Deklaracija, »Slovenski Učitelj" in mi vsi. V zadnii številiki »Slovenskega učitelja«. glasila Slomškove zveze. obravnava urednik (F. L.) Deklaraciio in vzroke, iz katerih ie nastala. Deklaraciio članlkar v uvodu iskreno .pozdravila. povdarjaioč njen »letp namen«. radi katerega zasluži »uvaževamje v vseh učiteliskih vrstah«. Posebno pa podčrtava »n.ien namen depolitizacije, svobode mišljenija, okreipitev stanovsike zavesti. neodvisnost napram vsem političniim strankam in prelomitev tradiciie«. Ko io Pa začne nato secirati v podrobno&ti. pride kai kmalu do kočliive toSke. ki nai bi bila ovira za združitev vseh učiteljskih vrst. oziroma vsai Slorrn§kariev. v imenu katerih govori v nrvi vrsti člankar. Zaključujc. da bo moral ostatl vendarle »status quo ante«. in sicer posebno radi III. odstavka, ki pravi, da sc »poleg UJU ne more priznati noibeine druge stanovslke organizaciie osnovinošolskega učiteljstva«, ter bi radi tega ne moglo pristopiti v celoti v nobeno drueo sedaj obstoječe društvo. V tei zahtevi vidi nekak centrallzem. ki ga ima namen zasledovati tudi prenovljeno UJU ter ga odklaniia kot »ipreegoističen in nedemokratičen predsodek« Je pa za neikako federaciio vseh oibstoiečih društev v mavi sikupni zaiednici in navaia kot konkreten orimer za tako edino pravilno razrnerie »Zvezo slov. učit. društev« v Itali.ii. pri kateri ie tudi včlanjena Slomškova podružnica v Idrlji. (Ta oriimer pa ne drži več. ker ie tisto »i>ravimo« razmerie, ki ie pa bilo v resnici lp pahuišanje, odoravljemo že od leta 1924.!) Svoie oomisleke pa podkreplia člankar tudi s slabo izlkušnijo. ki io imamo s centralizmom na drugih ooljih; oomisleki. ki so na prvi pogled res tehtni in izgledajo zato uipravičeni. A le na prvi pogled! Kaiti če ta argument malo natančne.ie pogledamo. tedai uvidimo kmalu. da ie ta sološna trditev 1p sofizem. ki v našem siučaiu absohtno ne drži. V čem nai bi se vendar z Deklaraciio hotel prakticirati kvarni centrarzem?! Da združimo ves stan v enotno in kredko organizacijo in da damo tej tvortri tudi vse pogoie za uspešen razvoj? — Mislim. da v tem ne. ker ie pač to nekai dobrega; ravno ta cili pa zasleduie novi -pravec. Deklaraciia ima Dred očmi v prvi vrsti osamosvoiitev stanu. a ta narnen ie tudi člankar v začetku toplo pozidTavil z že citiranim stavkom o depolitizaciii, svobodi mišlienia. okrepitvi stanovske zavesti. neodvisnosti napram vsem oolitičnim strankam in Drelomitvi tradiciie. Da, neodvisnost naoram vsem političnim strankam in prelomitev tradiciie. to ie ravno! AH to velia za vse enako in za vsa društva in — ne pomaea! — tudi za Slomškovo zvezo. Hitro pa. ko ie ta proces enkrat storien. tedai odpade tudi sama ob sebi vsaka opravičena potreba za obstoi drugih stanovskih dmštev Resnica ie včasih brutalna. a tedai ie v te;i lastnosti ravno niena nalvečia vrlina Depolitizaciiio in osamosvoiltev organizaciie in stanu bomo oač do^egli le. ako bn vSakdo oust:i klerikalno in Hberalno (takozvano demokratično. radikalno. svobodomiselno, radičevsko ln vo- do^bno) gorlačo pred durmi in da bo pred svoiim vstopom v organizaciio otresel ves ta škodliivi pnah s svoiih čevllev. Naloga nove organizaciie oa bo. da nud.i kot nadomestek za to izgubo nekai vredneišega in višiega, s čimer bormo lahiko vsi zadovolini. Ni ipa to toliko nailoga Deklaracije (ki o tem tudi ne govori!). amoak bolj naloga novp organizacije, nien novi živliensiki program. Moie 'mtnemie ie, da bi pa morali o t&m tudi žp raznravliati in da ni ta nazor nikakor preurarnien, kakor se nekaterim zdi. Aiko se v resnicl hočemo otresti zla. eni in drugi — da ie to zlo v nas bilo. priča ravno to novo stremll.ien.ie, ki iie rodilo DeMaracijo — moramo tudi res pokazati v vsei lučl pravo rešitev ter se ie tudi opriieti 7. vso krčevito silo. Vsa dosedanja dbravinava Delklaraciie sp mi zdi le boli formelna. oapirna tudi tam. kier ie za rtiemo ludefstvitev najboJisa vol.ia, da niti ne govorim 0 njenih nasprotnikih pccsdbno izven stanavskih vrst, ki braniin staro te radi tega. ker iim ie ne'slo. Priznavam. da so polnile stare organizaciie eotove privlačne sile, da so iih tvorile inekp ideie a'i knlatice. če že hočete; a naisi so bile te tvorne sile še tako Silabe i.n kvarne. b'le so vendarle Deiklaraciia pa ie to pretelkIost zavrgla. niena nova eesila so negacitia preišnjih. »Prej je 'vladala polHrzaciJa, sedai nai bo depoilitizac:ia. preri naslonitev na Mruige, sedai osamosvoiitev!« Prav. depolitizaciia — ampak kako io Izvesti? Še bolje: osamosvai:tev — ali na kakšein na/čin? In sledmjič čemu vse to? Ali res samo radi nas, ali tudi radi nečesa druzega. važneJšega? Tu je profolem, ki ga ne vsebuie DeklaracUa in ki se ?a ni doslei dotaknil še tiihče. Toda ta iproblem ie veleaktuaien. Da stno danes še v borbi za otcstaneK Deklaracije. to ie vse res; ali treba ie že tudi oomisliti na iutri. ko bo Deklaraciia recimo že spreieta. Vprašanje že buta na duri: kako bomo Deklaracilo izvadali ? — in na to butaioče vprašanie treirja iskati in na.iti odgovor. Deklaraciia. to moramo imeti vedno pred očmi. ie sicer lepa. toda mrtva beseda; postati mora šele meso. To pa se ne bo zgodilo že s samim nienim spreietiem. amDak šele z njeno udejstvitvijo. Da pa ne bo šla ta gladko izpod rck. ie iasno. sai se že samemu sprejet.iu stavliajo nasproti ovire nad ovirami. S samiin sprejetjem Deklaracije nam bo bore malo pomagano. kvečiem^u da bomo v kratkem za novo 'bridko izkušnjo bogatejši. Deklaraciia ne pomeni se novega živlienja. amipak je le orvi 'korak k pripravi za novo. To oriipravo bo izvedla šelp organizacija. ki bo sloncla na ogrodiu Deklaracije. Formalna združitev. iki io Delklaradia hpredpastavlia. nam niti zdaleka ne sme zadostovatl: elavno nam mora biti vprašanie moči in ne zgoli vprasanie forme. Vprašanie mači v eospodarskili in rnoralnih ozirih našega staou. A predvsem v moraln:h. To moč ipa nam bo dala nova organizaciia. ako inam bo vlila noveea duha. ki inas bo spaial vse. Dosedanja več ali manj formalna združitev v Dosamezniri orgatii zaciiah ie skrahirala ravno radi tesra. ker ie duh. ki iim ie bil podlaga. odpovedal. Novega duha na ni moeoče vsiliti, ker bi ne b'\ tak oktroa le neizvedljiv. ampak bi bil tak način izvedbe tuidi le ponavlianie starih grehov, iz katerih se ravno z nelahko rrruko skušamo izkopati. Pač pa bo naloga nove organlzaciie ta. da pripravi pot temu novemu duhu. ki nai orešine vse nienp člame in ki nai bo kažipot v tiadočem vršemiu nilhovega zvania. V nas se vrši važno prerojenie. Ta proces pa ni opravičen, amipak le del splošnega prerojenia. za katero se muči na vse'li koncih in kraiih vesolino človeštvo. Staro živflienie se bliža h koncu in kmalu bomo na pragu noveea. ki ie Ze na po'hodu. Za to novo. boliše živliien.ie rja ie treba DripTave in ta prinrava mora biti elavna naloga organizaciie. ki hoCe strniti v eno tako važen in odličen stan kakor ip učiteliski. Usposobitev za življenie. ki ie na obzoriu: to ip naloga nove organizac:.fe. to ie novi duh. ki nai izpolnuie prvo fazo n.ienega obstanka. Okoli te nove naJIoge se lahko strnemo vsi brez razlike svetovnega i.n političnega prepričania. liberalci in klerikalci in vsi drugi Vzeoja za življenip na podlaei študiia družboslovia. te edino prave zgodovine in vodinice 5loveštva. to bodi smoter in bistvo življenia obnovliene organizaciie. To bodi inovi. neusahluvi vir. h kateremu tiai se zatekaio vsi tisoči. ki iim ie bil doslei ta vir neznan in nedostopen in radi česar ie tudi bilo doslei njihovo stanie in nehanje v organizaciji in izven nje tako klaverno in ubogo. brez haska in skodliivo B. Medvešcek.