svoj obstanek. Skozi celo zimo smo se prav pridno učili, da bomo pokazali, kaj se lahko da na oder. Čeprav tukaj rojeni, nam gre slovensčina prav gladko. Ta koncert to vodil naš novi učitelj, gospod Antčn Šubel, dobro poznani pevec in pevovodja. G. Šubel in odbor so zbrali več lepih pesmi, med katerimi bo tudi v slovenščino preveden krasen "Dunajski valček." Da bo program boljši, bo sodeloval z nami moški zbor "Slovan." Prijatelje petja iz Clevelanda in okolice vabim, da posetite naš koncert. Zagotavljam vam, da boste imeli par uric veselega in duševnega razvedrila med nami Po programu bo pa tudi za suha grla in prazne želodce pripravljena pijača in dobra večerja. (Saj je naš predsednik me sar!) Zvečer ob 8. uri se bo za čel ples, in igrala bo godba Vad-nalovih. Rezervirajte si 22. aprila, da pridete na koncert "Adrije" v AJC na Recher Ave. v Euclid, Ohio. Vaša navzočnost bo nam dala več veselja do lepe slovenske pesmi in dramatike. E.P Krivca prometnih nesreč obsojena Okrožno sodišče v Ljubljani je sodilo šoferju Brglezu Maksu in soobtožencema ter Šalamonu Slavku. Brglez je 25. januarja t. 1. na Celovški cesti z osebnim avtomobilom povozil pokojnega Capudra Ivana. V času nesreče sta bila v avtomobilu tudi soobtožena Vovk Janez in Krašovec Franc, ki sta Brglezu obljubila, da ne bosta prijavila nesreče ljudski oblasti. Sodišče je obsodilo Brgleza Maksa na 18 let, Vovka Janeza in Krašovca Franca pa na 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom. V drugi obravnavi je sodišče obsodilo na smrt z ustrelitvijo šoferja Šalamona Slavka, ki je dne 16. feb. t. 1. v pičlih dveh urah zakrivil dve prometni nesreči, in sicer na Vrhniki in Tržaški cesti. Kakor se je že poročalo, je brezvestni Šalamon na Tržaški cesti povozil Arharja Franca in Marijo ter Dimnika Jakoba. Dimnik in Arhar sta pri tem izgubila življenje. Oba glavna obtoženca sta krivdo zanikala in zakrknjeno tajila vse, kar jima je očitala obtožnica. Sodniki so ju obsodili na ostro in najostrejšo kazen zaradi njune brezvestnosti in nečlovečnosti, obenem pa sta ti kazni najresnejši opomin vsem njima podobnim šoferjem. Slovenci so ostali mirni Londonski obiski so izpodbu-dilj prenapeteže v Italiji, da so sprožili umetno gonjo v tisku in tudi sicer proti Jugoslaviji. Za Trst gre. Slovenci pa so ostali mirni in dostojni ter se niso dali izzvati po hujskajočih člankih in nespontanih demonstracijah. Zavedajo se, da takšno ozračje ne more biti zdravo in primerno za pametne razgovore med obema prizadetima vladama. Slovenci v Trstu in pod Italijo dobro vedo, da ni vznemirjeno razpoloženje še nikoli rodilo dobrega sadu. Narod hrani dokaze Razstava slovenskega zamejskega šolstva v Trstu je vzbudila veliko pozornost. Podrobno so si jo ogledali vsi, ki jim je pri srcu slovenska šola v Trstu. Razstava je razdeljena v štiri dele. Prvi del zajema čas do 1918. Drugi del se nanaša na čas do italijanske kapitulacije 1943. Tretji del je posvečen razvoju partizanskih šol, četrti pa prikazuje razvoj in borbo slovenske šole po osvobor ditvi 1945. Razstava je velikega pomena zlasti danes, ko nekateri prenapeteži odrekajo tržaškim Slovencem pravico do slovenske šole. Zaradi tega je dobila ta razstava, ki nudi dokaze vztrajne borbe slovenskega primorskega ljudstva za svoje šolstvo, v današnjih časih poseben poudarek, saj razkrinku-je neresnico vseh onih, ki bi radi pozabili na preteklost in zbrisali pomembne pridobitve ter svoječasna izkustva tržaških Slovencev na področju organizacije ter izpolnjevanja lastnega slovenskega šolstva. Borba proti naprednemu tisku Občinske volitve v Slovenski Benečiji so sprožile nov val pritiska na beneške Slovence. Tokrat so prenapeti elementi usmerili svojo dejavnost proti širjenju obeh slovenskih naprednih listov "Soča" in "Ma-tajurja". Oblastveni organi so hodili po nekaterih slovenskih vaseh od ene slovenske domačije do druge ter izpraševali ljudi, če so naročeni na navedena lista. V Vidmu pai so stikali za uredništvom "Matajur-ja", če resnično obstoja. Toda beneški Slovenci so že preveč pretrpeli v svoji preteklosti, da bi jih bilo mogoče spraviti s botni pa ostajajo doma in zaman čakajo na boljše čase, ki ni zanje v sedanjih pogojih nobenega upanja ali izgleda. Zaradi tega pa se pogledi beneških Slovencev vedno bolj zaupljivo obračajo k svobodni matični zemlji. Med našim ljudstvom V Pevmi so slovesno proslavili 8. marec, mednarodni praznik žena. Med drugim so nastopili šentmaverski mladinski pevski zbor in šentmaverski igralci, ki so z lepim uspehom vprizorili Linhartovo "Županovo Micko". K proslavi so prihiteli Slovenci iz Pevme in vseh bližnjih vasi tostran in onstran Soče. V Nabrežini je umrl 60 letni Josip Trampuš. Užival je spoštovanje in zaupanje vsega delovnega ljudstva. Do zadnjega je bil zaveden Slovenec in marljiv delavec. Zvesto se je boril na strani Osvobodilne fronte. Tudi v Padričah so proslavili 8. marec v okviru prosvetnega društva "Slovan". Na sporedu sa bile tudi recitacije, petje partizanskih in narodnih pesmi ter enodejanka "Kje je meja". Ljudstvo je nastopajočim živahno vzklikalo. te dr. Dekleva terjal, da se čimprej rešijo nekatere upravičene zahteve prebivalstva Bazovice. Dela, ki bi bila za to potrebna, ne bi zahtevala velikih materialnih žrtev, pač pa bi pripomogla k olepšanju Bazovice. V Pevmi je umrl zaveden Slovenec Anton Komavli, oče Marije Lenardič, predsednice Zveze slovenskih žena v Pevmi. Učakal je lepo starost 78 let. Množica ljudi ga je pospremila na zadnji poti. V Gorici so umrli 63 letna gospodinja Terezija Leban, vd. Kogoj, 70 letna kmetica Francka Šbogar, 79 letni gostilničar Štefan Velušček, 22 letna gospodinja Anna Klavor, 90 letna gospodinja Jožefa Martič, 82-letni posestnik Štefan Blažič, 74 letni upokojenec Vincenc Rusjan, 71 letna gospodinja Katarina Brezigar, 76 letni kmetovalec Alojz Brumat, 72 letna gospodinja Tončka Komel in 3l letna gospodinja Marija Planšič. V Števerjanu je umrl Franc Dornik, vojni invalid iz prve tira"'s takšnimi in podobnimi svetovne vojne. Pred fašizmom je bil občinski svetnik, neustrašen Slovenec. Za Slovenski Kulturni dom v je udeležilo veliko število va-ščanov in okoličanov. Zastopstvo slovenskih staršev iz Skednja se je zglasilo pri prosvetnem uradu zavezniške vojaške uprave v Trstu in terjalo primerne prostore za slovenski otroški vrtec. Ob smrti Ivana Levarja Jaro Dolar Ivan Levar je pričel svojo igralsko pot šele tedaj, ko sta bila Borštnik in Verovšek, oba velika igralca, ki sta kumovala prehodu slovenske drame iz di-letantskih začetkov v umetniško ustanovo, že dolga leta mrt va. In vendar mu je slovenska javnost izkazala čast, da ga je pokopala z Borštnikom in Ve-rovškom v skupni grob. S tem je hotela naznačiti, da spada Levar po svojem pomenu za na še gledališče v isto vrsto z obema prednikoma, kajti če je bila gradnja slovenskega gledališča kot umetniške ustanove velika zasluga Borštnika in Verovška, je bil Levarjev delež pri dvigu te umetniške ustanove na svetovno raven tako očiten, da ga smemo imenovati enega največjih igralcev med Slovenci. Kot dramski igralec se je Levar uveljavil že s prvo vlogo, ki jo je bil na ljubljanskem odru ustvaril. Od Shakespearovega Othella pa do Kreftovega Hermana Celjskega, s katerim se je poslovil od slovenskega občinstva, je igral Levar dolgo vrsto vodilnih vlog v klasičnih pa tudi sodobnih dramah. Preveč bi jih bilo, če bi jih hoteli vse našteti. Po svojem igralskem slogu je bil Levar nekako na sredi med visokim patosom široke kretnje in zvonke besede ter med intimno psihološko poglpbljeno igro. V enem kakor drugem je bil mojster. V klasični tragediji, primer v Othellu, nas ni tresel samo s svojo široko ^ vendar tako pretehtano kretnji ali z zvenom svojega melodi'" nega glasu, ampak predvsem s svojo psihološko tenko kara terizacijo. Prav tako se v sodobni drami, na primer kot ri Glembaj ni do kraja samo v drobnih trepetih svo^ ga pol zakritega čustva, a®P tudi v ubranem ritmu svoje b®" je in sploh vsakega svojega P ba ter v harmoniji svoje bes^ ne muzike. Vsi ti in še fflnDS' drugi elementi njegove še stapljali v pretresljivo veško umetnino. Močna umetniška osebno^ kakor Levar je potegnil v svt čar tudi mnoge svoje tova:^ in seveda učence, ki so se ^ sto zalotili pri "levarjevšcU" s katero so pričali o izredni li velikega učitelja. Kot rokega obzorja in kot tenK ^ ten ljubitelj prirode šteje ^ var med tiste redke, okoli terih se že za življenja sp® ' jo celi venci anekdot, n®' več: legend, ki ne samo mogočne osebnosti v ga igralca, ampak tudi epoho slovenskega igranja,' ho, ki ji je vtisnil svoj ® brisni pečat. Ivan Levar je prišel v kot operni pevec, ki si je . likih opernih in konce ^ odrih pridobil s svojim no mehkim baritonom 1®P v ves. Že tedaj so hvalili tudi govo, prepričevalno igro, ne pri pevcih niso bili v -l Med vojno je skusil trpJ nemških taborišč, po os^^^ nju pa se je znova lotil " j. gledališču in na igralski mi ji, kjer njegov razred, prvi razred prve slovenske ^ demije za igralsko umetni tos vstopa v poklic, Levar pridobil tolikšno NEKAJ O ZASTRUPLJANJU LISIC prestraševalnimi poizkusi. V tujino za liruhom Življenske razmere v Slovenski Benečiji postajajo neznosne. Prebivalci se ne morejo preživljati od bornega pridelka drobnih posestev. Zaslužka ni nikjer, možnosti zaposlitve je zmerom manj. Sedanji oblastniki v Italiji menijo, da bodo lahko rešili težko vprašanje brezposelnosti z izseljevanjem delovnih ljudi v tujino. Zato pa pridejo v poštev predvsem mladi ljudje, ki morajo pred tem na pregled v Videm in Milan. Beneški Slovenci so zaradi takšne politike zelo prizadeti. Doma ni pogojev za obstanek, v tujino pa morajo s trebuhom za* kruhom le dovolj krepki, zdravi fantje. Tako doživljajo beneški Slovenci, da zapuščajo zdravi in krepki svojo domovino ter odhajajo v tujino, ker ni doma kruha zanje, bolni in sla- energičen kot je komunistični smoter. Povedati moramo na primer, kaj mislimo, ko govorimo o "svobodi pred pomanjkanjem." Ne gre le za to, da darujemo del tega, kar pridelamo v Ameriki; kar je potrebno, je to, da se bo v vseh kritičnih delih sveta povečala proizvodnja na temelju načrtov, ki ne bodo nič manj praktični od komunističnih načrtov, ampak s to vitalno razliko, da bo "svoboda pred pomanjkanjem" vsebovala tudi vse ostale svobode. Ako bomo to doumeli, smo v stanju ustvariti orožje, ki bo brezprimerno jačje od atomske bombe in v katerem nas Kremelj ne more prekositi. Mi smo v stanju, da ljudstvom pomagamo, da se osvobodijo ne le lakote, temveč tudi tiranstva! To je tisti "poziv," ki je potreben, da bo njih vera v demokracijo obnovljena, in ki bo v stanju poraziti komunizem. Trstu so pričeli nabirati prispevke med zavednimi Slovenci. V ta namen je bil ustanovljen poseben odbor, ki zbira sredstva v gotovini in materialu. V Krminu so pokopali trgovca Ivana Kolavčiča, ki je bil pri Krminčanih zelo spoštovan. Hčerka uglednega pokojnika je žena zavednega trgovca Leopolda Merviča. Umrli so v Trstu 59 letna Amalija Rozar por. Škabar, 71 letna Ana Marija Zudetič, 76 letna Terezija Grgič, vd. Čuk, 74 letni Karol Posega, 66 letni Angel Jajčič, 61 letni Franc Ba-bič, 68 letni Mihael Kuštrin, 77 letni Karol Komar, 87 letna Terezija Čuk, vd. Veljak in 87 letna Marija Terezija Kovak. V Trstu je umrla tov. Draga Novak, por. Podbršček. Sodelovala je svojčas z Bidovcem in Valenčičem. Ves čas je sodelovala v Osvobodilni fronti, od leta dalje 1944 pa kot tajnica Antifašistične žsnske zveze. Bila je duša demokratičnih žena v Roianu. Zvezo poljedelcev so ustanovili v Štandrežu. Na čelu odbo-sa so tov. France Lupina kot podpredsednik, Josip Kometič kot podpredsednik in Florjan Nanut kot tajnik. — V Štandrežu je i)reminil upokojeni železničar Ivan Boštjančič. V času fašizma je bil premeščen v notranjost Italije, pa se je po vojni vrnil domov. Pogreba se Tov. G. J. je metal vabe, v katerih je imel nahieščeno cian-vodikovo ampulo. Ko je hodil gledat, so bili sledovi lisice, tja in nazaj, a o vabi ni bilo ne duha ne sluha; tako se je še ponavljalo. Tretje jutro je nedaleč od vabe ležala lepa lisica, ker pa se je tovarišu le čudno zdelo, kaj je z ampulami, je preparal lisici želodec in našel med mišmi in drugo jedjo tudi svoji dve vabi celi, ter v njih lepo nameščena strupa, katera je potem polagal še nadalje lisicam samo v večje vabe, da jih ni mogla cele pogoltniti. Tov. Z. A. je čakal marsikatero mesečno urico lepega in zvitega lisjaka, ki se mu je vedno lepo izmikal. Poskusil je z zastrupitvijo, pa tudi tukaj ni bilo kmalu ufepeha; končno pa je le prijel in odnesel vabo dva mera stran in jo tam izpustil. Iz previdnosti pa ni hotel tov. iti gledat, kaj je z vabo, ker je predobro poznal navihanega lis- jaka. Drugo jutro, sneg svež in so se jji dobro poznali, ko f vsi prav oP jak do vabe, jo pobere ^ talil I' : redi štiri metre daleč, jo grizne in spusti, nato naf kaj negotovih stopinj- f mu omahne zadnji konec vo stran in se s prednjii®^^ gami še vleče dva in tam obleži. Premetava ^ kaj časa na obsegu tra. skalna^" d' Potem vstane in > svojo pot naprej " svojim ljubicam v movje. Tov. Z. je potem dne agtrif ca zjutraj pobral eno ^ j d) Ijeno lisico. Takoj je op ' ^ Povedal je precej široka. ilU'' staremu lovcu, ki je P° j da je bila lisica tako | skočena; ko pa je bil W _ žuh slečen in trebuh P''®^ ■ 30 bili v njem štirje . bi bili poleženi konec ^ v začetku aprila. Tako J sama ampula pokončala V paric. Nad sto rudniških objektov v Bosni in Hercegovini v Bosni in Hercegovini se rudarstvo od leta do leta hitreje razvija. Investicije v rudarstvo so zelo velike. Razširjajo celo vrsto rudnikov, zlasti premogovnikov, odpirajo pa tudi številne nove rudniške obrate; V vseh pomembnejših premogovnikih raziskujejo premogovna ležišča. Proizvodnja se bo zelo povečala, zlasti, ker bodo letoa med drugim tudi zgradili 50 ki lometrov prog za hitrejši prevoz premoga. Prevoz je še vedno ozko grlo premogovnikov v Bosni in Hercegovini. Prevozne težave pa so še tem večje, ker odpirajo nove obrate. Tako bodo v Kaknju odprli še en premogovniški obrat. Letos bodo povečali proizvodnjo tudi v manjših premogovni- kih. Izpopolnili bodo rudniške gull'' naprave v UgljevikU' ^ Livnu, Miljevini in večja dela pa bodo v ^ škem premogovniku med drugim bodo zgra J lometrov proge. V ^re vičih in Brezi bodo po® ^ pj ^ ve separacije. V KakW^^ ^ do zgradili med separ^^Y|g^e( lezniško postajo tri ' y'r dolgo progo s 120 .j^i gim mostom. Med ve J |gt<> jekti, ki jih bodo zgr^ je tudi 150 metrov dolg gfi Bosno v Zenici za doV^ K"' . V Kreki med drug"^^ tovarno kisika. Nap""^ so že prispele. Pri P%ii ku v Kreki bodo zgr bunker za lignit, ki g® delovali v koks ^ (Dalje aa S. iflj) 2. aprila 1951 .ENAKOPRAVNOST STRAN 3 IVO PIRKOVIČ: Bilo je pod Gorjanci BITKA V ZALEDJU (Nadaljevanje) Tako smo mrzlih nosov m vročih src zborovali o težkih nalogah, ki so nas čakale. Prva skrb nam mora biti—o tem smo bili enih misli—da napravimo v zazidano in zastraženo ječo varno in trajno vrzel, skozi katero bomo pošiljali jetnikom literaturo. Menil sem, da nam bo pomagal morda upravnik zaporov Gruden, ki sem ga spoznal se poleti, ko se je neki dan skrivaj priplazil k meni. Takrat si je zdravil razmesarjeni hrbet, ki ga je v napadenem kočevskem vlaku z bombo ranil zmeden Italijan. Če pa bi bil uprav-nik preboječ, bom pisal tovarišem v mesto, naj poiščejo pripravnega človeka med jetniški-wi čuvaji ali kogar koli že bodi, ki ima vsak dan opraviti z jet- wki. Mehanik ga bo spoznal,po tem, da ga bo ogovoril: "Prinašam pozdrave od Micke." Prav ta stvar pa nam je delala pozneje hude preglavice, ka-l^or nam je sreča včasih rada Zagodla prav pri majhnih stva-da so se nam sitno opletale okoli nog, medtem ko smo na pogled težavne naloge dostikrat premagovali z lahkoto. Pred vrati so z dolgočasno enoličnostjo odmevali koraki straže. Zgubljali so se po hodni-se zopet vračali in obstali. Prišla je izmena. Jetnik Bauer Je pograbil culo in krenil proti bratom. Ze nekaj tednov pred povrat-mehanika Bauerja v ječo, je roman mojega življenja Znova zamotal kot v staph ča--Gordijcem vozel. Sredi de-•^embra meseca me je namreč ča-k&la nova huda preizkušnja. Že ^tak niti počenega groša vredno dobro ime, ki sem ga užival pri talijanih, so mi ovaduhi tokrat do kraja zapravili. Kakor pa se ^oOdi, da nam včasih tudi nesre-prinese kaj dobrega, se mi je ^soda tudi takrat po drugi stra-^1 nasmehnila: hudobni človek ^ črni redovni halji, ki mi je že .®lgo skrivaj nastavljal zanjke, J® takrat sam vtaknil nogo va-da sem ga v grehu zasačil Sa za kazen postavil na oder °citne sramote. Bilo pa je takole : , Sredi decembra so nam Itali-^^ni v ženski bolnišnici iznena ^ prijeli zdravnika, doktorja 'rana Sajeta. Zanj se nismo da bi nam ogrozil organiza-Jo, toda nihče ni vedel, kako ^ je sam padel v roke in kaj ® utegne še zgoditi. dec Tak oj po tistem—bilo je 16. ®^bra—je redovni brat Al-bodril marešala, ko je le-ta sk stražo, naj za žen- šk^ ^^''^Išnico očistijo tudi mo-te»" ste začeli, tu končaj- 'la ^Gnih spodbujal Italija-^ strahovanju. Sreča pa je ' redovni brat vendarle ni ^oztial skrivnosti hiše, čeprav je bil sam o tem prepričan. Italijanu je namreč pokazal zdravnikovo sobo. Takrat smo prvič začutili na svoji koži pekoče poglede skritih sovražnikov, strmečih z vseh strani v nas. Skoraj je bilo mogoče misliti, da ne bodo prej ali slej zapazili tudi kaj tega, kar se je resnično godilo v naši hiši. Vsak vrč, ki dan za dnem roma k vodnjaku, se enkrat ubije. Kako bi mogli vedno ostati skriti kurirji mestnega odbora ali sli vrlega tovariša Perka, ki so vsak čas prihajali v hišo in v mali operacijski sobi predajali pošto človeku, ki jih je čakal z novmi pismi. •Zgodilo pa se je prej, kakor sem pričakoval. Že 18. decembra 1942, dva dni po prvi izdaji, je redovni brat Alfred prestregel fašistovskega častnika in ga za rokav povlekel v teman kot hodnika. "Ma-haje z rokami je zopet o nečem prepričeval Italijana," so mi povedali o dogodku. Fašist je zaskrbljen strmel v meniha, nato pa vznemirjen zdirjal v mesto. Naši signali so zvonili alarm. Kdo pa bi takrat slutil, da je fašist tekei v mesto z nezasliša-novico—horribile dictu et audi-tu—da mi kurirji iz gozdov prinašajo vojaške naloge in odnašajo izdelane načrte za bojevanje upornikov. Ne zaupajoč vestnosti naše straže, so nam beli že poleti postavili v hiši prvega špijona, šentpetrskega štacunarja, stavbnega mojstra in predsednika Katoliške akcije Franja Rataja, ko je po naši bolnišnici pestoval dvakrat prestreljeno roko od atentata, ki ga je nanj napravil domačin, preden je zbežal v gozdove. Rataj je zalezoval sumljive ljudi, ki so prihajali v gornje prostore bolnišnice in je bila sad tistega njegovega prizadevanja ovadba, da služi mojim zločinskim zvezam z zunanjim svetom hči krčmarja z Ločenske ceste, Stana Košakova. Ko so jo pozneje prijeli, so jo zasliševali tudi o tej stvari. Šentpetrski štacunar, ki se je jeseni in pozimi potem vdinjal Italijanom za stalnega vodnika na njihovih strahvalnih pohodih po deželi ter odbiral jetnike za pregnanstvo, pa kot ogleduh ni imel sreče. Kakor Italijani sploh, tudi štacunar Rataj ni razumel preproste modrosti, da utegne tičati nevaren zarotnik tudi v najpohlevnejšem služabniku v hiši, morda celo v človeku v redovni halji, ki ga je prežeči štacunar vsako jutro videl z metlo v roki odhajati med jetnike in ga je sam s pobožno spoštljivostjo pozdravljal. Ogle doval se je rajši po sumljivih tujcih, ki so obotavljaje se sto pali čez prag hiše in se kdo ve zakaj neodločeno ozirali okoli sebe. (Dalje prihodnjič) NAD STO RUDNIŠKIH OBJETKTOV V BOSNI IN HERCEGOVINI (Nadaljevanje z 2. strani) Kmalu bo začela obratovati velika mehanična delavnica za popravila rudarskih strojev. Letos bodo zgradili nad 100 pomembnejših rudniških objektov in poslopij, ki so v zvezi z razvojem rudarstva. (Ponatis iz "Ljudske pravice") ŠE ENKRAT PAKETI Naročnik našega lista nam je prinesel pismo, iz katerega smo prepisali sledeče: "Čitala sem prav danes, kako nekateri ljudje izkoriščajo svojce v Ameriki. K temu bi pripomnila par besed. V vojni smo bili ob vse. Doma nam je ostal oče, star 70 let, in od sestre dva otroka, pol leta in tri leta stara. Mi smo bili z mamo vred po lagerjih, moški trije v partizanih. Nazaj je prišel samo eden. 'Danes je pet let po vojni. Ni nam bilo dobro. Prišli smo domov bolani in popolnoma zdravi tudi ne bomo nikdar več. Toda vikljub temu se danes pošteno . preživljamo, brez vsake tuje pomoči in to lahko vsak. Za vsakega je delo na razpolago, še preveč. Zato tudi ni treba nikomur beračiti in prositi pakete iz Amerike, od delavcev, ki se morajo prav tako ali še bolj mučiti za denar. Kar se tiče suše, moram povedati tako, da do Belokrajine ni hudega, razen po hribih. Revni so res po daljnih hribih mali kajžarji, ki nima prodati kaj. Karte mu ne pripadajo, v službo ne more, če je 2 do 3 ure vstran od vsakega prometa. "Požrešni pa so pri nas v Sloveniji najbolj belogardisti, ki so v vojni delali črno borzo na račun naših glav. Sedaj je pa "suša," pa ne morejo več. Zato si tudi želijo vojno in hujskajo proti državi. Hrvatska, Bosna in Hercegovina, Srbija in Lika, to so kraji, ki so imeli dosti prahu in široke razpoke v zemlji. Niso imeli devet mesecev dežja. Po vodo so šli zgodaj zjutraj, da so jo pripeljali do večera. En kozarec vode je stal 3 dinarje. Tam so v resnici reveži, ko Slovenija o kaki taki revščini nima niti pojma. "Toliko v vednost vsem v Ameriki, da se ne bodete pustili preveč izkoriščati na račun "suše." Del našega naroda je postal tako grd, taki egoisti, da je človeka kar sram, ko je Slovenec. To pa so povečini ljudje, ki v vojni niso bili lačni. Mi, ki smo umirali od lakote po lagerjih in gozdovih smo z vsem zadovoljni in tudi v času potrebe znamo potrpeti. Spominjamo se tistih časev, ko smo rekali: Da bi vsaj prišel enkrat čas, ko boš sam lahko snedel en cel krompir. Ali pesem iz italjan-skega lagerja Gonarsa: "O žganci, kedaj vas žiher jedel bom. . .? "Z odličnim spoštovanjem "G. F." ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: ENdicott 1-0718 v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o 'wgodkih po svetu in doma! Koroški vesti Glas ljudstva Na tisoče podpisov Aajejo koroški Slovenci, ki terjajo ustanovitev slovenskih kmetijstvih šol in s tem podpirajo zahteve Slovenske kmečke zveze. Koroški Slovenci vidijo v tem vprašanje gospodarske neodvisnosti in enakopravnosti. Nad 2000 podpisov ne pomeni nobene demonstracije, pač pa izraža pričakovanje, da bodo razpoložljiva sredstva tudi za eno slovensko kmetijsko šolo, če je Ž3 dovolj sredstev na razpolago za vzdrževanje desetih- nemških Mario Kolenc Ena najbolj modernih je CRANE kopalnica Dajte, da vam jo mi inštaliramo! Louis Planine Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so: TOILET UMIVALNIK BANJA Cene so zmerne, ako pa naročite vse tri na enkrat si prihranite večjo vsoto Stroški za inštalacijo so posebej, p V THE CRME NEUDAY GROUP Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih. Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj— brez vsake obligacije. W, F, HANN & SONS 15505 Euclid Avenue Telefon MU 1-4200 kmetijskih šol. Slovenska kmetijska šola na Koroškem je postala resna potreba slovenskega koroškega delovnega ljudstva. Po koroških vaseh V Radišah sta se poročila Bartl Lampihler in Ana Rupnik, po domače Juhova. Ženitovanj-sko slavje je poteklo v znamenju starih domačih šeg in navad. V Št. Jakobu v Rožu je umrla najstarejša žena v kraju 92 letna Kovarjeva mama, ki je ostala do zadnjega zvesta članica slovenskega naroda. V Dobril vasi je vprizorilo Slovenske prosvetno društvo "Srce" Linhartovo "županovo Micko", ki je gledalce zelo razvedrila. V Globasnici je bil občni zbor Slovenske kmečke zveze. Zbralo se je lepo število domačih kmetov in kmetic. Novemu odboru predseduje spoštovani mladi gospodar Blaž Kordež iz Pod-june. V Št. Vidu v Podjuni je bil pogreb Husove Mete, ki je bila dolgo časa priklenjena na postelj zaradi neozdravljive bolezni. Zmerom se je zanimala za slovenske knjige in jih rada prebirala. Domači pevci so ji zapeli ob odprtem grobu tožni žalostinki. Društveni koledar APRILA 1. aprila, nedelja — Prireditev Gospodinjskega odseka AJC in dram. dr. Naša zvezda v AJC na Recher Ave. 6. aprila, petek — Ples Wagon kluba v SND 7. aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND 7. aprila, sobota—Veselica društva Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 8. aprila, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND 13. aprila, petek. — Ples keg-Ijačev cerkve sv. Pavla v SND 15. aprila, nedelja. —, Koncert zbora Abraševič v SND 20. aprila, petek — Ples Hi^vat-sko-ameriškega mladinskega kluba v SND 21. aprila, soboto — Veselica društva Lipa št. 129 SNPJ 22. aprila, nedelja—Pomladanski koncert zbora Adria v AJC, Recher Ave. 27. aprila, petek — Ples Golden Gophers kluba v SND 28. aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva Martha Washington št. 38 SDZ v SND 29. aprila, nedelja — Koncert zbora Zarja in Slovan v SND na St. Clair Ave. MAJA 5. maja, sobota — Veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND 6. maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani na Denison Ave., — plesna veselica v Domu zapadnih Slovencev; 11. maja, petek — Ples Merrymakers kluba v SNp 12. maja, sobota — Veselica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ v SND 19. maja, sobota, — Družabni večer Federacije SMZ v Slov. domu na Holmes Ave. 18. maja, petek — Boksarska predstava Cleveland Ambassadors v SND 19. maja, sobota — Veselica društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ v SND 26. maja, sobota — Veselica društva Državljan št. 33 SDZ v SND JUNIJA 2. junija, sobota — Veslica društva sv. Vida št. 25 KSKJ v SND 3. junija, nedelja. — Piknik društva Soča št. 26 SDZ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. JULIJA 1. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na vrtu AJC na Recher Ave. 29. julija, nedelja — Piknik Gospodinjskega kluba Slov. del. dvorane na Prince Ave., na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. DECEMBRA 1. decembra, sobota — 30-let-nica društva Napredek štev. 132 ABZ v AJC, Recher Ave. 2. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v AJC na Recher Ave. A. Malnar CEMENTNA DELA 1001 East 74th St.—EN 1-4371 MI IMAMO takojšnje kupce za vašo hišo za eno ali dve družini, od $10,000 do $20,000. V Euclidu ali severno-vzhodnem delu. Točna in poštena posluga. Govorimo slovensko BEACHLAND REALTY 767 E. 185 ST.. IV 1-1012 ZEMLJIŠČA NAPRODAJ OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsfem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730 ZUNAJ NA DEŽELI je naprodaj prodajalna s pivom in vinom ter delikatesna trgovina. Proda se s posestvom ali brez. Za naslov se poizve v uradu tega lista. V COLLINWOODU Trgovski prostor, ki prinaša dober dohodek; 95 čevljev spredaj; na prometni ulici. 3 trgovine in 22 sob opremljene ali neopremljene. Lastnik odhaja izven mesta. 402 E. 156 St. NAPRODAJ GOSTILNA NAPRODAJ Ima C 2 in D 2 licenci. Tudi hiša za 2 družini na dvojni loti. Najnovejša oprema za restavracijo. Proda se posestvo in trgovino skupno za samo $26,000. BEACHLAND REALTY CO. 767 E. 185 St. IV 1-1012 PRILIKA ENKRAT V ŽIVLJENJU Naselbina Norwood in Bonna Naprodaj je delikatesna trgovina z C 2 licenco in popolno zalogo grocerije in mesa za sendviče. $1,000 . prometa na teden. Vdovi je nemogoče sami voditi biznes, ter žrtvuje. Stanovanje na razpolago. TRGOVINA IN DOBER DOHODEK V naselbini Addison in St. Clair. Konfekcijska trgovina 4 sobe in 2 sobi nad trgovino poleg treh sob v ozadju. Nova naprava za gorkoto na olje. Zidana garaža. Zadaj je lepa hiša za 2 družini. Gorkota na plin. Ni treba nikakršnih popravil. Zelo dober nakup. Pokličite CARL SPRETNAK HE 1-8480 STAKICH REALTY 15813 Waterloo Rd. KE 1-1934 DELO DOBIJO MOŠKI TEŽAKI za podnevi in ponoči Plača od ure. THE MARQUETTE METAL PRODUCTS CO. 1145 GALEWOOD DR. (prva cesta vzhodno od Coit Rd., južno od St. Clair Ave.) LATHE HAND Moški izurjen dela na 'natančnem ordju; stalno delo za podnevi. Dobra plača od ure. Zavarčvalninska podpora plačana po družbi. Zglasite se med 8. zj. in 4.30 pop. Bishop & Babcock Mfg. Co. Vogal E. 49 in HAMILTON ASSEMBLERS Heavy — Medium Bench Izurjeni — podnevi Plača od ure poleg nadurnega dela. OSBORN MFG. CO. 5401 HAMILTON AVE. Horizontal Boring Layout Plate Engine Lathe Si morajo sami vzpostaviti delo Plača od ure— poleg incentivne plače 55 ur tedensko—nočni šift The Osborn Mfg. Co. 5401 HAMILTON AVE. KOVINSKI DELAVCI za industrijsko kovinska dela Obrambno delo 50-ur tedensko Plača od ure Vprašajte za MR. KASSOR THE FOUNDRY EQUIPMENT CO. 1831 COLUMBUS RD. (med W. 25 St. Market in staro Erie R. R. postajoi STRAIT % ENAKOPRAVNOST 2. aprila T t t t 5* t t '? t •? X M/M/ MALENŠEK KOVINARJI ROMAN f. (Nadaljevanje) Mihi so šle Tonetove besede do živega. Ko se je vračal domov, je vso pot razmišljal. Misel na odpor proti okupatorju, ki bi se vsakomur morala zdeti blazna, se je že ustalila v njegovi glavi in neprestano so mu šle po glavi sabotaže, same sa- botaže. Drugega načina borbe proti Nemcem za zdaj ni videl. Glede trojke, ki jo je predlagal Tone, se je odločil, da bo v nedeljo spregovoril z Albinom. Za tretjega bo morda vedel Albin. Vsekakor jo bodo kmalu imeli in potem bo šlo s sabotažo laže. Spešno je stopal po cesti. F ui iil6 OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the Chicago Advertising Co. 139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Couple need 4-5 room unfurnished heated apartment. North or Northwest. Will furnish own stove and refrigerator. ARdmore 1-6323 WILL take immediate possession of 31/^-4 room unfurnished apartment, 1st or 2nd floor essential. Preferably St. Henry's parish or vicinity. Near good transportation. Ex-Army Colonel and wife with highest of references. Will pay $50-$60 rental. Please contact "Wimble," ROgers Park 4-6591 or WAbash 2-6000 extension 2202. LANDLORDS, ATTENTION! Responsible middle-aged couple urgently need 4 room heated unfurnished apartment. West or. Northwest of Cicerco Avenue. Moderate rental. Call Mrs. Mackey, VAn Buren 6-6330. Opportunity Offered to Right Party FOR RENT Hotel and Restaurant Good Live Business Center of Town Hotel Fully Equipped Call Mr. H. T. LAMSON Bangor 4391 Bangor Hotel Bangor, Mich. 2 RESPONSIBLE Business Women urgently need 2 bedroom unfurnished apartment. Good location. N. S. Near good transportation. Moderate rental. — EDgewater 4-4141 after 6 p. m., week days or all day Sundays. -.rTUNITY -iKj'J OPi-wrii diNlTY — Tavern for sale. Established business. 25 years same owner. Retiring. Excellent Austin location. Best offer. Call EStebrook 8-9837 MEAT MARKET and GROCERY— Completely equipped with stock and use of smoke house and sausage room. $4,000. CRawford 7-3705 GOOD OPPORTUNITY to buy Haberdashery Shop. Modern store. Modern fxtures. Established. Resonably priced for quick sale. Northwest side. NEwcastle 1-0604 BAKERY — Top Hyde Park location. 3 man shop. Established business. Will talk terms. Call Brouilete. PLaza 2-6900 -WANTED TO RENT LANDLORDS ATTENTION! — Being evicted by. new owner. 3 responsible adults (Vet employed) need 4-5 room unfurnished apartment. Vicinity Da-men and Addison. Moderate rental. Mrs. Kramer. DIversey 8-0914 WILL BE IDEAL TENANTS — Responsible couple, both employed, need 3-4 room unfurnished apartment. West, southwest or northwest. Moderate rental. FRfontier 6-4211 BUSINESS Woman transferred to Chicago office needs 1 Vž room, kitchen, furnished apartment. N. or S. Good transportation. $65 a month. Immedate occupancy. Call 9-5. MOhawk 4-4600. extension 38. DOMESTIC COUPLE COUPLE — For northwest suburb. Must like children. Plain cooking. Housework. Driving. Gardening. Start at $200. Call superior 7-8531, 9-4:30 daily. HELP WANTED—Domestic HELP WANTED—Domestic A: AID fi-0725 Druga za drugo so se prižigale luči po hišah. Potem so zagorele obločnice, medlo in trepetavo. Svetloba se je izgubljala v košatih kronah kostanjev. Miha je spotoma srečaval ljudi, ki so hiteli po svojih opravkih, ali pa brezbrižno postopali in se sprehajali. Menjal je kratek pozdrav z nekaterimi znanci. Mudilo se mu je in kmalu je dospel do konca glavne ceste. Ko je hotel kreniti na levo, proti skupini delavskih hišic, je nenadoma votlo zabobnelo. Miha je bežno pogledal proti Možak-Iji, odkoder je prihajal grom. Šel je dalje in ni razmišljal o tem, kaj pomeni nenadni votli grom. V tem je zaregljala strojnica in za njo se je oglašalo ne-! kaj puškinih strelov. Ustavil se j je in pogledal proti gori, ki je ; tako mirna in veličastna stal;;,' nad industrijskim krajem, k-i kor bi ga varovala. V.do^ J., so se tudi drugi ljudje, in cio ■ Nemci, ustavljali na cesti in gie-: dali proti gori. "Hudiča, ali so se udarili?"' je slišal reči nekoga. Hitro se je obrnil in spoznal Kobala sredi gruče, ki je kadila cigarete in se živo pomenkovala. "Dober večer, Kobal," je pozdravil in pristopil. "Kod. p a hodiš, Miha?" je glasno vprašal Kobal in ga udaril po rami. "Kaj pa je tam?" je v odgovor vprašal Miha in pokazal proti gori, ki je črnela v mraku. Primaknil se je Kropar Kopač in previdno rekel: "Nemci se nekam peljejo! Glejte!" Pokazal je na cesto. Vsi hkrati so se ozrli tja. Z vso naglico se jim je bližal tovorni avto, poln Nemcev. Sedeli so na tesno, vsi so imeli puške v rokah, pripravljene na strel. Za njimi se je zibalo nekaj prikolic. Motorji so odska-kovali po slabi cesti, ki so jo razorala motorna vozila. Šinili so mimo in izginili za ovinkom. "Kaj je pokalo?" je spraševal Miha. "Naj se le' dajo," je menil Kobal in zajezdil kolo. Miha je opazil, da je že snel nemško zastavico. Kakor po dogovoru so se razpršili na vse strani. Miha je ostal sam s Kopačem. Kropar je počasi vlekel cigareto in zamišljeno gledal v goro. "KoKko jih neki je?" je vprašal bolj zase, kot za Miho. Miha se je osvestil in mahoma vse razumel. Spomnil se je izginulega Mušičevega "Dragota in še nekaterih drugih. Zdaj je Miha tudi razumel, kam je odnesel Tone njegovo puško in razveselil se je ob misli, da je morda pravkar čul streljanje iz svoje puške. Sicer to ni bilo ravno verjetno, vendar mu je j ta misel prijetno laskala in : ni hotel* izpustiti. Torej Uj • . začetek upora! Slišal je i ^/ puške, ki so počile! (Dalje prihodnjič) dežele skoro ni najti slovenske hiše, pri kateri je vsaj nekaj pe-di za obdelovanje pripravne zemlje, da ne bi bilo tam nekaj posajenega ali posejanega, nekaj rastočega. Morda je samo kot dobra plahta velika tratica, morda par dreves, morda nekaj lepotičnih grmičev, morda zele-njadna greda, morda obrobek ali gredica cvetlic. Morda je vse to skromno in preprosto, toda je snažno in okusno urejeno. Kjer se okoli stanovanjskih hiš po praznih prostorih dolgočasijo stare škatle, prah in plevel, tam ne bivajo Slovenci; vsaj ne h lepe Slovenije priseljeni Slovenci. O tem se lahko tako zelo medseb? - ' ■ :> nih in po podnebr.ih razmerah tako različnih I-"" '> kr' so, nn Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče 19i>l .. .rt-Ci;. ... ]/:!') "t: : wau':?c, C'ty. Kar ca ; r , - , , . York; Oregon City, Oregon; Denver, Colorado; Renton, Washington, in tako dalje v sto in sto drugih krajih. Kjer koli v tej deželi bivajo Slovenci, skušajo okoli svojih bivališč imeti nekaj zelenega in, če mogoče, nekaj cvetečega. To jim je tako rekoč prirojeno. Tudi nekatere druge narodnostne skupine imajo sličen smisel za naravno lepoto, toda ne vse. O tem se lahko prepričamo, če hodimo po svetu z odprtimi očmi. Ta ogromna dežela, po kateri smo raztreseni, ima v soglasju s podnebnimi razmerami in dolgostjo sezone, ki omogoča rastlinsko rast, pogoje za različno rastlinstvo. V državah našega skrajnega severa, na primer, ni mogoče z uspehom gojiti plemenitih vrtnic ali vinske trte ali večine naših sadnih dreves. Vrtnice tudi ne uspevajo dobro po srednjem zapadu, ki ima tako zvano prerijsko podnebje z vročimi poletji in ostrimi zimami; uspevajo pa sijajno na naši pa-cifični obali. V južnih državah, kjer so mile zime in sezona za rastlinsko rast dolga, je lahko vrtnariti. Uspeva tako rekoč vse, kar se posadi ali poseje v zemljo, le da ima dovolj moče. Po državah srednega pasu, kot so države New York, Pennsylvania, Ohio, Indiana, Illinois, Wisconsin, Kansas in do neke mere Colorado, je gorka letna sezona precej dolga, zime pa so različne; včasih ostre, včasih prilično mile. Skoro vselej pa so pomladi pozne. Hladno in dostikrat deževno vreme sega dostikrat daleč v anrji in celo ■ maj. V Clevelandii. \ - mer, sadijo vrtnar, v :■ as linia-kih vzgojene rasv'.line prost'; COMPETENT Young Woman — English speaking. Housework, Assist with two children. No laundry. Good home. Private room. Stay. Rogers Park 1-0927 FEMALE HELP WANTED STENOGRAPHER The advertising and merchandising department of major oil company needs a stenographer to work in its new office. Loop location. 5 day week, hospitalization and insurance plan available. Paid holidays. APPLY IN PERSON or WRITE SINCLAIR REFINING CO, 2540 W. CERMAK ROAD Bishop 7-6000 Extension 317 REAL OPPORTUNITY — Suburban home. General housework. Small children. Own room. Bath. Good salary. GLencoe 2085 COMPETENT Woman — 3 adults in family. Cook 2 meals daily. Lovely 7 room home. Private room, bath, 1st floor. Home. 4 blocks from station. $40 salary. Hinsdale 3152 Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" 1 : r/' ! , . HELP WANTED—MALE MAINTENANCE and NURSERY WORK ^ (Experienced) Will consider inexperienced Good salary Room and board DANADA FARM NURSERY Naperville Rd., Wheaton, 111. Phone F. W. Walldn WHeaton 8-2741 - 12 to 1, after 5:30 Pomlad na domačih vrtovih Vsi ljudje smo otroci narave in prav posebno velja to za Slovence. V to deželo smo se priselili po veliki večini s kmetij ter iz malih podeželskih trgov in mest; z velikimi mesti se Slovenija itak nikdar ni mogla ponašati. V naši mladosti smo rast-li in se razvijali v le malo pokvarjeni naravi; živo rastlinstvo nas je obdajalo tako rekoč pri vsakem koraku. Ni čuda, da je ta živa rast, ki nas je obdajala, postala tako rekoč del našega bitja. V velikih industrijskih mestih te dežele ter v golih rudarskih in drugih naselbinah smo to živo rast pogrešali. Zato v tej 'I t<111 I ■ije v se navadno n; vroče poletje. Zato v teh krajih ni pravih uspehov s pasetvami nekaterih cvetličnih in zelenjadnih semen na prosto. Vsled tega mnogi domači vrtnarji, ki nimajo rastlinjakov ali gred pod steklom za vzgojitev sadik, kupujejo že nekoliko odraščene sadike enoletnih cvetlic in zelenjav pri trgovskih vrtnarjih in jih posadijo na prosto, ko je nevarnost slane minila. Na ta način si podaljšajo sezono rasti in dosežejo zadovoljive uspehe tako z ozi-rom na pridelke nekaterih zelenjav kot z ozirom na zgodnejše in dkljše cvetje cvetlic. O tem in o nekaterih drugih problemih domačih vrtnarjev bomo nekoliko razpravljali v enem prihodnjih člankov. —NOVA DOBA rank ^netič Zatisnil je svoje blage oči dne 28. februarja 1951. Pogreb se je vršil 3. marca iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzefe na Holmes Ave. ter od tam po slovesni maši zadušnici in opravljenih cerkvenih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v grob k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil star 68 let ter rojen v Ra^ji vasi, fara Cerklje ob Krki na Dolenjskem. V Ameriko je dospel leta 1903. Bil je član samostojnega podpornega društva Dosluženci. V dolžnost si štejemo, da izrečemo iskreno zahvalo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti našega dragega soproga in očeta. Ta izraz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo naj sprejmejo: družina Mr. in Mrs. |. Močnik, družina Mr. in Mrs. M. ifsich, Mr. in Mrs. J. Cichon in hčere, Mrs. J. Crdina in sin Jack, družini P. Kepic in J. Hrastar, Mrs. Mary Unetič, Mr. in Mrs. G. Schneider in sin, Grandpa Taffenheart, družina J. Barta, Thompson Products, Inc.— Old Guard Ass'n—Purchasing Dept. in Traffic Dept., Samostojno društvo Dosluženci, Euclid Vets Club, Mr. in Mrs. J. Kuhar, Enamel Products Co.—Office ter Tapco Local 139, Mr. in Mrs. T. Kotnik, Mr. in Mrs. L. Sajovic, Mr. in Mrs. C. Gritnm, Mr. in Mrs. J. Pavlik, Mr. J. Glavan, Mrs. Jarr in Alyce, Mr. in Mrs. E. Keeler, pevsko društvo Jadran, Reliance Electric Co., Friends and Dept. 77, B. F. Goodrich Research—Dept. 8530, Mr. in Mrs. J. B. Mervar, Mr. in Mrs. R. ). Walters in Dorothy Vogelin. Srčna hvala vsem, ki so dali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, in sicer: Mr. in Mrs. L. Kovačič, Mr. in Mrs. F. Augustine, J. Zabkar, Mrs. S. Kozek v Chicago, 111., Mrs. Koss, Mary Zakrajšek, J. Pretnar, M. Jordens, D. Ekholm, F. Kovač, A. Komick, Mr. in Mrs. N. Hrnyak, W. Glazar, M. Virant, J. Boldin, A. Muhič, Mr. in Mrs. F. Hribar, Mr. in Mrs. J. Ogrinc, Mrs. R. Hochevar, Mr. Blatnik, Mr. in Mrs. T. Odlazek, Mr. in Mrs. John Močnik, A. Cirnski, A. Boldin, Mrs. M. Lukans, Mr. in Mrs. T. Zabjek, F. Kumel, Mr. in Mrs. L. Yenko, M. Benesovsky, Mr. in Mrs. A. Maček, Mr. in Mrs. S. Jeran, Mr. in Mrs. S. Yeray, J Bencin, Mr. in Mrs. J. Venesky, Mr. in Mrs. E. F. Posch, M. Struna, Mrs. M. Brodnik, Mr. in Mrs. Joseph Mocnik, Mr. in Mrs. A. Zupančič, Mr. in Mrs. J. Hrastar st., Mrs. Mary Unetič. Zahvalo izrekamo vsem, ki so izročili v gotovini za družino, in sicer: J. Barta, Mr. in Mrs. P. Ster, Mr. in Mrs. L. Sanabor in hčerki, Mr. in Mrs. J. Skuk, prijateljem pri Enamel Products Co., Mr. Zorich, A. J. Unetich ter Mr. in Mrs. A. J. Slaby. Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile v poslu go za spremstvo pri pogrebu, in sicer: J. Močnik, J. Venesky, T. Prime, J. Grdina, R. Sullivan, J. Barta in Mr. Jalovec. Toplo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so prišli kropit pokojnika in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsi, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala sobratom pogrebcem društva Dosluženci, ki so nosili t; kor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za in najboljšo poslugo v dneh naše britkosti. " * ■'" 'I'* !"' ne tudi čst. g. Rev. Rupar za opravljeno mašo in ' ' Mrcbne obrede, kakor tudi za obisk pokojnika v nje- ; v: •.jj. Prav posebno zahvalo pa naj sprejmejo pevci in pevke pevskega zbora Jadran za krasne, v srce segajoče pesmi-žalostinke pokojniku v poslednje slovo. Končana je Tvoja zemelja pot, ljubljeni! Težka bolezen je zagrenila mnogo dni Tvojega življenja. Sedaj počivaš mirno, rešen si vsega hudega. Tvoja duša pa je prejela plačilo iz rok Stvarnika za vse, kar si dobrega storil v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v molitvi dokler se ne združimo tam, kjer ni solz in trpljenja, tam, kjer vlada večni mir in blaženost. ŽALUJOČI OSTALI: ANTONIJA, soproga ANTHONY in EDWARD, sinova MARY in FLORENCE, hčeri JOSEPH, zet MARY, LILLIAN in CAROL, sinahe LA VERNE, BETTY, EILEEN in ANTHONY ml., vnuki in več sorodnikov. Cleveland, Ohio, dne 2. aprila 1951