PRIMORSKI DNEVNIK P^ana v gotovini _ n n !• ^postale i gruppo - Cena 70 lir Leto XXV. St. 198 (7392) TRST, sreda, 27. avgusta 1969 PREDLOG 0 ARABSKEM VRHU JE BIL OPUŠČEN Na zasedanju arabskih zunanjih ministrov v Kairu so sklenili sklicati konferenco vseh islamskih držav Konferenco, ki bi se je moralo udeležiti kakih štirideset azijskih in afriških držav, bosta pripravila Maroko in Saudova Arabija ■ Rakete na Jeruzalem - Nove smrtne obsodbe v Iraku VS obsodil Izrael zaradi letalskega napada proti Libanonu Kairo, 26. Po dveh dneh zasedanja se je v Kairu zaključil tud'*,neK zunani'h ministrov arabskih držav, ki so se ga udeležili {jj 1 Predstavniki Arabske zveze in palestinskih odporniikih organiza-iiv Unani' ministri so sklenili sklicati konferenco državnih poglavar-cati VSetl musi'manskih držav Azije in Afrike. Sklenili so dalje skli-, ’rabski obrambni svet, ki bi se moral sestati v začetku novembra, umskega vrha bi se moralo po ■ des :,d6?aniih udelež'*' kakih itiri-v V c*l[zav' Predstavnikom Saudo-i*n Mbi'e 'n baroka je bila pover-itik na'O0a' ^a povežejo potrebne * Za pripravo konference. fafra*)S^ .obrambni svet pa bo moža S sYoje strani proučiti načrte 'mobtliziranje vseh arabskih sil tey * 1?ra®^sKi agresiji ter za utrdi-.. Palestinske revolucije, ki naj se Zil gotovi kontinuiteta in razvoj l(j . se8o končne zmage*. Poročilo, bilo v tej zvezi objavljeno, Sv , oalje, da bo moral obrambni °rož' br*Praviti »akcijo za dobavo Ja Palestincem, za zajamčenje ,jt^0Ve akcijske svobode in za utr-J?v njihove odporniške sile na za-ozemljih*. radi današnji del zasedanja, kot Vr J^rajSnji, je bil za zaprtimi današnji kairski lista pa ob-p ° včeraj^nje govore egiptov-Jom zunanieSa ministra Riada in j^anskega zunanjega ministra Porn« Prvi Je imel zelo obširno v0j v katerem je podal raz-Jsrednjevzhodne krize v zadnjih Riad je prišel do zalivčka, da bo samo vojaška akcija °mogočila osvoboditev ozemelj, 0®° jih Izraelci zasedli po šest-jv0Vni vojni leta 1967. Dobršen del til 8°vora pa je Riad posve-^ ■Pb je ostro kritiziral jjJrj. Mihove podpore Izraelu. zunanji minister je tudi pj^bno orisal nedavne ameriške rtbci' 6 za re®^tev spora med A-(pjjj bi Izraelci ter ugotovil, da bi **h načrtov v bistvu orno-jja Izraelu, da nemoteno ostane ■j, bekaterih zasedenih ozemljih. Polo* j demilitarizacija Sinajskega talar1Ca’ deial Riad- bi omogo-žjlj belcem, da bi stalno ogro- jv^danski zunanji minister Rlfai Jhed drugim dejal, da «požig trideset minut. Do topniškega streljanja je prišlo tudi med egiptovskimi in izraelskimi silami ob Sueškem prekopu. Dvoboj je trajal pet ur. Iz Bagdada poročajo, da je iraško revolucionarno sodišče obsodilo v odsotnosti na smrt šest o-seb, od katerih je eden vojak. Do obsodbe je prišlo zaradi »zarote proti varnosti domovine in korupcije v škodo režima*. Sodišče je pozvalo šest obsojencev, naj se sami javijo na proces v roku šestih mesecev; če ne bo do tega prišlo, bo postala obsodba dokončna. «Ljudska fronta za osvoboditev Palestine* je danes v Bejrutu izdala poročilo, v katerem prevzema nase odgovornost za bombni atentat, do katerega je prišlo včeraj v Londonu proti uradom izraelske plovne družbe «ZIM». Poročilo trdi, da je bil atentat odgovor na požig mošeje Al Aqsa. Kot je znano, je bila pri tem atentatu neka ženska angleške narodnosti ranjena. Posebna komisija, ki raziskuje okolnosti požara mošeje Al Aqsa, je danes ponovno zasliševala 23-ietnega Avstralca Michaela Roha-na, ki je že pred dnevi priznal, da je zanetil požar. Komisija je ugotovila, da je Rohan 21. avgusta ob 7. zjutraj prišel v arabsko četrt Jeruzalema z dvema steklenicama bencina. V notranjosti mošeje je razlil bencin in zanetil požar ter nato zbežal v kibuc »Michmar Hacharon*, kjer je običajno živel in kjer so ga pozneje aretirali. Rohan ni znal pojasniti vzrokov svojega dejanja. Ko so ga danes pospremili v mošejo, je samo izrazil svoje obžalovanje zaradi uničenja krasnih preprog in bogatih okraskov. Kairski list «A1 Ahram* sporoča, da je bil pred vojaškim sodiščem v Kairu proces proti dvema Egipčanoma, ki so 18. avgusta prisilili egiptovsko linijsko letalo tipa »Antonov*, da je pristalo v Saudovi Arabiji. Enega so obsodili na dosmrtno prisilno delo, drugega pa na sedem let zapora. Schiller v Bukarešti DUNAJ, 26. — Romunska tiskovna agencija Agerpres sporoča, da je danes dospel na obisk v Buka- rešto zahodnonemški minister za gospodarstvo Karl Schiller. Ta bo imel z romunskimi voditelji razgovore o razširitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Manevri sovjetske mornarice ob sirski obali LONDON, 26. — Poveljstvo ameriškega vojnega brodovja je sporočilo, da ameriške ladje vztrajno nadzorujejo vojaške vaje sovjetske sredozemske mornarice izven teritorialnih voda arabskih držav v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Ob sirskih obalah in južno od Krete se je ustavila te dni skupina šestdesetih enot sovjetskega brodovja, med katerimi tudi manjša letalonosilka «Moskva». KLJUB MIRNEMU VZDUŠJU V VSEH MESTIH €SSR Ostri komentarji praškega tiska uvod v splošno politično čistko Sporočilo češkega partijskega urada, ki ga vodi Štrougal Tanjugov komentar o nastalem položaju in nadaljnjem razvoju PRAGA, 26. — Praški tisk in ra-, osvoboditve Slovaške. V Pragi je dfio vztrajno dramatizirajo politični položaj, kljub navideznemu miru, ki je po demonstracijah dne 31. in 22. avgusta, zavladal v vseh čeških in slovaških pokrajinah. U-metno se ustvarja napetost in vzdušje, ki naj pripravi -- po mnenju velike večine opazovalcev — javno mnenje, na korenite osebne spremembe in splošno čistko v vseh partijskih in drugih organih. V tem smislu je nastopil včeraj na seji češkega partijskega urada član predsedstva KPC Ljubomir štrougal, ki se je zavzel za osebne spremembe povsod, «kjer še obstajajo šibke točke«. Pri tem se s čedalje večjo vztrajnostjo govori o možnosti, da bi na prihodnjem zasedanju CK KPC bil dokončno likvidiran Aleksander Dubček, Smr-kovski pa morda celo izključen iz partije. V takem vzdušju se pripravljajo tudi svečanosti ob priliki 25-letnice niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiMiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V GOVORU MLADIM SINDIKALISTOM Aclsa prav gotovo ne bo i- 1* dejanje izraelske agresije«, Rifa; ie treba na to odgovoriti. i *> ie _______________1.1__i .. ^ da tul Je tudi uradno predlagal v Cjjj a kralja Huseina, da bi skli-&tabslS?&mski vrh ter konferenco je . Kih držav. Kot smo omenili, samo prvi predlog sprejet, o rt>_erri ko ni bilo mogoče doseči Nei 8em sP°razuma. V°ril ^eraiAnjem zasedanju je goža tudi predstavnik organizacije ki | °boditev Palestine Shukeiri, dejal’ da bo «akcija pale-komandosov temeljni ele-boja prihodnjega in poslednjega - , Proti Izraelu. Ta boj — je ^ ~ bo moral biti boj vseh gre držav brez izjeme, ki jim hlo«. g0v°most za osvoboditev leshne» 0 jj^Položaju na Srednjem vzhodu «Vet n, danes tudi varnostni Urj j*! ’ Ki se je sestal ob 22. ^ P° italijanskem času. ^?.0stni svet OZN je soglasno Udso resolucijo, ki obsoja pre-Jipti j. izraelski letalski napad ‘hanonu li. avgusta ter ob-j, Vse kršitve premirja. *dten2j1Uciia’ ki so jo predložili po •Ued j^h zasebnih posvetovanjih 'Uje *ftnaJstimi člani VS, se skli-^ .a konvencijo o premirju it l94Zraalom in Libanonom iz le-Uitvj o., **r na sporazum o preki-41 d!W| Wažnosti iz leta 1967 ter tr-Proti j • ’ da J« Izrael z napadom *Pstj ‘banonu kršil svoje obvez-Podlagi listine OZN in NV- vam°stnega sveta. V re-Je tudi rcčeno. da so taka “kve rePresalije ter druge kr-kt ^Premirja nesprejemljive ter u'ii nnm°ral varnostnl svet pro-t°Ve in bolj učinkovite do-?t bi 161 na ta način preprečiti, ‘hle tovrstna dejanja ponav- gQ P° šestdnevni vojni leta v sku j81168 palestinske odpomi-t 6 Jer,Pine z raketaml obstrelje-'h alern- Na mesto so padle k šk(>rl e' Pa niso povzročile li 6ti človeških žrtev. Dve i«! iheti-8 Pa jem °V daleč od enega največ-jeT?'emskih hotelov, v kate->v. kakih 30 ameriških tu-rganizacija «A1 Assifa« Je n P°r°čil°, v katerem pre-, bor0AiISe odgovornost za napad, h P°vzr * rečeno, da so rake-žrtv„ '1Ie ured Izraelci števil-ter poškodovale številne ^al^alije za napad proti n,1' s? izraelska letala ne-th^Ko p zncjp bombardirala jor-/lria, , zemlje južno od Mrtvega ffhsčg Jer domnevajo, da so o-; P®1'estinskih komandosov. ‘Ut. J® traial Ir n 1.1 U J.„! Irajal kakih dvajset mi- jordanskimi in izraelskimi s. *ev0t,nv Pokrajini Al Wahadla, ta raj,etl1 de,u doline Jordana, ^ v jutraniih urah mo- iški dvoboj, ki je trajal Glavni tajnik CISL Vito Scalia za čimprejšnjo sindikalno enotnost v Vprašanje poslanca Averardija o aretaciji sedmih Italijanov na Češkoslovaškem Minister za industrijo Magri je obiskal znanstveni središči ustanove CNEN RIM, 26. — Glavni tajnik GE9L Vato Scalia je danes obiskal sindikalno šolo na prostem, v kateri je 870 mladih delavcev iz vseh italijanskih pokrajin. Scalia, ki je prinesel mladim delavcem pozdrav osrednjega vodstva CISL, je poudaril, da sta bila šesti kongres CISL In sedmi kongres CGIL odločujoča ea sindikalno življenje v državi, ker se je z njima končalo sindikalno obdobje zahtev samo za izboljšanje plač ln sta napravila konec neodločujoči udeležbi sindikata v gospodarskem in socialnem razvoju države. Borbe prihodnjega oktobra — je nadaljeval Scalia — bodo potrdile ta kakovostni skok sindikata. Te borbe ne bodo slonele na običajnih zahtevah po izboljšanju plač In delovnih pogojev, marveč bodo preizkusni kamen volje sindikata, da se odstranijo neravnovesja v družbi, ki jih predstavlja pretirana delodajalska razredna sila. Ko je govoril o notranji enotnosti v CISL, je Scalia poudaril, da se lahko samo sedaj napravi trezno oceno vsebine glavnega poročila na kongresu. Notranja enotnost v CISL — je dejal Scalia — se mora uresničiti na osnovi politične enotnosti, medsebojnega zaupanja in predvsem na osnovi izbir, ki Jih je demo- 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 SZ razpolaga z raketami na jedrski pogon TOKIO, 26. — Ob robu mednarodnega simpozija vesoljske znanosti in tehnologije v Tokiu je predsednik akademije za raziskovanje vesoljstva v Sovjetski zvezi izjavil, da ima njegova država že dve leti vesoljske rakete na jedrski pogon. Kot utemeljitev te i?. redno zanimive izjave je B. H. Petrov seznanil svetovno javnost, da je Sovjetska zveza že spustila v vesolje dve taki raketi. Obe sta se dobro obnesli in imenovali so ju «Yantar 1> in «Yantar 2». Petrov je poleg tega izjavil, da ima Sovjetska zveza namen izstreliti v bodoče veliko vesoljsko postajo, ki bo imela izredno važnost pri bodočih sovjetskih podvigih. Helmut Schmidt o obisku v Motkvi BONN, 26. — Predsednik socialno • demokraitške frakcije v Bun-denstagu Ln eden od podpredsednikov stranke Helmut Schmidt je danes izjavil, da je sovjetsko vodstvo naklonjeno pogovorom z ZRN ln pripravljeno izboljšati odnose z Bonnom. Na današnji tiskovni konferenci v zvezi z obiskom so-clalno-demokratske delegacije v Moskvi Je Schmidt dejal, da so sogovorniki v Moskvi pripravljeni «pro*rio reševati vprašanja«, strinjajo pa se tudi, da bi se lahko najprej lotili manjših vprašanj In ne najpomembnejših problemov. Schmidt je menil, da bi bilo napak, če ne bi izrabili sedanje pripravljenosti Moskve. Na konferenci so objavili, da se bodo kmalu začeli pogajati o gospodarskem in tehničnem sodelovanju med državama, nadaljevali lo osrednjim vodstvom CGIL ln CISL v Rim brzojavko, v kateri zahteva njuno posredovanje pri sindikaibih v Genovi. Po mnenju «P’ederlinea», naj bi pomorščaki kršili dosežene sindikalne sporazume. Sile FNO obstreljevale šestnajst oporišč SAJGON, 26. — Sile FNO so v zadnjih 24 urah obstreljevale štirinajst ameriških in dve sajgonski oporišči. Do kopenskih spopadov je prišlo v bližini velike ameriške baze v Da Nangu, kjer Je bilo v hudih bojih ubitih dvajset ameriških vojakov. Na področju Tam Kyja, ki ga ameriško letalstvo in topništvo že več dni bombardirata ,so sajgonski vojaki danes našli sto trupel. Po poročilih sajgonskega vojaškega poveljstva gre za elemente o-svoboddlnih sil in sevemovietnam. ske vojake, lahko pa bi šlo tudi za prebivalce teh področij. Sajgonski predsednik Van Thieu je danes izjavil, da bo nova vlada, ki ji bo predsedoval general Tran Thien Khiem, ((delavna in učinkovita« in da se bo pretegovala za ((nacionalno spravo«. POLOŽAJ V GRČIJI Odpor proti osnutku novega zakona o tisku ATENE, 26. — Trinajst združenj grškega tisika, med katerimi so tudi zveza časnikarjev glavnega mesta in pokrajine, založnikov in tiskarjev, je danes preslalo skupno spomenico predsedniku vlade Pa-padopulosu, v kaiteri je rečeno, da je treba najti izhod iz sedanjega položaja, ki je nastal po predložitvi zakonskega osnutka o tisku. Združenja grškega tiska pravijo v spomenici, da je ta zakonski osnu-teh ((nesprejemljiv in žaljiv za časnikarski poklic.« V spomenici predlagajo ustanovitev komisije izvedencev, v kateri naj bodo zastopani predstavniki vlade in prizadetih kategorij, da bodo lahko razpravljali o »vzpostavitvi popolne svobode tiska*. Združenja zahtevajo ukinitev sedanjih omejitvenih ukrepov, upoštevajoč potrebo po »obrambi režima, osnovnih državnih ustanov in ohranitvi reda«. Resolucija predlaga, da je treba «upoštevati sedanji razvoj časnikarstva v svobodnih deželah, mednarodne zakone in listino Združenih narodov*. Pomožni minister pri predsedstvu vlade Agatanglos je danes sprejel predstavnike tiska. Jutri se bo pred atenskim sodiščem začela razprava proti An-tonji Melas in dvema drugima ženskama, ki jih obtožujejo, da so pomagale skriti Aleksandra Pangu-lisa, ki je po obsodbi na smrt zbežal iz zapora preteklega junija. Antonja Melas, sestrična Panagu-lisa, je zaprosila dve svoji prija- pa se bodo tudi pogovori o tem, da bi odiorll letalsko progo med stavko za nadaljnjih 24 ur. Danes Frankfurtom in Moskvo. 'je ravnateljstvo ((Federlinea« posla kratično začrtal kongres. Na zmenek sindikalne enotnosti se CISL ne sme predstaviti razdvojena, ker predstavlja sindikalna enotnost, kot je bila nakazana na kongresih CI SL in CGIL, edini odgovor, katerega delavci morajo dati sedanji politični praznini v italijanski družbi. Sindikalna enotnost, je zaključil Scalia, je neizbežna in bo . morda prišlo do nje v najkrajšem času. To bo nov člen verige v italijanski sindikalni zgodovini, za spojitev katere CISL hoče dati svoj bistveni prispevek. Mladi sindikalisti CISL morajo biti izraz te enotnosti in morajo dati v vseh sindikalnih organizacijah svoj prispevek za notranjo enotnost v CISL, za splošno sindikalno enotnost in za okrepitev sindikalne moči. Predsednik poslanske komisije za zunanje zadeve poslanec Cariglia je poslal pismo poslanski skupini KPI, v katerem sporoča, da je minister za zunanje zadeve pripravljen poročati komisiji o zunanjepolitičnih vprašanjih, v prvi polovici septembra. Poslanec PSU Averardi je danes naslovili na ministra za zunanje zadeve vprašanje v zvezi z usodo sedmih italijanskih državljanov, ki so bili v preteklih dneh aretirani na češkoslovaškem. Poslanec vprašuje ministra, ali mu je znano, da so češkoslovaške oblasti kršile mednarodne pravice na škodo italijanskih državljanov, ki so bili na češkoslovaškem v dneh po 21. avgustu. Nadalje poslanec vprašuje, ali se zunanjemu ministru zdi osnovana obtožba, da gre za kriminalne, parazitne ln protisocialne elemente, proti katerim se lahko na češkoslovaškem uveljavijo Izredni zakonski ukrepi, ki jih je nedavno sprejela tamkajšnja vlada. Minister za industrijo Magri je v preteklih dneh obiskal znanstveni središči ustanove CNEN v Fra-scatiju in Casacciji. Minister je obiskal italijanske jedrske naprave, pravi sporočilo, da bi dokazal zanimanje vlade za vprašanja znan- nS rS^oS^SSi LcONDON-26-. - V6erai ie . bil° bredsednika vlade Ch^esterja svoje zadovoljstvo, za kar je bilo i ^ Severni Irski popolnoma mirno, do sedaj narejenega na visoki znan-stveni ravni. V obeh središčih je minister sprejel predstavnike osebja, ki so mu obrazložili vzroke sedanje sindikalne akcije. Kot sporoča ministrstvo za industrijo, je minister poudaril, da se bo osebno zanimal za rešitev spora in za zadostitev zahtev. Pri tem je izrazil željo, da bi se v obeh centrih položaj čim-prej pomiril. Kot je znano, osebje zaposleno v obeh centrih ustanove CNEN že dalj časa vodi sindikalno akcijo za boljše plače ln zahteva od vlade večja nakazila za znanstvene raziskave, ki so jih prejšnje vlade dolga leta zanemarjale. Iz Genove poročajo, da se je danes nadaljevala stavka pomorščakov na ladji ((Raffaello«. Sindikati ss napovedali nadaljevanje stavke eno uro pred odhodom ladje v Severno Ameriko. Kot smo že poročali, je bila stavka napovedana, potem ko je bil objavljen program vožnje ladje v letu 1970, za katerega sindikati menijo, da je preveč naporen za pomorščake. Na sestanku med predstavniki družbe «1-talia« ln sindikati včeraj niso prišli do nobenega sporazuma. Zato so napovedali nov sestanek ia danes zvečer. Med tem časom pa. kot smo že omenili, so sindikati podaljšali teljici, naj bi sprejeli na njuno stanovanje Panagulisa po pobegu iz zapora. Na osnovi izrednega vojaškega zakona, ki je v Grčiji še v veljavi, nihče ne more sprejeti v stanovanje tuje osebe, če o tem ne obvesti policijo. Kot je znano, je bil Panagulis tri dni po pobegu iz zapora ponovno aretiran preden je našel zavetje pri treh ženskah, ki se bodo morale jutri zagovarjati pred sodiščem. Napovedani razgovori o umiku čet ZDA s tajskega ozemlja BANGKOK, 26. — Tajska in ZDA bodo začele 1. septembra razgovore o umiku ameriških čet s tajskega ozemlja. Kot je znano, imajo ZDA v Tajski 48 tisoč mož. Razgovore bosta vodila tajski zunanji minister Tanat Koman in ameriški veleposlanik Leonard Unger, s katerim bodo sodelovali tudi vojaški izvedenci. V Bangkoku so sporočili, da bo do umika prišlo postopoma in s pogojem, da bi ne prišlo do »pomembnih sprememb glede varnosti v jugovzhodni Aziji*. KARTUM, 26. — V neki kartum-ski bolnišnici je danes umni zaradi srčne kapi bivši sudanski predsednik Ismaii El Azhary. Star je bil 67 let. ob prisotnosti sovjetskega vetera na generala Timošenka, ki je prispel predvčerajšnjim v CSSR na povabilo združenja antifašističnih borcev, bila prva taka svečanost Udeležili so se je najvidnejši fie-hoslovaški voditelji, odsoten pa je bil Aleksander Dubček, za katerega je bilo sprva rečeno, da se bo svečanosti udeležil kot predsednik zvezne skupščine in organizator slovaške ljudske vstaje. V Moskvi so objavili medtem i-mena članov uradne delegacije, ki bo zastopala SZ na osrednji proslavi na Slovaškem. Vodi jo pod predsednik ministrskega sveta Ma-zurov, ni pa izključena možnost nenapovedanega prihoda Brežnjevs o katerem se že dalj časa govori. Svečanosti na Hradčanih, ki se ■je je udeležil tudi general Timo-šenko, se ni udeležil tajnik sindikalnega gibanja (ROH) Karel Po-laček. Odpotoval je namreč v O-stravo, kjer je govoril na nekem delavskem zborovanju. Moral je opravičiti najnovejša stališča Hu-sakovega vodstva in izjemno zakonodajo, ki predvideva med drugim tudi takojšen odpust z dela, do česar še ni prišlo še v nobeni socialistični državi. Polaček je »izjemno* zakonodajo opravičeval kot nujen poskus »zaščite delavskega razreda pred izzivači*. Pohvalil je delavstvo severne Moravske, ker se ni udeležilo demonstracij in ni stavkalo. V zvezi s splošnimi znaki pretiranega dramatiziranja v ocenah o političnem položaju velja omeniti uvodnik časnikarja Moča v partijskem uradnem glasilu »Rude pravo*, v katerem trdi, da so demonstranti bili dobro in spretno or ganizirani, da so se posluževali posebnih «oddelkov, ki so jih pre važali z avtomobili*, da so prevažali iz ulice v ulico »asfaltne ploščice, ki so jih metali v agentev, da so se »poslužili strelnega orožja v poskusu zrušiti državno in partijsko oblast*. »Rude pravo* govori nato o nekem »protirevolucionarnem notranjem centru*, ki da ga je treba likvidirati. Pri tem pa opozarja na «lažne politične izjave*, in s tem namiguje na verjetnost, da so člani tega protirevolucionarnega »notranjega centra* ljudje, ki sicer veljajo za poštene komuniste in katerih izjave so v skladu z. u-radno politično linijo. Vsiljuje se pri tem spomin na govor, ki ga je imel na Slovaškem Aleksander Dubček pred enim tednom, ko je dejal, da podpira partijsko linijo, kot je izražena v resolucijah zadnjih plenumov CK KPČ. Praške oblasti so objavile tudi seznam italijanskih državljanov, ki so bili aretirani med pouličnimi demonstracijami v Pragi dne 21. avgusta. Med temi je tudi Igna-zio Salemi, že dve leti italijanski napovedovalec pri praškem radiu in dopisnik levičarskega rimskega dnevnika »Paese sera*. Salemija so sedaj izgnali iz ČSSR. medtem ........................................................ ŽIVAHNA POLITIČNA DEJ A VNOST V BELFASTU Danes pride v Severno Irsko britanski minister za notranje zadeve Callaghan Protestantski skrajneži obtožujejo vlado, da se je pokorila londonskim ukazom - Bernadette Devlin pri U Tantu Po drugi strani pa je zelo živahna politična dejavnost, da bi ugotovili »vzroke* in našli »krivce* za ostre spopade v prejšnjih dneh. V Belfastu so sporočili, da se bosta kmalu sestali obe veji parlamenta Severne Irske, da odobrita sklep vlade o sestavi preiskovalnega sodišča, ki bo imelo nalogo, da razišče vzroke nedavnih nemirov. Sodišče bo lahko osebe, ki ne bodo hotele pričati v zvezi z raziskavo, prijavilo višjemu sodišču. Razprave preiskovalnega sodišča bodo javne. V glavnem mestu Severne Irske je že vse pripravljeno, da sprejmejo britanskega notranjega ministra Callaghana, ki pride jutri v Belfast in bo ostal tri dni v Severni Irski. Politični opazovalci menijo, da je njegova naloga zelo težka, ker se bo moral spoprijeti z voditelji Severne Irske predvsem glede vprašanja pomožne policije in celotnega policijskega zbora, ki se je med neredi pristransko obnašal na škodo katoliške manjšine. Poleg tega pa bo moral minister Callaghan rešiti tudi vprašanje prisotnosti tolikšnega števila britanskih čet v Severni Irski. V Belfastu so prepričani, da ne bo lahko rešiti nastale krize zaradi različnih pogledov ln nasprotij, ki vladata med raznimi področji javnega mnenja. Skrajne protestantske organizacije obtožujejo njegove sodelavce, da so se pokorili londonskim ukazom, britansko vlado pa, da je dejansko odvzela oblast severnoirski vladi. V resnici pa se je tudi severnoirska vlada do sedaj pokazala zelo pristransko ln ni znala rešiti ostrih socialnih sporov med prebivalstvom, ki izhajajo predvsem iz dejstva, da protestantska večina t/lači katoliško manjšino. V Londonu pa menijo, da če krajevna severnoirska vlada ni zmožna napraviti re da, mora sprejeti podporo britanske vlade, saj je Severna Irska del Združenega kraljestva. Danes sta v Belfastu prevzela svoje posle dva visoka funkcionarja britanske vlade, ki sta bila dodeljena uradu ministrskega predsednika ln uradu ministra za notranje zadeve. Oba funkcionarja bnata nalogo, da uskladita politiko krajevne severnoirske vlade s politiko Velike Britanije v pogledu notranjih zadev te pokrajine. Poleg tega se za vprašanja v Severni Irski zanimata tudi laburistična in konservativna stranka. Danes se je vrnila v London delegacija laburističnih poslancev, ki so bili več dni v Severni Irski, obiskali Londonderry in Belfast ter se pogovarjali s prebivalstvom. Prihodnji teden pa bo prišla v Severno Irsko delegacija dvajsetih poslancev britanske konservativno stranke. Medtem se v glavnem mestu Severne Irske nadaljuje polemika v zvezi z usodo zloglasne pomožne policije. V polemiko se je danes vmešal tudi izredni tajnik notranjega ministrstva Severne Irske Taylor, ki je pozval člane pomožne policije, naj ne zapustijo svojih oddelkov. Kot je znano, so mnogi člani tega policijskega zbora, potem ko so morali izročiti orožje britanskim četam, iz oro-testa zapustili službo. Taylor je poleg tega obtožil televizijo republike Irske, da dela strupeno propagando in da z neresničnimi obtožbami škoduje trgovini, industrijskim naložbam in turizmu med republiko Irsko in Severno Irsko, hkrati pa, kar je za Taylorja najhujše, škoduje ugledu vlade. V Landonderryju, kjer so katoličani v mestnem predelu Bogside zavrnili predlog britanskih čet, naj odstranijo barikade v zameno po sebne prepustnice, so protestantski skrajneži danes zagrozili, da bodo na svoji strani zgradili druge barikade, če jim ne bodo dovolil vstopa v katoliški mestni prede i Stranka severnoirskih unionistov pa je povabila katoliško poslanko v britanskem parlamentu Devlinovo na skupno razpravo na ameriški televiziji. Unionisti pravijo, da bodo na tej razpravi lahko pobili nje ne polemične izjave, ki jih je dalr v zvezi s položajem v Severni Ir«ki. Kot poročajo iz New York, je Ber- nadette Devlin danes, po sprejemu pm U Tantu, izjavila, da je glavnemu tajniku OZN obrazložila vprašanja katoliške manjšine v Severni Irski in dodala, da za sedaj Združeni narodi ne morejo napraviti nobenega koraka v tem pogledu, ker menijo, da je to notranje vprašanje, v katere se ne morejo vmešavati. Mlada poslanka je nato povedala, da jr njena nabiralna akcija v ZDA za pomoč prebivalstvu Severne Irske n^pešna in da bo 19. septembra odpotovalo iz New Yorka v Belfast prvo letalo z zdravili in drugim blagom za prvo pomoč. Poslanica se bo zadržala v ZDA že teden dni in bo obiskala Los Angeles, San Francisco in Chicago. Ko je Bernadette Devin prišla iz sedeža OZN, jo je pričakalo o-krog tristo irskih izseljencev, ki so uprizorili mirno demonstracijo za ((državljanske pravice v Severni Irski«. Devlin je demonstrante nagovorila m jih pozvala, naj bojkotirajo britanske proizvode. Poleg tega je dejala, da «če gospod Wil-son ne bo sprejel učinkovitih u-krepov, da napravi konec sporov v Severni Irski, bomo prisiljeni, da še bolj krepko pritisnimo nanj«. Na zborovanju, ki ga je imela poslanka v Filadelfiji, je bilo okrog tisoč irskih izseljencev, katerim je izjavila, da Irci hočejo deželo, v kateri bodo živeld v miru, da jim ne bo treba iskati kruha drugje. ko ga je praški radio nemudoma odpustil. Dopisnik jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug Velimir Budimir je napisal krajši komentar o sedanjem političnem položaju in perspektivah na češkoslovaškem. Dopisnik piše, da so politične in druge priprave pred avgustovsko obletnico, demonstracije in nemiri, ki so jih razbijale vojska, milica in varnostna služba, ter izredni zakonski ukrepi napovedovali — vsaj tako menijo opazovalci, ki spremljajo tukajšnje razmere — usmeritev, ki bo prevladovala v češkoslovaškem političnem življenju do konca leta. Gre namreč za politično akcijo, za katero se je v začetku zavzel tudi Gustav Husak, prvi sekretar partije, in ki ni bila uresničena z obljubljenim in pričakovanim tempom. Vodstvo je zahtevalo, naj se rok za politično in gospodarsko konsolidacijo razmer podaljša za nadaljnjih šest mesecev. Zdaj se zatekajo k novim ukrepom intenzivnejše državne in administrativne intervencije. Izredna zakonska pooblastila, omogočajo o-bračun s sleherno vrsto odpora — aktivnega ali pasivnega. Preostane le, da počakamo, kako bodo ta politična gibanja odmevala. Obletnica prihoda enot petih držav je pokazala pravzaprav več zanimivih značilnosti. Dejstvo, da se velika večina prebivalstva na niti v Pragi niti drugod v državi u-deležila demonstracij ter na izražala odkritega nasprotovanja v o-bliki, ki bi se jo dalo označita z nezakonito, je vsekakor zelo pomembno. V nemirih je zvečine sodelovala nezadovoljna mladina, ki je niso mogla zadržati politični pozivi k miru in redu. Zdaj preostane političnim organom v Pragi, da ocenijo dejstva: da je verjetno več kot 80 odstotkov zaposlenih (vključno tudi večina članov partije, delavcev CKD, Avije in drugih velikih podjetij) odšlo na delo peš, ker so bojkotirali javni promet, da so vsepovsod skoraj popolnoma bojkotirali nakupovanje v prodajalnah, da' ~tk'so šli v restavracije, gledališča in kinematografe, da ljudje tega dne niso kupovali časopisov in da je bil praktično uresničen poziv na tihi protest v desetih točkah. Pripetilo se je tudi, da so skoraj v vseh tovarnah kljub velikanskim političnim pripravam in varnostnim ukrepom tulile sirena točno opoldne in s tem objavile petminutno protestno stavko. Takšna podoba obletnice je presenetila po oceni tukajšnjih opazovalcev vse politične organe. Presenetile 90 jih tudi desetine tlsočev ljudi na Vaclavskem trgu 21. avgusta opoldne In če je nekaterim krogom bilo do tega, da bi se začeli nemim in protesti, pa so pravzaprav demonstracije, zlasti pa pasivni protesti večjega dela prebivalstva, pokazali drugo, nepričakovano dimenzijo; ugodnejšo ali neugodnejšo, o tem za sedaj očitno ne gre soditi. Praški nemiri so v prvih uradnih ocenah bili označeni kot popolnoma organiziran kontrarevolucionarni napad na drža-vo in njen sistem. To pa je pravzaprav tudi politična podlaga, na katero postavljajo kakšnokoli aktivnost ali ravnanje, če je v nasprotju s sedanjo politično usmeritvijo. Takšr.e trditve in ocene naj bi upravičile nadaljnje politične in druge ukrepe, ki jih sprejemajo, ali jih bodo šele sprejeli. Prav politično aktivnost, kakršno napovedujejo, ali kakršno je že občutiti, opozarja na to, da se približuje čas drugačnega političnega boja. Avgustov"1!« obletnica pravzaprav ni razpletla političnega položaja v državi, narobe, še bolj je zapletla toliko pričakovani proces konsolidacije. In to tako zapletla, da je pričakovati, da bodo prišli na obračun najuglednejši ljudje lanskega po januarskega procesa. Tukajšnji poznavalo! namreč zaznavajo, da ndso brez razloga pozivi, naj cCK KPC dosledno partijsko obravnava vse tiste vodilne funkcionarje, ki so odgovorni za položaj, v katerem sta partija in ljudstvo«. Po vsem tem bi se dalo sklepati, da ne bo ostalo samo pri objavi gradiva, ki naj bi dokazalo, da je prejšnje vodstvo s svojo politiko razbilo partijo, vneslo nered v gospodarsko življenje, ogrozilo socialistične interese države, pripeljalo na rob državljanske vojne in skalilo državne odnose s Sovjetsko zvezo. Znane osebnosti bodo verjetno na določen način odgovorne za te obtožbe, vse to pa bi lahko pripeljalo do personalnih sprememb v Češkoslovaški. Podpredsednik madžarske vlade na obisku v SFRJ BEOGRAD. 26. — Na vabilo podpredsednika zveznega izvršnega svata Aleksandra Gridčkova bo od 27. do 31. avgusta obiskal Jugoslavijo podpredsednik madžarska vlada Timar. 9 VATIKAN, 26. — Vlada republike Sirije je danes imenovala Abdula Fattaha Al-Bochtja za svojega veleposlanika v Vatikanu. Manhattan čez severozahodni prehod - ‘V PO SLEDI POMORŠČAKOV IN PUSTOLOVCEV Cisterna «Manhattan» na poti čez «severozahodni prehod» Prevažanje petroleja iz bogatih ležišč v Aljaski bi , bilo cenejše z ladjami kot z naftovodi NEW YORK, 26. — ' »Severoza- podala na potovanje, so na ladjo hodni prehod.) ali «zlata vrata« v ((Manhattan« natovorili 214.000 so-Severnem morju, ki so delala dol- j dov goriva. S tem hočejo organi-ga leta velike preglavice pomor- j zatorji tega podviga: Humhle Gii >uJ&, Petrolejska ladja »Manhattan«, ki je obenem tudi ledolomilec, pluje čez »severozahodni prehod«, ki pelje čez Baffinovo morje v Severno ledeno morje ščakom in pustolovcem, bodo končno premagana od petrolejske ladje ((Manhattan«, ki je obenem tudi ledolomilec. Ta ladja je včeraj odplula iz Pennsylvanije, oziroma iz luke Deluar Bay. in se napotila proti Aljaski. Na krovu ladje je 54 mornarjev. Ladja, katere nosilnost znaša približno 115.000 ton, je zelo solidna in hitra. Kapitan Ro-ger Stewart je izjavil, da bo ladja prispela v Aljasko v približno treh mesecih. Poleg posadke bo na krovu ladje tudi znanstvena ekspedicija, ki jo bodo sestavljali kanadski in ameriški znanstevniki. Ladja bo morala prepluti nad 10.000 milj. Potem ko bo preplula Severno Ledeno morje in nekatere ožine, kjer se bo morala borita proti ledenim ploščam, bo lahko končno dospela v Aljasko. Preden se je •iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiivniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiim Garretson zahteva 250.000 dolarjev odškodnine LOS ANGELES (Kalifornija), 26. — 19-letni William Garretson, hišnik znane vile v «Bel Airu» v kateri so našli smrt znana očarljiva igralka Sharon Tate, žena poljskega režiserja Romana Polanskega in štiri druge osebe, je zahteval pri krajevnih oblasteh odškodnino v znesku enega milijona in 250.000 dolarjev (približno 770 milijonov lir). Zahtevo je utemeljil s tem, da so ga orožniki krivično priprli. Če te odškodnine ne bo dobil v teku 45 dni, bo tožil pri sodnih oblasteh policijske funkcionarje. Znano je, da je bil Garretson priprt tri dni in so ga nato izpustili, ker so ugotovili, da ni imel s strašnim pokolom nobenega opravka. Mladi hišnik je namreč, v času ko domnevajo, da se je pripetila tragedija, spal v bližnjem poslopju. Policija ga je v prvem času priprla, ker je bila mnenja, da je on izhodiščna točka iz katere bi lahko ugotovili istovetnost neznanega ali neznanih morjlcev. MOSKVA, 23. — Agencija Tass je javila, da je Kadar na počitku v Sovjetski zvezi in da je danes prispel v Vilno, prestolnico sovjetske litovske republike, od koder je odpotoval v Rigo. ATENTAT BLAZNEŽA NA DIPLOMATSKO PREDSTAVNIŠTVO Strahovit požar je uničil poslopje kanadskega veleposlaništva na Dunaju Blaznež je vrgel vnetljive steklenice proti kanadskemu funkcionarju - Do sedaj so našli 3 mrtve, 15 ljudi pa je bilo ranjenih - Poškodovano je bilo tudi švedsko poslaništvo DUNAJ, 26. —■ Danes nekaj pred 11. uro je neznan blaznež povzročil strahovit požar v poslopju kanadskega veleposlaništva na Dunaju. Moški, ki je zgledal na prvi pogled zelo reven, se je približal stavbi v Ul. Donaustrasse 49-61 in je v tretjem nadstropju odvrgel proti nekemu uslužbencu več vnetljivih steklenic. Ena od teh je hipoma povzročila bliskovit požar, ki so ga gasilci zadušili šele ob 12.20. Na kraj nesreče sta takoj prišla mestni zn pan Marek in šef policije Holau-bek. Pri gašenju požara je bilo ranjenih približno 15 gasilcev, tri osebe med katerimi mislijo, da je tudi neznani blaznež, pa so izgubile življenje. Materialna škoda je precejšnja, kajti požar je poškodoval tudi drugo nadstropje omenjene palače, v kateri imata svoj sedež tudi švedsko veleposlaništvo in zavarovalnica «Wiener Stadtische Versiche-rung*. Policija je takoj uvedla pre. NA LETALIŠČU VNUKOVO PRI MOSKVI Letalo 4erflota» s 112 potniki se je vžgalo pri pristajanju Ni znano, če je nesreča terjala človeške žrtve MOSKVA, 26. — Neko sovjetsko potniško letelo se jo dames vnelo nad letališčem «Viniuikoivo» v Moskvi. Zdi se, da se Je nesreča pripetila, ko Je letalo skušalo pristati v zadnjem trenutku, potem, ko Je krožilo dalj časa nad letališčem. Po uradnih vesteh je letalo začelo goreti, toda požar je bdi kmalu zadušen, promet na letališču pa se Je nadaljeval brez motenj. Po neuradnih vesteh gre za letalo družbe «Aerflot», ki Je prevažalo 112 potnikov ln ki je prihajalo s črnomorskega letoviščarske-ga kraja Soči. Zdi se, da se pilotu Znana varietejska pevka Josephi-ne Baker je nastopila v zadnjih dneh tudi v Benetkah, da bi zbrala denarna sredstva za odkup vile v Franciji, kjer je nudila zavetišče svojim številnim posinovljencem ni posrečilo, da bi spra/vll lz trupa letala kolesa za pristanek. Letalo je dalj časa krožilo nad letališčem, nakar je pilot skušal pristati v vsakršnih pogojih. Gotovo Je, da Je na kraj zasilnega pristanka odšlo 14 rešilnih avtomobilov ter 24 gasilskih brizgalk. Letališče Vnukovo je oddaljeno od Moskve 24 km. Ne ve se še, če je neroda terjala človeške žrtve. Po zadnjih vesteh poročajo, da ,e neki funkcionar sovjetskega letališča v Moskvi izjavil, da je letalska nesreča brezdvomno terjala tudi smrtne žrtve. Menijo tudi. da je bilo letalo vrste dljušin 18» in da je bilo na njem 110 potnikov. Ves letalski promet je bil v popoldanskih urah preusmerjen na druga moskovska letališča. Novinarji so opazili proti večeru večje število rešilnih avtomobilov, ki so z veliko brzino peljali proti centru Moskve. Ustanovili bodo komisijo za borbo proti orkanom SAN CLEMENTE (Californija). 26 — Ameriški predsednik Nixon se je danes sestal s podpredsednikom Spirom Agnewem, da bi preučil gmotno škodo, ki jo je povzročil orkan »Camille* v južnih krajih dežele. Po sestanku je podpredsednik izjavil, da je bil ameriški predsednik zelo zaskrbljen, ker niso kra jevne oblasti bolje poskrbele za re ševanje žrtev, ki jih je povzročil orkan. Nixon je bil mnenja, da se mora zato v bodoče ustanoviti komisija, katero naj bi vodil dr. Lee Dubridge, ki naj bi morala bolje preučiti pogoje za hitro pomoč pri takih nepredvidenih katastrofah. Podpredsednik Agnew je dodal, da so do sedaj ugotovili, da znaša škoda, ki jo je povzročil orkan «Camil-le» približno pol milijarde dolarjev. Papež Pavel IV. je preko svojega zastopnika v ZDA škofa Natche sa poslal ameriškemu prebivalstvu iz Mississippija telegram v katerem sočustvuje s prizadetim prebivalstvom. iskavo, ki pa ni dcv sedaj imela pozitivnih rezultatov. Avstrijska policija je danes zvečer poročala, da se je 41-letni Kanadčan Colman Lonsonczy, po rodu Madžar, sam prostovoljno javil na policijski postaji. Izjavil je, da je krivec strašnega požara na ulici, ki leži ob Donavi. Policija ga je začela takoj zasliševati in je kmalu prišla do prepričanja, da je prav on domnevani krivec. Lonsonczy je povedal policiji, da je Madžar in da je za prosil pred kratkim za kanadsko državljanstvo, vendar pa ni znano, če ga je dobil. Do sedaj so identificirali dve žrtvi. Gre za 46-letnega Alfreda Sautnerja in za 47-letnega Hansa Karla Rotta. Policijski organi so poleg tega povedali tudi, da je bilo v času, ko se je vnel požar nad 20 uslužbencev v kanadskem veleposlaništvu. Pri gašenju požara je sodelovalo kar 140 gasilcev, ki so imeli na razpolago preko 17 gasilskih avtomobilov. Materialna škoda je po zadnjih vesteh izredno velika. Razlogi za kaj je Kanadčan to storil, še niso znani. Policijski organi so mnenja, da je Lonsonczy to počel iz blaznosti ali pa se skriva za vsem tem politična igra. Ta zadnja vest izključuje seveda možnost, da je tretja žrtev požara prav človek, ki ga je povzročil. Lastni avto ga je povozil in ubil MILAN, 26. — V strašnih okoliščinah je umrl v okolici Milana avtomobilist, katerega je povozil lastni avto. Fiat 600, katerega je vozil 38-letni Rossano Toia iz Milana, je zadel v neki drug avtomobil, ki je prihajal iz nasprotne strani in katerega je vozil 41-letni Ignazio Caprioli iz Carrate Brian-za. Ob strašnem trčenju je Toia zaneslo na cestišče in nato ga je njegov lastni avtomobil na mesti; pomečkal. Kliub hitremu posegu rešilnega osebja, je nesrečnež kmalu nato umrl v milanski bolnišnici «F atebenef ratelli*. Močan potres vznemiril včeraj prebivalce v Debru Danes zgodaj zjutraj ob 3.14 so prebivalstvo Debra in okolice vzne- mirili trije močni potresni sunki jakosti od 5. do 6. stopnje. Razen močnega preplaha med prebivalstvom potres ni prizadejal večje materialne škode. Le na nekaterih stavbah so se pojavile majhne razpoke. Nal letoviščem Igalo na Hercegovski rivieri je sinoči med 21. in 22. uro razsajal pravi orkanski veter, ki je pustil za sabo veliko razdejanje. Veter je prizadejal občutno škodo hotelom Riviera in Tama-ris, zavodu za fizikalno medicino in rehabilitacijo in počitniški restavraciji vojnih invalidov ter okrog 600 stanovanjskim hišam. Poleg razbitih šip, polomljenih miz in stolov, pretrganih telefonskih vodov, je veter polomil številna drevesa v drevoredu, na sprehajališču in v mladinskem parku. Veter je bil tako močan, da je dvignil z obale motorni čoln in ga vrgel v dvorano hotela Tamaris, ki je oddaljen od morja okrog sto metrov. Neurje je lažje poškodovalo 20 oseb. and Refininf Co.», »Atlantic Richfield« in «British Petroleum Co.» dokazati, da se ameriški vladi splača vzdrževati ladijske proge z A-Ijasko, za prevažanje petroleja, kajti naftovod, ki bi šel od Aljaske do Tihega oceana tri. baje stal 900 milijonov dolarjev. Poleg tega hočejo organizatorji dokazati, da lahko tovorna ladja prepluje ((severozahodni prehod«, katerega je do sedaj preplulo le sedem ladij. Zadnji prehod je opravil ameriški vojaški ledolomilec «North-wind», približno pred enim mesecem. Omenjena ladja bo skupaj z nekim drugim ledolomilcem kanadske mornarice spremljala petrolejsko ladjo ((Manhattan« na skrajnem severu Aljaske čez zaliv (iPrudhoe Bay», kjer je velika nevarnost plavajočih ledenih plošč. Nabor mladincev rojenih 1. 1950 RIM, 26. — Kot poroča ministrstvo za obrambo, bo moral tretji kontingent letnika 1949 10. oktobra 1969 pod orožje. Na nabor pa se morajo javiti mladinci iz leta 1950. Posebni oglasi so bili objavljeni v vseh občinah italijanske države 25. avgusta v katerih so navedena vsa potrebna navodila. Mladim je v tem času prišlo verjetno vabilo, da se javijo za določen datum na nabor. Mladinci morajo imeti pri naboru s seboj osebno izkaznico in vabilo, ki so ga poslale vojaške oblasti. Morebitne prošnje za oprostitev vojaškega roka je treba izpolniti najkasneje do 31. decembra. V teh mora biti točno naveden razlog za omenjeno oprostitev. RIM, 26. — Splošni indeks italijanske proizvodnje se je v mesecu juniju povečal za 2,2 odst. v primeru z istim obdobjem lanskega leta. Splošni indeks proizvodnje je po podatkih ISTATA (leta 1966 = 100) znašal v juniju 123,4 in to s 5 odst. znižanjem glede na isto obdobje leta 1969, pač pa s povišanjem 8,9 odst. v primeri z junijem 1968. Tudi v industriji je po podatkih ISTATA prišlo do znatnih poviškov. V ekstraktivni industriji se je povišala proizvodnja glede na prvo šestmesečje lanskega leta za 1,8 odstotka. V tekstilni industriji je znašal povišek kar za 8,7 odst. v primerjavi z junijem prejšnjega leta. Avtomobilska nesreča: mrtvi trije Nemci VERONA, 20. — Danes se je zgodila na cesti Verona — Brescia huda prometna nesreča pri katen so zgubili življenje trije Nemci. Blizu podvoza Čavalcaselle je peu- j geot 1800 iz neznanih razlogov zadel v tovornjak fiat 685. Pri hud; i nesreči je bil na mestu mrtev 49- | letni Helmut Siluit iz Oberlomber- i ga, ki je vozil nemški avtomobil. Dve drugi osebi, ki sta bili ravno tako v peugeotu sta umrli v bližnji kliniki. Gre za 6-letnega Tomasa in 10-letno Matildo Leicht. Mož in oba otroka so bili na počitnicah v Italiji in so se vračali v Nemčijo. Voznik tovornjaka, 44-letni Carlo Angeleri iz Brescie, je bil pri hudem trčenju nepoškodovan. Na kraj nesreče so takoj prispeli orožniki in leteči oddelek policije. Po prvih preiskavah se je izkazalo, da je tovornjak vozil skrajno po desni strani ceste. Kitajski trgovci spet na «poti svile» GILGIT (Pakistan), 26. — Poročajo, da bodo nekateri kitajski trgovci po več kot dvajsetih letih spet prepotovali tajno pot svile, ki se vleče preko Sinkjanga, Himalajskega gorovja in prispe v Zahodni Pakistan. Trgovci bodo prehodili 730 km dolgo pot, ki gre iz kitajskega mesta v Sinkjangu Cku-Fu, preko Himalaje in ob tem zajame vrh Mintaka, ki je visok 4800 m ter prispe v Pakistan. Karavana 16 kitajskih trgovcev je že odpotovala iz mesta Cku-Fu in je sedaj nekje v Karakorumu. Kitajci uporabljajo kot prevozno sredstvo velblode, na katere so natovorili precejšnjo količino (približno 14 stotov) svile, porcelana, zelenega čaja, maha in raznih orientalskih blagovnih izdelkov. Karavana je že prispela na kitajsko-pakistansko mejo in bo verjetno v torek dospela v Pakistan. Tu bo deležna velikega in toplega sprejema. Pakistanci so ob tej priliki pripravili kitajskim izkušenim in obenem pogumnim trgovcem velike slavoloke. Zadnji del poti pa bodo kitajski trgovci prevozili na jeepih, ki so jim jih dale na razpolago pakistanske oblasti. Na nekaterih krajih, ko vojaška vozila ne bodo mogla premagati morebitnih ovir, bodo Kitajcem na razpolago tudi helikopterji pakistanske vojske. Sklep za to zgodovinsko pomembno pobudo je prišel leta 1967 iz Ra-walpindija. Sporazum med Pakistanci in Kitajci pa ne bo deležen le zgodovinske pomembnosti, ampak bo vrednost blagovne izmenjave med obema državama znašala 400 tisoč dolarjev, to je približno 240 milijonov lir. PARIZ, 26. — Preiskava o umoru dveh malih deklic blizu Respina pri Lillu, ni do sedaj prinesla pozitivnih rezultatov; Francoska in belgijska policija, ki skupaj sodelujeta, imata sicer že «identikit» morilca. Trupli Odileo in Agnes Lete-neur so danes popoldne pokopali na domačem pokopališču. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiimi ANKETA V OKVIRU KAMPANJE ZA VARNOST PROMETA Pomembnost «iloveškega činitelja Veliko večino nesreč je treba pripisati ravnanju šoferja in človeka sploh Vzporedno s kampanjo za varnost na cestah je generalni inšpektorat za promet pri ministrstvu za javna dela pripravil tudi vprašalne pole za anketo, ki jo nameravajo izvesti po vsej Italiji. Vprašalna pola zadeva tri važnejše komponente prometa na cestah, ki v večji ali manjši meri botrujejo vsem nesrečam; 1. vozilo, 2. cesta in 3. ravnanje šoferja aii pešca («človeški činitelj»). Na to vprašanje so odgovori anketiranih oseb povsem v skladu z resničnostjo: 80 odst. anketirancev je namreč odgovorilo do sedaj, da je glavni krivec nesreč prav »človeški činitelj». Res je, da predstavljajo primerne ceste zelo važno sredstvo v bitki za zmanjšanje števila nesreč; res je tudi, da je mehanska brezhibnost vozil važen predpogoj za varen promet. Toda tudi v primeru obstoja idealnega sistema cest in brezhibnega delovanja vseh delov vozil, je stopnja varnosti odvisna predvsem od tretjega čini- telja, se pravi od »človeškega činitelja*. Naša varnost in varnost drugih sta odvisni predvsem od nas samih, od našega ravnanja na cesti. Na drugi strani pa nam ne smejo služiti za merilo ravnanja pravni predpisi oziroma večja ali manjša teoretska resnost prekrškov. Navaden prekršek (pa čeprav je blažjega značaja s stališča kazni, ki jih predvideva za kon) v cestnem prometu lahko povzroči negativne posledice za stotine ljudi, ki uporabljajo ceste s tem, da zaustavlja promet, ali pa spravlja v nevarnost vožnjo številnih zasebnih in javnih vozil, sli pa celo povzroča incidente ter s tem osebne poškodbe in gmotno škodo. Če upoštevamo take primere, potem je jasno, da je tre-ba računati ne samo z zakonom, temveč tudi z vzgojo, z državljanskim sodelovanjem, s »prometno zavednostjo*, če hočemo, da se bo stanje izboljšalo. Eno od filmskih predvajanj, ki so jih priredili v okviru osmih le- Kampanja za varnost na cesti je bila prejšnje dni v najvefjem razmahu. Da hi opozorili ljudi, kako važno je voziti preudarno in trezno je ministrstvo za javna dela priredilo leteče razstave o prometnih nevarnostih na naših cestah tečih razstav, ki so bila med 26 julijem in 18. avgustom po vsej Italiji (in ki so se posebno zadržale v turističnih krajih) je posvečena »človeškemu činitelju*. Filmski komentar se med drugim glasi približno tako: »Do nesreč pride tudi na najboljših cestah in j brezhibnimi vozili, ker obstaja še neki drugi činitelj, ki je pravzaprav najvažnejši, to je »človeški činitelj*. Mi smo glavni tvorci naše varnosti in varnosti drugih*. Malo pozneje pa je v komentar ju rečeno- »Potrudimo se, da ne stresemo na šofiranie svojih duševnih tesnob, zaskrbljenosti in maščevalnosti, ko sedimo za vola nom moramo gledati predse in za sabo, toda tudi našo notranjost.* Filmski producenti pri Titu na Brionih BRIONI, 26. - Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je sprejel danes na Brionih filmske delavce zadnjega jugoslovanskega filma »Boj na Neretvi*, ki je dosegel precejšnje uspehe, in vrsto drugih direk-I torjev znanih jugoslovanskih his iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Titograda in Skopja. Ob tej priložnosti so jugoslovanski filmski producenti obvestili predsednika Tita, da bodo apriia prihodnjega leta začeli snemati film »Sutjeska* pri katerem bodo sodelovale skupno vse jugoslovanske filmske hiše. V skupnem sodelovanju bodo snemali tudi druge tri filme o narodnoosvobodilni vojni: »Na poteh ilegalne Ljubljane*. «Republika v Užici* in cBogumi-lov pohod*. V Mostarju priprli italijanskega goljufa BEOGRAD, 26. — Orgcni notranje uprave so sinoči aretirali v Mostarju mednarodnega goljufa in ponarejevalca Armanda Caroccija, ki se je zadnje čase predstavljal kot Veniero Tesani ter imel itali janski potni list na to ime. Carocci za katerim je izdala tiralico Interpol, je bil aretiran v trenutku, ko je v menjalnici Putnika skušal menjati ponarejene čeke angleške banke Standard. Predno je prispel v Mostar je Carocci zamenjal ponarejene čeke na Reki, v Zadru in Dpatiji. Armando Carocci je prispel v Jugoslavijo 13. avgusta. BELf) .mCR^ RFRIKB * ST TKBH J Francoska zapadna Afrika po drugi svetovni vojni RDA: kratki sen afriške mladosti 35. RDA je prehajala pod nadzorstvo Francozov. V gibanju so se uveljavljale osebnosti, ki so jih vzgojili Francozi v obdobju asimilacije; predstavniki nastajajočega meščanstva. Ljudstvo jim je sledilo, ker so bili kljub vsemu najbolj napredni predstavniki njihovega naroda in njihovih zahtev. Naprednejših predstavnikov ni bilo, ker tega niso dovolili Francozi. Angleži so v sosednjih kolonijah že določevali datume podelitve popolne neodvisnosti in francoska ozemlja so postajala nestrpna. Francoza so morali prehiteti domačine, morali so jim dati nekaj ((lepega«; še predno so oni razumeli, kaj potrebujejo in kaj lahko zahtevajo. Francija je predložila vsem svojim kolonijam ((Okvirni zakon«, ki je nudil izbiro med tremi možnostmi: prva, najskrajnejša je bila v popolni odcepitvi od Francije in v izoblikovanju popolnoma neodvisne države; druga, srednja pot, je določevala ((sodelovanje« s Francijo in pripravljanje ozemlja na bližnjo dokončno neodvisnost; tretja možnost je bila, da se dežele pri-ključujo Franciji kot del njenega ozemlja. Zadnje možnosti ni sprejela nobena pokrajina. Prvo je sprejela le Gvineja in ostale so izbrale srednjo pot. Odločitev je pripadala ljudstvu, zato so Francozi izvedli glasovanje v obliki plebiscita, ljudskega glasovanja. To glasovanje je bila ena največjih komedij našega časa. Francoski agentje so prepričevali nepismene domačine, ki pogostoma niso vedeli, za kaj gre; posluževali so se laži, obljub, groženj. Kjer vse to ni pomagale so poneverili izide glasovanja. V Nigru, v Daho-meyu in v Kongu-Brazz-i/ilIe so to storili tako nespretno, da niso mogli pozneje zanikati obtožb potvorbe. Na kongresu leta 1957 v Ba-maku je RDA razpadla na pokrajinske odseke. Naprednejšo-strujo sta predstavljala gvinejski voditelj Sekou Toure in malijski Modibo Keita. Drugi voditelji so skušali nadomestiti prejšnje napredne programe z dotedanjimi dosežki in drugimi manj nevarnimi konjički. Referendum je bil 28. septembra 1958. Afriške države, razen Gvineje, so postale članice novega organizma, ki se je imenoval «Communaute», (skupnost). Pokrajine so dobile delno samoupravo, kjer je francoski guverner smel, ob potrebi, prevzeti vso o last. S primerno Pr0Pa?aLo. so Francozi prepričali dom ; čine, da so lahko zadovoljni in do neke mere jim jeiffivT lo prevpiti dogodke v Alzinj «Communaute» je zadnjiPP' skus kolonializma, da Prezl J To je bil verjetno franC<£« namen, ko so ga ustanavljaj' da bi si z njim ohranili ključno lovišče nad. pogas dežel, ki so bile včlanjene. ^ bogastva so postajala veat' večja, odkrivala so so n0var1p. žišča dragocenih rud m troleja. . , Kolonializem je Posta-\e preveč tvegan in FranajJ® 1 posegla po neokolonializmu-Madagaskar je uradno zan . val neodvisnost in leta t mu jo je Francija izr0~f%i vsemi slovesnostmi. Da n® . bilo zamer z drugimi P® jinami, se je utrgal Pra^?‘“e neodvisnosti. Vse nove drža so bile republike po ,^ranre. skem vzorcu; predsedniške publike, kjer je imel pteC‘ . nik države veliko oblast. . de niso dobile svoje z. „nct sti iz borbe za neodvisno^ ampak iz francoskih rok. izročitev oblasti v črnske, ke imenujejo na zapadu P . afriško revolucijo. Bila je V rejena za ajbolj naivne zovalce. ^ Druga afriška revolucija vrši danes, ko ljudstva sk jo vzeti oblast francoskim slednikom. ^ Z neodvisnostjo se v bis ni spremenilo nič. Francoz združili svoje satelite v n skupnost, ki naj bi nad°® u. la prejšnji, Zvezo in Co^a-naute. Nastala je afnsko-dagaskarska zveza. Afriške ^ žave so ohranile ustavo e francoske republike, fran^jte oficirje, francoske uprav in francoski denar. v Septembra 1961. je J31 lja. Tananrivu, glavnem mestu ^ dagaskarja podpisana a. novna listina afriško-mao ^ skarske zveze med 12 Oporni, ki so sprejemale S darsko sodelovanje in voj zavezništvo pod francos okriljem. Ta slovesnost J n. la istočasno z beograjsko je ferenco nevezanih držav .,g[1 imela zato precej polem prizv0k- ( 15 alri' Po letu 1960, ko je W jj,, ških držav postalo ne0.,va poje sledilo nekaj let zatisj > tem se je umetno ra-vn «ejo v posameznih državah z krušiti in začeli so se.n,Hafi-upori vojaštva, državni , piii Vladajoči razredi, ki s0Appe-ljudsko navdušenje z D epd-čimi proslavami umetne v visnosti, so se povsod jali in ponekod propad1 • NIGER Evropejci so razbili domačinom &P Francozi so prišli v Niger v slavnih prvih letih tega stoletja, ko si belci niso več delili Afrike za zelenimi diplomatskimi mizami, s tušem po zemljevidih, temveč v puščavah in goščavah, s mitraljezom Maxim. Nedaleč od tam se je nekoč znašel slavni psiholog Jung, opazoval je domačine in njihov starinski način življenja. Naenkrat se je spomnil svoje ure in pomislil je na pospešeni evropejski čas. To je bil brez dvoma temen oblak, ki se je zbiral nad glavami tistih ljudstev, ki se niso še zavedala važnosti časa. Domačina so se zazdeli Jungu divjačina, ki ne vidi še lovca, ampak z nagonsko zaskrbljenostjo dojema njegovo bližino. Lovec je bil Evropejec, ki se je pripravljal, da raztrešči njihovo mirno življenje na drobce, v ure, minute, sekunde. Ko so se nekateri Nigerijci zavedli nevarnosti, je bilo že prepozno. Belec je Imel nad njimi že nenadonadkljivo prednost. Isto se je zgodilo tudi v sosednji, bolj razviti Nigeriji. Za belce je bdi razvoj domačinov zelo zadovoljiv. Naprednejši domačini so ustanovili nacionalistično stranko Sawa-ba in gradili na njej svoje u-pe. Stranka ni bila nevarna. Leta 1958, ko so Francozi predložili svojim ljudstvom, naj si svobodno izberejo odnos do Francije, se je domača politika nekoliko razvnela. Vlada, kateri je načeloval Dhibo Bakary, je bila naklonjena zvezi s sosednjim Malijem, ker Niger, kakršnega so narisali Francozi, je bil očitno prešibek, da bi lahko upal na kakršen koli razvoj. Stranka Savvaba je bila izbrisana s pozorišča, domača vlada je bila razpuščena in na njeno mesto so Francozi n lot' postavili sebi nakionjeh” p# ličijo z zvenečim naSLfrišK° «Zveza za francosko skupnost« , j« f Novi ministrski predse0 (,jl postal Hamami Diori, ki .-ran& izvoljen s pomočjo vseh ,oni»!' skih izkušenj iz starega 140 ifl nega načina vladanja z.lcPgj| v zgrda. Ta premik se je lZ pdijj zadnjem trenutku pred retntvolt“ mom. Francozi so lahko P^jet' izide ljudskega glasovanja- ,oSt(r no tudi zaradi takratnega v« vanja izrednih čet francos ske. ga- Stranka Savvaba in ^"i!njti 11 kary sta se morala u,”'lniajbIj* ilegalo. Diori in njegova m^jj skupina sodelavcev so ”a'fajl» proglasili za narodnega ^ # ka. Bakary je napovedal- (lldi bo boril proti Diori ju. kl’ & proti kateremu koli tujeh^ ^ vražniku. Francoske rete *je da so zadevo muen-Defreg6®3, pomožnega škofa M. Zahod ^er-^a zt! spravili «ad acta*. te L?onernške sodne oblasti ga SovTr. Poganjale, ker da je nje-janskg00111 za nPk zastarel, itali-bod0 8??ne oblasti do njega ne va]e pSe> tudi če bi ga zahte-fe znaherkvene oblasti pa so, kot likodm °’ nasProti njemu zelo ve-We p6, Pa čeprav je «Osserva-fla je r!?800* vendarle priznal, '■ šltofg 0 z6rešeno posvetiti ga ba a' ko se je vendar vedelo, kakršen n^t* za seboj tudi zločine, bfžav,. Je pokol 17 italijanskih bo J00* v vasi Filetto. Ne bo-danav iak te zadeve ponovno [tegne .28 to, da bi Matiasa De-*lop ,/a Postavljali na zatožno Vnostb, hoteli bi le ponoviti), uan*) to ne samo v bor-v^vie jtartlza»>i. pač pa tudi po kalija! kakršen je bil podvig kraju Filetto. Je lovska divizija J?, Svoii 8 Seboj krvava pogorišča iKvijP011 skozi Jugoslavijo. V v1' Irti - ’e Prišla že v maju C Števili? kot 714- divizija, /.e. *ko je dobila šele po- C' 28 jubja so v Zrenja- k**li ifr/,.80 bile njene enote, v. 26. a 'Judi. Mesec dni pozne-isi ' da ^Usta' pcvi bataljon spo-L^lil • Je v krojil Ravna reka tV' ^ kmetov, 17 pa are- (iSjau1' * Podvigi* 114. divizije se kSa 1Vl Posebej v poročilih nemil I9ti ^'ka za Srbijo konec k°vala ' fodaj je ta divizija so-ii^odni Poskusih, da bi zaduši-/fe ; Upor. Poudarja se *po- 5 sSLf?* _fe ,na v Bosni. Vzporedno z borbami proti partizanom so njene enote terorizirale prebivalstvo okoli Banjaluke, Mrkonjič-Grada, Bosanske Krupe in drugih krajev. Skupno z ustaši 114. divizija sodeluje i -di v ofenzivi na Kozaro. Od 19. do 27. oktobra 1942 njeni pri-p^Jn.id »češejo/ Kozaro in se maščujejo nad civilnim prebivalstvom, ki je pred njimi pobegnilo v gozdove. Samo v vaseh Jelovac in Palančište pri Prijedoru je bilo tedaj pobitih 620 žensk in o-trok». »Jeseni 1943 ta zloglasna divizija operira v Liki in Dalmaciji, kamor so nemške sile prodrle po ostrih borbah s partizani po kapitulaciji ItaJije. Ljudstvo se pred njimi umakne v gozdove ali beži na otoke ter ob pomoči zaveznikov še bolj daleč tja do Afrike, saj že ima izkušnje z nacističnimi okupatorji. V začetku leta 1944 se začenja 114. lovska divizija umikati iz Like in iz Hrvat-skega Primorja proti zahodu in zapusti našo deželo puščajoč za seboj na svoji krvavi poti na tisoče nedolžnih žrtev*. «Zato ni nič čudnega, da so vojaki te divizije v Italiji tako ravnodušno ubijali ljudi. Tri leta niso v Jugoslaviji tako rekoč počeli nič drugega kot to». »Nedavno je Defregger izjavil, da je dogodek v Filettu že 25 let »ena najhujših notranjih težav vsega njegovega življenja...* Zato, kot pravi, čuti potrebo, prositi prebivalstvo Filetta za razumevanje in da naj mu oprosti »za to, ker jim je tedaj mogel tako malo pomagati*. Zagrebška revija »Arena* nato zaključuje takole: »Ne vemo, kakšna bi bila ta pomoč, če bi bita večja. Ne vemo za sedaj niti to, ali je bil Defregger s 114. divizijo v Jugoslaviji in koliko časa je bil. Če je bil, potem je njegova vzdržljivost »hudih notranjih težav* zares velika*. satelite, se zadeva »ni tikala drugih držav*, ki »bodo v kratkem zainteresirane». Pravzaprav bi ne bil, verjetno, nihče niti opazil, da neka komisija tako dolgo razpravlja v peti dvorani palače narodov v Ženevi, če bi ne bil neki ame riški diplomat slučajno zvedel za zelo resen in hkrati krepko utemeljen referat francoskega delegata. In tedaj se je razvedelo, da je francoski predstavnik, ki je tudi dober pravnik, sprožil vrsto vprašanj, ki so velika «kakor kontinent*, kot se je nekdo izrazil. Gre za vprašanje, komu vesolje pripada, kakšni txxk> predpisi tudi za radio in televizijo tistega dne, ko bo mogel vsakdo poslušati radio ali spremljati televizijski program neposredno iz New Yorka ali Moskve, morda tudi iz Pekinga, ne da bi mu mogel kdo določati, po katerem kanalu, preko katerega satelita? Gre za vprašanje vmešavanja v notranje zadeve itd. itd. Po mnenju francoskega predstavnika, smo praktično že blizu času, ko bodo ti problemi na dnevnem redu. Po letu 1975 bo programe televizijskih postaj, ki jih bodo prenašale preko satelitov, možno sprejemati na Zemlji z enostavnimi napravami brez sedanjih velikih anten, ki so potrebne za sprejemanje programa preko satelita. Deset let pozneje, to se pravi od 1985. leta dalje, bo na televizijskih sprejemnikih, opremljenih s prav preprostim in cenenim priključkom, možno sprejemati zvok in sliko, ki bo prihajala z enega ali več umetnih satelitov, tako da bo vsakdo sam zase, da bo torej lastnik slehernega TV sprejemnika mogel sam odločati o tem, kaj bo in česa ne bo gledal Poleg sedanjih običajnih dveh kanalov, oziroma poleg dveh sprejemnih možnosti z dveh umetnih satelitov, bo prišel v poštev še tretji, četrti in tudi kak nadaljnji kanal, in tako bodo n.pr Francozi mogli sprejemati poleg svojega programa ali svojih dveh nacionalnih programov, tudi ruski program, kak ameriški ali tudi kak drug program. In še en problem: kaj bo s komentarji oziroma z govornim programom, ki bo spremljal slikovni program. Ena in ista slika se more namreč oddajati skupno s komentarjem v več jezikih. »Dežela, ki razpolaga s tremi sateliti, bo mogla, teoretično vsaj, posredovati svoj program kar 90 odstotkom svetovnega prebivalstva» — je rekel francoski delegat, ki je nadaljeval, da «to dejstvo predstavlja že pravo pravcato revolucijo, ko državne ali nacionalne meje ne bodo imele prav nobenega pomena» in ko «nacionalni ali državni monopoli TV in radia ne bodo mogli predstavljati prav nič več» in ko bo »neka močna država mogla 'obdelovati' javno mnenje druge države, skupine držav, posebno pa še politično šibke države .« slabo družbeno ureditvijo in bodo mogle tako rekoč dobiti vojno, ne da bi izstrelile en sam strel*, kot se je figurativno izrazil Francoz. Zato je francoska vlada na tej konferenci predložila komisiji načrt predpisov, ki bi obsegal le tri točke: vse dežele morejo izkoriščati oddajne postaje, inštalirane L? Plan°kk)bra pri mestecu Ve V 63 *Dbili smo 21 bandi thi.tla j!8 Pa požgali...* Ni nuj-bjfk. da ‘ cekdo vojaški strokov C t*ikak1.- ugotov,'l' da to ni t/.h/Ht'a borba s partizani, Cjkakt, aden Pokol nedolžnega A Bitke s partizani so iii5 v ?,avadi povsem drugačen KV. Ve8k'h izgubah*. Ličila !?,ra se nizajo podobna Jv’ PobJ®*0 je bilo 26. <»kto dni '97 nedo'žnih ljudi, (i/>rn J^Peje pa kakih sto.. V lu irvs V Tržiču so začeli graditi veliko turbinsko ladjo Ladja bo lahko prevažala tako rude kot petrolej in je ena od serije štirih, največjih kar so jih doslej gradili v Italiji Na največjem splavišču tržiške ladjedelnice, s katerega je 13. avgusta zdrsela v morje turbinska tankerska ladja «Esso Augusta«, so začeli včeraj graditi turbinsko enoto «ore oil carrier* (to so ladje, ki morejo prevažati bodisi rude kakor tudi petrolej) 137.000 ton bruto nosilnosti, ki jo je naročila družba »Elios S.p.A. di Navigazio-ne» iz skupine znanega neapeljskega ladjarja A. Laura. To je epa izmed štirih enakih ladij, ki jih bo Italcantieri gradila za domače ladjarje v Tržiču in v Se-striju. Prvo ladjo iz te serije so pred kratkim začeli graditi v Se-striju, dogodek pa so posebej proslavili, saj bo to največja ladja, ki je bila kdaj koli zgrajena v italijanskih ladjedelnicah. Nova ladja, ki jo bodo krstili za «Lily Prirna«, bo 297,36 m dolga, 40,78 m široka, 22,25 m visoka, ugrez pa je preračunan na 16,40 m. Za rude bodo pripravili 10 središčnih skladišč s skupno prostornino 89.000 kub. m., medtem ko bo za surovi petrolej na razpolago še nadaljnjih 12 bočnih cistern in večje skladišče na premcu. Celotna prostornina koristnih skladišč za tekoče tovore se bo tako dvignila na 173.000 kub. m. Ladjo bo poganjal stroj vrste Stal La-val, ki ga bodo zgradili v obratu Ansaldo Meccanico Nucleare. S svojo močjo 28.000 KM bo omogočal polno zasedeni ladji plovbo s hitrostjo 16.5 vozla. Vse naprave na ladji bodo visoko avtomatizirane. Udeleženci zasedanja o prevozih EGS na ogledu pristanišča Docenti in slušatelji X. medna rodnega zasedanja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti so si včeraj ogledali tržaško pristanišče, nekatere njegove tehnične naprave in prista-jališča za ladje, ki dovažajo surovi petrolej za naftovod Trst— Bavarska. Skupino kakih 80 strokovnjakov iz vse Evrope so na ogledu spremljali ravnatelj Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Clai in nekateri funkcionarji pristaniškega vodstva. Predavanja na univerzi se bodo ponovno pričela danes dopoldne. Prvi je na vrsti pomočnik glavnega ravnatelja za promet pri vodstvu EGS prof. J. Dousset, ki bo govoril o finančnih naložbah na področju prevozov. Zasedanje se bo zaključilo 5. , septembra. C 1. septembra letos bo družba »Assicurazioni Generali« povečala svojo - glavnico s sedanjih 14.520 milijonov na 15.972 milijonov lir. Nove delnice po 3000 lir nominalne vrednosti bodo razdelili brezplačno delničarjem v razmerju 1 delnica za vsakih 10. šoli med prebivalstvom in člani to ponomastične komisije je, kot v drugih vaseh, kjer so potetkaii po dobili sestanki, bil posvečen kočljivemu vtprašanju prisotnosti slovenskega strokovnjaka za zgodovino in narodopisje v organizmu, ki mora zbirati podatke o poimenovanju ulic. Svojo zahtevo so O-penci še posebej podiprii z negativnimi izkušnjami svoje vasi, kjer sb ulice dvakrat poimenovali, prvič v letu 1930, ko so fašisti sklenili odvzeti Opčinam stlovensko podobo, drugič pa v letih 1956 in 1957, ko je tržaško občinsko upravo vodila oentristična koalicija. že v začetku, takoj po uvodnem pozdravu odbornika Ceschie, ki je v bistvu, ponovil misli, poudarjene že na prejšnjih sestankih, in pozdravu predsednika openskega akcijskega odbora političnih, kulturnih in športnih organizacij, občinskega svetovalca Dolfija Wilhel-ma, je prosila za besedo Stanka Hrovatinova, ki je dejala: ((Vprašala bi, oziroma postavila zahtevo, ki so jo postavili odborniku Ceschii že v drugih vaseh, naj bi v komisiji sedel poleg drugih članov tudi strokovnjak za slovenska zgodovinska in narodopisna vprašanja. V tisku sem brala odgovore odbornika Ceschie, ki me nikakor niso mogli zadovojiti. Res je v komisiji odbornik Hreščak, toda zanj ne moremo reči, da je strokovnjak, zato pa konkretno predlagam, naj bi se v komisijo vključila v tem smislu prof. Samo Pahor in dr. Karel šiškovič«. Na točno vprašanje Stanke Hrovatinove je odbornik Ceschia odgovoril, da bo treba vprašanje preučiti, da pa je komisija vsekakor visoko kvalificirana. Prisotni so odborniku pripomnili, da je komisija končno tudi nepopolna, ker je pred kratkim umrl kap. Miani, ki ga še vedno niso nadomestili. Med razpravo je glede trditve odbornika Ceschie, da je sestava komisije že sama po sebi stvarno jamstvo In da je tudi za slovensko toponomastiko pristojna, bil naveden prav primer prvih negativnih izkušenj; v Bazovici. Sicer pa določa, da morajo biti Slovenci pravično zastopani v vseh odborih, komisijah in drugih organih, ki o njih odločajo, sam londonski sporazum, ki ga je treba spoštovati. Pri tem se je nekdo vprašaj, če Je sploh namen levosredinske tržaške uprave spoštovati vsaj nekatera izmed načel londonske spomenice o soglasju. K temu velja omeniti hudomušno pripombo prof. Sosiča, da bo tudi za Tržačane vas «Opeina», vsaj dokler bo živa v spominih pesem o openskem tramvaju, ki je prav «tram de Opcina«... Prof. Antonac je glede tega vprašanja pripomnila, da je do leta 1923 nosila vas ime «Opčina» in da je na napisu bila strešica. Tistega leta pa je bilo ime spremenjeno na ukaz vladnega predsednika, ki je tedaj že bil Benlto Mussolini. Podobno so bila spremenjena imena vasem Piščanci (Sot-toilmcnte) in Ferluji. Taka imena vasi pa so nenaravna, je poudaril prof. Sosič, in prav bi bilo, da bi komisija, ki išče predvsem «stara domača imena« spoštovala tudi ta ki so nedvoumni ((toponimi«. sicer pa bi morala komisija sklicati' podobne sestanke tudi v teh o-krožjih. Nekoliko svojstveno stališče pa je glede poimenovanja ulic zavzel neka domačin, ki se je zavzemal za to, da bj se po slovenskih možeh poimenovale ulice samo v ((slovenskem delu« Opčin in se pri tem skliceval na farno razdelitev, po kateri je ((slovenski« samo tisti del Opčin, kjer je farna cerkev. To stališče je naletelo na negodovanje prisotnih. Odobreni ukrepi zu ublažitev škode, povzročene po neurjih V zvezi s to škodo je bilo včeraj pri Berzantiju odposlanstvo svetovalcev KPI in PSIUP - Prispevki za kmetijstvo Včeraj se je počitnic ponovno sestal deželni odbor pod predsedstvom dr. Ber-zantija. Večji del seje so posvetili razpravi o nedavnih neurjih, ki so prizadela razne kraje v deželi. Odbornik javnih del Masutto in odbornik za kmetijstvo Oomelli sta podala obširno poročilo o povzročeni škodi in o ukrepih, ki so potrebni za ublažitev te škode. Predvsem sta odbornika poročala o položaju v občinah Režija, Mužac in Dunja ter na obširnih kmetijskih področjih spodnje Furlanije in o-toolice San Vito. Kot smo že poročali, sta odbornika že bila na poškodovanih področjih, kjer sta se prepričala o škodi, razpravljala s krajevnimi u-pravtljalci in sprejela tudi najbolj nujne ukrepe, kot na primer sklep za odstranitev usada na cesti Dunja - Prelaz Samipdunja. Na podlagi poročil odbornikov je odbor sklenil, da bo sprejel nove ukrepe na podlagi deželne zakonodaje. Na ta način bo ublažil hudo škodo, ki jo je utrpelo prebivalstvo. V zvezi s škodo, ki jo je povzročilo neurje, sta se včeraj predsednik deželnega odbora Berzanti in odbornik za kmetijstvo Co-mell: sestala v Trstu z odposlanstvom komunističnih svetovalcev Ba-racet-tija, Bergomasa, Ooghetta, Lovrihe in Mcschionija in svetovalca PSIUP Rizzija. Med sestankom so razprav po dveh tednih naše dežele in o hudi škodi, ki so ijald o položaju na raznih pbdročjih iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi im miHimii,initmmu,mi,,,„imi,ll|llllllllllail|lllllllllllllllmillllll IZNAJDLJIVOST NEPOŠTENIH ZAKONCEV S pomočjo hipnotizma sta okradla prijatelja Ko se je okradenec vrnil domov, je ugotovil, da sta ga zakonca iz Jugoslavije okradla tudi v stanovanju Drugo načelno vprašanje, ki so ga načeli vaščani med razpravo pa zadeva slovensko ime vasi, ki je »Opčine«, v italijanski obliki pa »Opcina«, nikakor pa ne »Vlila Opicina« " ' ali tudi samo «Opdcina». 9.500 Ur m 200 danskih kron nd ravno ogromen plen spričo brezštevilnih primerov ropov, ki se dan za dnem dogajajo na vseh koncih in krajih, toda način po katerem je bil oropan lastnik omenjenega denarja je res nekaj nenavadnega. Roparja, dva mlada zakonca, nista pri tem uporabljala navadnega orožja, temveč posebno orožje-hipnotizem. Tako je vsaj izjavil agentom letečega oddelka tržaške kvesture 26-letni Nedjenko Sarlč, jugoslovanski državljan, ki prebiva na Danskem, a prebiva trenutno v Trstu, pri Sv. Jakobu. Mladenič se je v ponedeljek 18. avgusta seznanil s skupino Jugoslovanov, ki je prišla tistega dne v Trst. Hotel se je pač pogovoriti z nekom v svojem materinem je- MED PLOVBO IZ UMAGA PROTI GRADEZU Brodolom štirih nemških turistov v viharni noči sredi Tržaškega zaliva ziku in se je zato odpravil na Trg LlbertA, kjer je priložnosti za to na pretek. Seznanil se je s 23-1 etn im Boškom Nikoličem in njegovo 32-letno soprogo Olgo ter dvema njunima znancema. Med enim pogovorom in drugim pa sta ga mlada zakonca povabila na grad sv. Justa. Nič hudega sluteči Sa-ric je rade volje odšel z njima, predvsem ker sta se mu zdela zakonca simpatična. Njuna simpatič- nost pa se je kaj kmalu sprevrgla vsiljer—*- ~ ’ v vsiljevanje. Zakonca sta ga tako dolgo obdelovala, da je bil popolnoma iz sebe, tedaj pa sta mu pregledala žepe. Vzela sta mu, kot rečeno 9.500 lir ter 200 danskih kron ter zbežala. Ko je Sarič zadevo prijavil na kvesturi je med drugim tudi povedal, da je mlado dvojico še pred tem povabil v svoje stanovanje. Ko pa se je po čudnem dogodku na sv. Justu vrnil domov, je ugotovil, da sta tudi v stanovanju zakonca izrabila njegovo gostoljubnost. Iz neke police sta mu namreč iztaknila zlato zapestnico, ki ie vredna 9.500 lir. Agenti letečega oddelka so včeraj, po temeljiti preiskavi, prijavili oba zakonca sodnim oblastem jo povzročili nalivi. Predsednik ko-munistične svetovalske skupine Mo-schioni je postavil nekatere zahteve po posegih deželnega odbora v ■korist prizadetemu prebivalstvu Predvsem |e zahteval, da se regulirajo reke in pctoki ter utrdijo zem-ljišča, za kar naj bi porabili del obračunskih ostankov in s tem an-ttoip/rali posege, ki jih predvideva zakonski predlog o uresničenju člena 50 deželnega statuta. Proučili so tudi predlog svetovalske skupine KPI o ustanovitvi solidarnostnega sklada za kmetijske delavce, prizadete zaradi neurij. Predsednik Berzanti in odbornik ComelJi sta predvsem sporočila odposlanstvu, da so na seji deželnega odbora obširno razpravljali o povzročeni škodi in sprejeli prve sklepe o ukrepih v prid prizadetim občinam. Poleg tega proučujejo tudi druge posege. Odbornik Comelli je še • dodal, da bo drugi svetovalski komisiji podrobno poročal o škodi in o delih za ureditev gorskih področij. Kar se tiče solidarnostnega sklada, je odbornik rekel, da je treba pričakovati najprej odobritev ustreznega zakona v parlamentu. Deželni odbor je razpravljal tudi o drugih kmetijskih zadevah m sprejel sklepe za razne posege, na katerih podlagi bodo porabili 150 milijonov lir. Dvaindvajset milijonov, ki jih je nakazalo ministrstvo za kmetijstvo, bodo nakazali za tehnično pomoč kmečkim posestvom ter za strokovno usposablja nje kmetovalcev. Mod drugim bodo v ta namen dodelili denar ustanovi ERSA. Opazovalnicam za rastlinske bolezni bodo dodelili nadaljnjih 5 milijonov lir. štiri milijone bodo prispevali zadrugam za uničevanje rastlinskega mrčesa. 41 milijonov bodo nakazali za skladišče za zbiranje tobaka. 24 mdiijor.ov lir bodo nakazali za gojitev rib v sladkih vodah ter za ribogojnico. 27 milijonov bodo nakazali preizkuševalni kmetijski postaji v Vidmu, 14 milijonov pa PROSLAVA 80-LETNICE USTANOVITVE PEVSKEGA DRUŠTVA «DANICA» NA KONTOVELU Na programu je ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE J A Ki STOKI ter KONCERT PEVSKIH ZBOROV IN G°dB Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zoisi v Trstu, Strada dl Guardiella 13, obvešča, da se bodo popravo! izpiti za. čeli l. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored pismenih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1969/71 so vsak dan od 1*. do 12. ure iu se bodo zaključila 21. septembra. Informacije v tajništvu zavoda. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Erjavec* v Trstu (Rojan) obvešča, da se bodo popravn- izpiti začeli 1, septembra t.l. Razpored pismenih in ustnih izpitov je na šolski oglasni deski. Vpisovanje za šolsko leto 1969/70 je vsak dan od 9. do 12. ure. * * * Ravnateljstvo državnega znanstve. nega liceja »France Prešeren* sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti v jesenskem izp tnem roku šolskega leta 1968/69 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji in klasičnem liceju dne 1. septembra 1919 ob 1.38 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku spo. roča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra. Vpisovanje v šolsko leto 1969-70 je vsak dan do vključno 25. septembra. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine, Razpored pismen.h izpitov Je ob Javljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1963.70 so vsak dan od 10. do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra. Informac je v tajništvu zavoda. Razpis za prijave v slovenski dijaški dom 1. Dijaki m dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1969-1970 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Ginnastica št. 72 ali Čampo S. Luigi H (avtobusa štev. 25 in 26) ali pri Podpornem društvu Dijaška matica v Ul. Geppa 9/11 (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložilo pri Podpornem društvu Dijaška matica posebno prošnjo. 4. Vsa druga pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki štev. 1 ali po telefonu štev. 93-167 (Slovenski dijaški dom). fipApU’ PARK MIRAMARSKEGA »Luči in zvoki*. Ob 2l.w , Kaisertraum von nemščhi; ob 22.15 «Maaf Avtfr IIČL IH , *JU bi..k* — , e Carlotta« v -talijanščin. tJ. bus «M» vozi iz Barkoveu jjg* UU3 ttiVID VUŠ1 1L — ~ jališče tramvaja «6» p() pjtj. mara pred predstavo Nazionale 16.00 «La battaE1 a ^d- I’Oder». Anatoli Kuznetsov, ioV, mila Ciursina, AnatoU -^o. Viktor Otisko. CinemascoPe- beli film. raDeto"'"1, Fenice 16.00 ((Intrigo a uav Technicolor. ,ure 4 Grattacielo 16.00 «Le avvem^j Uiisse«. Bekim Fehmm. Berti, Renaud Verley, BarDa' gorini. Technicolor. Eden 16.00 «L'estate del le0,rni,1|i»‘ sy Person. prepovedano pod 18. letom. dei di-1’ Ezcelslor 16.00 «La legioM Hi# nati«. Jack PaJance, 1 vLjtfa«! ter, Robert Hundor, 8(' Press, Guido LollobrigiM^,/;. muth Schneider, Aldo “ Eastmancolor. n D*5- Ritz 16.00 »Gangster pef sacro«. Technicolor. _nro0 c*1- Filodrammatico 16.30 «Un . „,„7 t,(f llUUMIilUidlltO 1D.JU |0J- do per rinferno». Techn1o letom• povedano mladin' pod 18_ ."o * Alabarda 16.30 »Una lunga croc ». Technicolor. nf' Aurora — Revija znanstveno - ^1-stičnih filmov, 16.30 «k* 5 il gigante della foresta*-color. h| li*** Cristallo 16.30 «Indovina cKateri«( a cena«. Spencer Tracy. ,j,eCi# Hepburn, Sidney Poitier. color . novf; Capitol 16.30 «Un belliss mo bre«. Gina Lollobrigida, lCol»r' ti, Andre Lavvrence. |(tof' Prepovedano mladini P°d ,esSe(; Im pero 16.30 «L’etš dd m -M' H. Politoff, J. Sorel. PreP°'' mladini pod 18. letom. ute Vittorio Veneto 16,30 stro al servizio di su_ Br tannica«. Technicolor scope. in A* Ideale 16.00 «La sposa 1 Jeanne Moreau, J«a0 Technicolor. mtd Abbazia — Danes zaprt®- ,« 16.30 »Black Box Assa* mondo trema«. Techntcol TRŽAŠKA KNJIGA Trst • Ul. sv. Frančišk Telefon 61 -792 Novo: BRITOVŠEK: Revolud^ nami idejni PreP°l,A med prvo svetovno ^ vojno , VORANC: Zbrano deIV 2.10® V. del Darovi in prispevki Namesto cvetja na £>‘oD ja ji ca Stoke darujeta jg r ka Kapun 3000 lir za spo^ lim partizanom na pr0Spran sto cvetja na grob pok. r 30°° (j k« daruje Vekoslav Spang/ ^ji ^ za spomenik padlim Par-i0t><>,l<,U Proseku. Ob tem izraža g fOK žalje svojcem in sorodni a ^ nika. V počastitev spo^ ^ kemičnemu agrarnemu zavodu Gorici. Po potopitvi jahte so v malem gumijastem čolnu kljubovali viharju in valovom, dokler jih ni rešila ribiška ladja iz Gradeča štirje nemški turisti so v noči med ponedeljkom in torkom preživeli nekai res hudih trenutkov. Potem ko so v ponedeljek popoldne odpluli z najeto jahto iz Umaga, namenjeni v Gradež, jih je približno na pol poti zajelo hudo neurje, ki je poškodovalo jahto, da se je potopila. Vsi štirje so se v zadnjem trenutku rešili v gumijast rešilni čoln ter z njim kljubovali neurju, dokler jih ni rešila iz objema podivjanih valov neka ribiška ladja. Štirje brodolomci so zakonca: 45-letni zdravnik Hans Volker Zur I.lnden in 44-letna Annelise Boens-co iz Ickinga na Bavarskem ter zakonca: 40-letni zdravnik Helmut Remmler in 31-letna Vera Simon iz Miinehna. Cetvorica je že pred nekaj tedni prispela na počitnice v Gradež. Tu pa Je najela sedemton- sko jahto »Gias Men« neke avstrijske družbe, 5 katero je nameravala prebiti nekaj tednov ob istrski obali. Ko je poteklo tistih nekai tednov, pa se je četverica vračala, toda izbrala si je neprimeren čas za povratek, kajti vreme je bilo vse te dni Izredno slabo Kljub temu so se nemški turisti odločili za tvegano plovbo, kot rečeno, odpluli so v ponedeljek v zgodnjih popoldanskih urah iz umaškega portiča. Kaj se je zatem dogajalo ni še povsem jasno, kajti pripoved brodolomcev je bila zaradi njihove utrujenosti in pre-mraženosti nejasna in raztrgana. Dejstvo pa je, da se je nesreča odigrala nekje na odprtih vodah Tržaškega zaliva. Vihamo morje je neprestano butalo v malo jahto, nenadoma pa je večji val poškodoval obitek jahti in ta se je nevarno naklonila ter obilno zajela vodo. Turisti so tedaj nemudoma spustili v morje rešilni čoln, vzeli s sabo nekaj hrane in signalne rakete ter prepustili jahto valovom. Se preden so z gumijastim čoinorr) zapustili ladjo, pa Je slednjo požrl vrtinec in pred premočenimi in premraženlmi brodolomci je ostala le temna viharna noč, ki jo je bilo treba premagati. Kmalu se je njihovi premraže-nosti pridružila še utrujenost, a signalom, s katerimi so hoteli priklicati pomoč, se nihče ni odzval. Šele okrog enih ponoči, ko so bili že v bližini gradeške obale, jih je uzrla posadka ribiške motorne ladje «Mirandola» iz Gradeža, kateri poveljuje 32-letnl Elio Cicogna. Po-tegnili so jih na krov ter odpeljali v Gradež. Bili so že na koncu svojih moči, poleg tega pa tako pre-mraženi, da je bila zanje očitno potrebna zdravniška pomoč. Sestanek učiteljev za učiteljski natečaj Sindikat slovenske šole sklicuje sestanek učiteljev - tečajnikov, iti se nameravajo udeležiti razpisanega učiteljskega natečaja, v petek dne 29. avgusta eb 19. uri na sedežu sindikata v Ulici F. Filzi 8/1 Na sestanku bo vodstvo sindikata pojasnilo vse formalnosti, ki se nanašajo na vlaganje prošnje za natečaj. Pogovorili se bomo tudi o nadaljevanju tečaja. Sindikat slovenske šole Pogajanja za uprizoritev na Trgu Unitd v Trstu Med letoviščarsko ustanovo, Tea trom Stabile in igralsko skupino uTeatro libero» se nadaljujejo pogajanja za realizacijo mogočne predstave na prostem, ki je predvidena za 2. in 3. september v Trstu na Trgu Unitd. Gre za scensko postavitev Tassovega dela tOrlando Furioso (Besni Rolando), ki jo je oskrbel režiser Luca Ronconi. Med 45 nastopajočimi so tudi Edmonda Al dini, Mariangela Melato in Aldo Pu-gliesi. tOrlando Furioso» je že doživel prepričljiv uspeh kot otvoritvena predstava v neposvečeni cerkvi v Spoletu in njena posebnost je v tem, da jo igralci podajajo istočasno na različnih krajih pozornice med občinstvom in na premičnih odrih. Občinstvo lahko spremlja igro sedaj z ene, sedaj z druge strani. Kritike v Ferrari, Modeni, Milanu. Carpiju in drugod so soglasno poudarjale izrednost predstave. Nič čudnega ni, če je bila skupina povabljena na mednarodni gledališki festival v Beograd. Če se bodo pogajanja ugodno zaključila, za kar se zanima tudi tržaška občina, bo ta izredna predstava brezplačna. Prihod drogo skupine ital. vojnih ladij Sinoči so tržaško pristanišče zapustile tri vojne ladje, ki so bile zasidrane v njem od pet/k a Na njihovo mesto v sidrišču pa Je priplulo drugih pet vojnih ladij V pristanišče so priplule raketna križanka «Doria», fregate »Casto re», »Glno«, «CarabinTere» in ru- šilec «Slvilla». V tržaškem pristanišču bodo ootaJe do 1. septembra. Nesreča težaka v pivovarni Dreher Pri razkladanju sodčkov piva s tovornjaka, se je včeraj poškodoval 62 letni Giovanni Sardi iz Ulice Comici št. 4/1. Nehote je namreč z desno roko segel med dva sodčka, ravno ko se je eden od teh zamajal. Pri tem pa mu je močno stisnilo prstanec in mezinec. Do nesreče je prišlo okrog 14. ure v tovarni piva Dreher, kjer je moški zaposlen na svojo roko. Sar-da je neki delovni tovariš kmalu nato odpeljal v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zdrobitev prvega členka na obeh prstih. Sprejeli so ga zato na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravil en mesec. Vpisovanje v iolo GLASBENE MATICE bo ob 1. do 13. septembra v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29) od 9 do 12. ure. Pričetek pouka bo v ponedeljek 15. septembra. Prosvetno drnltvo »Slavko Skam. perie* priredi 7. septembra enodnevni Izlet na Gorenjsko na Ljubelj in v Kropo. Vpisovanje ln pojasnila na telefon 70-834 od 9. do 13. ure in od 16. do 20.30. Vceraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. avgusta 1969 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 7 oseb. UMRLI SO: 72Jetnl Giovanni Pe-scatori, 72-letnl Ferrucclo Blenlo, 62-letna Rosa Bergos vd. Pecchlar. 60-ietrii Costantino Campana, 85-letna Elisabetta Facchkietti vd. VlezzoU, 84-letn.l Rodolfo Gianolta, 7Jetna Maria Pia Rossetto. Franca Stoke daruje Elza 1000 lir za Dijaško mat«0’ SOŽALJA P* Ji/ Slovenska komisija « ^ Franca Štoke hudo Prifl stični stranki PSI izrck“ "u / žini svoje iskreno :ade“ sožalj«’ Ob izgubi drage maII,r»P cjje družini ob smrti mame ka roj. španger. Svojemu odborniku izreka športno društv0 ^ ir iskreno sožalje mame. Deželnemu svetovale*1 eifl* dr. Dragu Stoki in cem izrekamo iskreno smrti matere. .n Uredništvo W.(ie/y Primorskega LUCIJA ŠTOKA roj. ŠPANGER Sporočamo, da nas Je včeraj za vedno zapustil« dobra mama ln nona LUCIJA Š Pogreb bo danes ob 18. uri iz hiše žalosti na K01*1 št. 114 na domače pokopališče. Ai*|c* Užaloščeni mož Jernej, otroci Mario. ^ Maruška, Drago ln Boženka z družin*111^ drugo sorodstvo nt 0^ Kontovel, 27. avgusta 1989. 13, 16.3 |»4 1»0 *.ii !!-3c ,52 20 15 * >8 «52 "5 *S S k 0.34 V jSi j*, ■ jg Sil K1 Ki‘ Si 't 151 h J* l-lQt S tJOMN DOKUMENT VSEH TREH SINDIKATOV Dežela ni uresničila obveznosti načrta za gospodarski razvoj Da bi se uresničili zastavljeni smotribi morali korenito spremeniti dosedanjo gospodarsko in socialno politiko CGIl 'mo^dnkati v deželi, to je | mnogo delno zaposlenih »-I ’ viiSij TTTT _ ---..AiM---J“ *-1-—— 1 - ‘ ~ J-*-*- a'n uiJL- 80 ProuCiil risooriT'0, uPravn°. finančno in J*15* dejavnost avtonomne teSn- na podiagi te proučitve h ski ■ | - zlasti po razpravah . ,v katerem so zastopani tudi (% "75,- ate seveda najbolj za iaontiit nelc Petletnega načrta na Jkev delovne olin Pri Iz ten podatkov je torej razvidno, da ni upravičen optimizem niti glede za posliitve nditd glede porasta števila prebivalstva. Dokument pravi nada Ije, da ni deželna uprava delovala na tem, da bi omejila izseljevanje Po drugi strani pa tudi ni uskladila raznih ukrepov za razvoj proizvodnih dejavnosti bodisi javnih bodisi zasebnih. Zatem se dokument ukvarja s stanovanjskim vprašanjem s posebnim poudarkom na ukrepe, ki jih predvideva program in ki bi omogočili’ vsem delavcem, da bd prišli do stanovanja. Toda tudi v tem je treba ugotoviti razliko med u-streznimi zakoni tor potekom gradnje stanovanj. Po podatkih ISTAT so zgradili med leti 1966 in 1963 111.600 stanovanjskih prostorov in če bi gradbena dejavnost tako na daljevala. bi dosegli v petih letih 220 do 230 tisoč prostorov. Toda ta ritem so bo upočasnil, ko se neha jo učinki znanega prehodnega za kona o gradbeništvu. Kot se torej vida, ne bo zgrajenih niti polovica stanovanjskih prostorov, saj jih je predvideval petletni načrt od 400 do 500 tisoč. Sindikati pa ugotav ljajo, da je treba to razliko pripisati točnim vzrokom. Glavni vzrok pri tem je velika zamuda pri gradnji ljudskih stanovanj, ker ni dežela nakazala dovolj denarja za uresničenje zakona štev. 27 iz leča 1967. Iz sedanjih rezultatov se torej vidi, da je petletni načrt v veliki zamudi zaradi raznih zaprek Zato bi se morala dežela odločiti za harmoničen razvoj gradbene de javnosti in z javnimi prispevki tet talko ugoditi željam in težnjam delavcev. Toda za to je nujno potreb- 'kfels ter iivnošr s?upen dokument o tej de-soojai?' * ga izročili deželnemu ijjgiS” • gospodarskem odboru svstomLTa odibor ->e namre4 PS- kj jJ5™ organ deželnega odbora, iztek j ača nanj s prošnjo, da sWaJ!?18 mnenje o raznih go-Shrtarf1 in socialnih, vprašanjih akad ugotavljajo, da se še latih “®rečd 0 dokončnih rezul-lebkr, p?tletaega načrta, da pa se Mučiti P°vle£Rj° določeni cRES, °9i' Sindikati ek htavlirr delovne sile. Pri tem u-■i‘e ® e10’ da se je raven zaposlit-fržavni e®P°selnostl vrtela na vse-ižsu ravni| Pri čemer pa je bil n®katerih pogledih še Slo a;:o se je n. pr. bolj skr-Svi revi‘° zaposlenih v kmetij- 4 Jt **■» P3, Je b>il položaj slabši poprečju glede T8čanio ■j? Prebivalstva in tudi po- ja J** ŠtCVlilo Hol/vtrran c-iilo Vri no nrortatov,ila delovne sile, ki aa dozdeval načrt. Ta težnja fospod»i,vse' w jim je pri srcu stvo ‘ razvoj, saj se prebival-tatli ff^ra«. Po drugi strani pa Cr-v ul,?0 mogli zaoosliti izseljenih 5* » ® obetali. 4» sj , a,'-;KQv ISTAT je razvidne, (CsierJf skrčilo celotno število za-le 0,1? ,v nasprotju z načrtom, ki s’t5» ?S,d„Wal za 1970. leto zapn-itojj) , delovnih enot. Tudi Itjffjspnslsnih delavcev oporeka rtu 2L,v Poročilu o deželnem na ">le8 tega je tu pri nas ..""Um Nov vozni red vlakov r,i i.,_ lavni postaji v trstu I^NETKE - MILAN -PA*IZ - RIM - BARI 5.50 A 610 R 6 50 D ODHODI Portogruaro Benetke - Bologna - Mi-ian - Genova C) Benetke - Milan - Turin - Rim »s* 'Ml D 9.28 Benetke 10.50 Benetke - Rim <*) 10.57 a Benetke - Milan - Turin 13.20 a Port°žruaro I3.45 s p°rtogruaro I6.35 Sr, Benetke uu (Lombardle Express) Benetke - Milan - Pariz Portogruaro (x) Portogruaro Benetke - Bologna -Bari (spalni pogradi! >9.20 . Trst-Bari) »0.10 rL p°rtogruaro 0 (Simplon Express) Benetke - Rim - Milan Lambrate - Pariz (spalni pogradi Trst-Pariz, Zagreb-Pariz in Benet-ke-Pariz; spalni vozovi Benetke-Pariz, Moskva-H.30 nr, Rlm) ~ (1) u Benetke - Milan - Turin - Genova - Marseil-'e (spalni vozovi In pogradi Trst-Genova) Me-stre - Bologna - Rim (spalni vozovi in pogradi Tist-Rim), (samo ob Petkih spalni vozovi To-"1 SHattigrad - Turin) 1 razred z obveznim 'b [^naročilom 'ii Vo?iVozt ob nedeljah in * L°b Ponedeljkih, sredah s°botah ^'OEM DUNAJ -URG - MONCHEN 3 52 A 520 ; 8 IS S odhodi Videm - Trbiž Videm Videm - Trbiž 6 j. ]l«D y*dem >5? !> A •2 j. ? 5«; SA Videm Videm - Trbiž -Miinchen Videm - Trbiž Videm Videm Dunaj - S 5° »Ko S" ' "5J Videm Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm 'Itaiien-Osterreich Ex-Pfess) Videm - Trbiž -°unaj - Miinchen (spal-lh’u A P°8radl za Miinchen) Vo2i v*dem Ium, °b Predpraznlklh od 28 Ja do 6. septembra 1969 ;K) A 551 °0 A p R I H O D I ,videm Videm Videm Videm Videm 'tisierrelch-Itallen Ex-b,ess) MUnchen - Du-”aJ - Trbiž - Videm apalni pogradi od Mtin-cnena) Videm S » S >8 A a Jsl! AD JfJM* - Videm Trbiž Videm Videm Videm Videm , Videm <5* Videm Videm 23«, f^dnehen - Dunaj - Tr-'!%;,■ Videm oh alz° ,2) ^dlJa .predpraznlklh od 29 Ob **° 2 septembra 1969 ' LJUBLJANA ^EšTA BEOGRAD ' io 0 u H O D I * Ljubljana - 7.25 A Opčine (1) 8.40 D Opčine - Ljubljana -Gradec - Dunaj 11.14 DD (Simplon exspress) Opčine - Ljubljana -Zagreb - Beograd - Ri-jeka (Spalni voz Rim -Moskva (2)) - Budimpešta (Spalni voz Turin - Togliattigrad ob nedeljah) 14.10 A Opčine - Ljubljana (1) 18.10 A Opčine (1) 19.55 D Opčine - Ljubljana (1) 20.35 A Opčine 21.11 D (Direct Orient) Opčine - Ljubljana -Skopje - Beograd - Atene - Istanbul - Sofia -, ,, (Spalni vog Pariz - Ate- ne Sofija' - Istanbul; spaTnl' voz in spalni pogradi Trst - Beograd) ->»• -' -V o!-ViOlo ; r>; •:>•«« io PRIHODI 6.00 D Ljubljana - 7.10 A 9.10 D Zagreb -Opčine Opčine (1) (Direct Orient) Sofija - Istanbul - Atene - Beograd - Skopje -Ljubljana - Opčine (spalni voz od Aten -Sofije - Istanbula -Beograda in spalni pogradi Beograd - Trst) Ljubljana - Opčine (1) Ljubljana - Opčine (1) 19.42 DD (Simplon express) Rljeka - Beograd - Zagreb - Ljubljana - Budimpešta - spalni voz Moskva (3) - Opčine -(spalni voz Togliattigrad - Turin ob petkih) Dunaj - Gradec - Ljubljana - Opčine Opčine 10 00 D 14.40 A 21 20 D 21.40 (1) Ne vozi ob nedeljah (2) Vozi ob ponedeljkih, sredah in petkih (3) Vozi ob ponedeljkih, sredah in sobotah no urbanistično načrtovanje, ki pa ga je dežela popolnoma zanemarila. Dokument obravnava zatem infrastrukture in pravi, da je bdi deželni načrt glede tega popolnoma jasen. Gre za spopolnitev pomol? VII. in modernizacijo pristaniških struktur, kar je pogoj za večjo proizvodnost v pristanišču; za avto cesto Trst - Mestre in Videm -Trbiž, za divojni tir na progi proti Benetkam itd. Pri tem pravi dokument sindikatov, da je samo mimogrede omenjena v programu avto cesta Videm - Trbiž. Sploh pa je poročilo o programu glede infrastruktur zelo megleno. Dokument sindikatov zahteva, preureditev medkrajevnih avtobusnih prog in uvedlbo novih javnih prog. Zatem preide dokument na kmetijstvo ter ugotavlja razne pomanjkljivosti. Poročilo o tem omenja samo razne podpore in prispevke kmetijskim ustanovam in zasebnikom, ni pa govora o koreniti spremembi struktur, ki bi omogočile večjo proizvodnost, tako da bi kmetijstvo v naši deželi lahko tekmovalo s kmetijstvom v drugih deželah. V zvezi z industrijo ugotavlja dokument, da je bil položaj najbolj negativen za tržaško področje zaradi znanih dogodkov v zvezi s preureditvijo iadjedelstva. V zvezi s preureditvijo podjetij IRI še ni dežela jasno povedala, do kod je segla in koliko časa bo treba, da .se docela uresniči. Dokument prehaja nato k obrtništvu in pravi, da vzbujejo prispevki preko ESA vtis, da gre bolj za podporno in ne za vzpodbujevalno dejavnost. Iz vsega tega se vidi, da se predvidevanja programa niso uresničila ter da so bile upravičene vse kritike sindikatov v preteklosti. Tu ne gre le za pomanjkanje politične volje, marveč tudi za neučinkovito vrsto izbir. Zgrešena je politika in zgrešena je izbira sredstev za uresničenje načrta, kajti v poštev pridejo predvsem zasebni interesi. Zato bi morali ponovno proučiti ves položaj in vplivati na spremembo struktur. V zvezi s tem nastaja tudi vprašanje vloge CRES. Na koncu našteva dokument predloge sindikatov za izboljšanje po ložaja. Predvsem bi se morala dežela pogajati z državnimi udeležbami na podlagi smernic, ki so jih nakazali sindikati, to je zahtevati od njih, naj povečajo svoje proizvodne investicije, da se okrepi industrializacija. Takoj bd bilo treba poskrbeti za dopolnitev infrastruktur na industrijskih področjih. TI-vesti politiko izbir pri dajanju kreditov in spodbud, tako da bi bile načrtne in bi imela prednost javna podjetja ter bd se ustanovile nove industrijske dejavnosti s sodobnimi tehnološkimi napravami. Na ta način bi se zagotovila zaposlite'" delavcev, katerim bi lahko dali tiv di boljše plače. Da bi prišlo do naglega in racionalnega industrijskega razvoja, bi morali ustanoviti deželno ustanovo za industrijski razvoj, ki bi morala usklajevati dejavnost kreditnih zavodov in drugih ustanov, ki delujejo na tein torišču. Prav tako naj bi ustanovili deželno prevozno ustanovo, da bi boli poceni prevažala delavce na delo. Glede kmetijstva predlaga dokument, naj bi polagoma ojtstrarali spolovinarstvo, delni kolonat, me-žane najemninske kmetijske pogodbe itd. Po drugi strani pa bi morali ustanoviti sodobno urejena kmečka posestva, na katerih ne bi izkoriščali delovne sile. V ta namen bd bili potrebni tudi posebni področni načrti. Skratka, treba je storiti vse, da se poveča proizvodnost tudi v kmetijstvu. Nadalj’ predlaga dokument naj bd, kar se delavnega tržišča tiče, ustanovit avtonomno delovno borzo za zaposlitev delavstva, v kateri bi imeli pri upravljanju večino delavci Ta ustanova bi morala aktivno iskati nova delovna mesta in tudi skrbeti, da se ustvarjajo. Na koncu izreka dokument do-cela negativno oceno gospodarske in socialne dejavnosti dežele in zahteva korenito spremembo njene poditdke, da se poživijo vsi proizvodni sektorji. Na ta način bi dosegli smotre deželnega gospodarske ga načrta, t. j. popolno zaposlitev povečanje osebnih dohodkov, skrčenje razlile med raznimi dežela mi itd.. NA OBMEJNEM BLOKU PRI FERNETIČIH S tujo propustnim je hoteI z avtomobilom prekoračiti mejo V avtomobilu pa jc običajno prevažal tudi tihotapsko blago - Štirje prijavljeni sodišču Varnostni organi letečega oddel-1 naj gre po prepustnico in Vrtlar ka tržaške kvesture so dne 23. av-' je hočeš nočeš moral ubogati. Od-gusta prijavili sodnim oblastem šti- šel je spet k miličnikom in ni ga ri osebe. Zamenjava osebe ter ne- *‘1,“ * 1 ! zakonito prevažanje blaga čez mejo so obtožbe proti katerim se bo moral zagovarjati 22-letni brezposelni Giorgio Vrtlar, brez stalnega bivališča in trenutno bivajoč v ljudskem prenočišču v Ulici Gaspare Gozzi 5. Zaradi sodelovanja pri omenjenih prekrških pa se oodo morali zagovarjati še drugi trije. 23-letni Giovanni Zorzenon iz Ulice Matteotti 16, 23-letni prevoznik Sergio D'Amore iz Ulice Tigor 18 in 22-letni uradnik Paolo Nadal iz Ulice Campanelle 98. Dejavnost prijavljene skupine je prišla na dan 30 junija. Omenjenega dne se je Vrtlar odpravil z avtomobilom fiat 124 z registracijo TS 84211 v Jugoslavijo čez mejni prehod pri Fernetičih. Italijanska policija ga je brez težav spustila naprej, težave pa so se začele ra . jugoslovanski strani. Nepričakovano se je namreč Vrtlar spet poja-• vil pred italijanskimi zapornicami ter povedal, da ne namerava več čez mejo, ker so jugoslovanski obmejni organi grdo ravnali ■ z njim. Ko so ga agenti vprašali po prepustnici, jim je odgovoril, da jc je pustil v rokah jugoslovanskih miličnikov. Tedaj pa so se '.ače-le za Vrtlar ja težave tudi na tej strani meje. Agenti so zahtevali bilo več nazaj. Pozneje se je izvedelo, da so ga slednji aretirali, ker je skušal prekoračiti mejo s prepustnico Paola Nadala. Italijanskim carinikom je tedaj postalo vse jasno in najprej so pre- gledali avtomobil, ki ga je Vrtlar pustil v njihovih rokah, V njem so našli še eno propustnico, in sicer na ime Giovannija Zorze-nona. Koj nato so začeli s preiskavo. Najprej so poiskali Zorzenona ter ga izprašali. Povedal je, da je nameraval prejšnjega dne oditi z Vrtlarjem čez mejo, ker pa je njegova propustnica stekla, je o-stal v Trstu in pri tem pozabil svojo propustnico v Vrtlarjevem avtomobilu. Na zaslišanju je prišlo na dan tudi to, da je Vrtlar med svojimi običajnimi potovanji v Jugoslavijo prevažal razno tekstilno blago, ki mu ga je dajal Sersio D’Amore. Takoj so zaslišali tudi D’Amore-ja in splošna slika nezakonite de javnosti četverice je postala končno popolnoma jasna. Sam je dajal Vrtlarju 25.000 lir za vsako potovanje, ki ga je slednji opravil, pri nrekoračeniu meje pa se je slednii posluževal pronustnic, ki sta mu jih d?i?la v najem za 2000 lir Nadal in Zorzenon. KULTURNO -ŠPORTNE MANIFESTACIJE V GORICI Gostje iz Slavonije bodo nastopili v soboto s folklorno skupino v UGG V nedeljo nogometna tekma Slavonski Brod - Libertas - Ptičji sejem in raz. stava v občinskem parku - Jubilejna proslava in kongres občinskih knjižnic V NEDELJO, 7. SEPTEMBRA Mesec avgust, ki je posvečen poletnim počitnicam, katere pa je letos bolj kot kdajkoli motilo vreme, gre h kraju. Večji del dopustnikov se je vrnil na delo, tovarne so začele zopet z normalno proizvodnjo in življenje se vrača v svoj normalni tir. Javnost v Gorici se je že začela pripravljati tudi na «goriški september« z njegovim pestrim kultumo-zabavnim in športnim programom, ki zajema ves mesec in ga je pripravila goriška Pro loco ob sodelovanju raznih drugih organizacij in ustanov. Pravzaprav se začenja ta program že nekaj dni prej. Tako pride v petek, 29. t. m. na obisk v Gorico na povabilo pokrajinske zveze Libertas na povratni obisk številna delegacija iz Slavonskega Broda na Hrvaškem, ki jo vodi predsednik občinske uprave tega mesta. V skupini je nogometna ekipa Slavonski Brod, ki igra v C skupini jugoslovanskega prvenstva ter kulturna skupina Mičo Vitas iz Tmjanov. Ta slednja bo nastopila v soboto zvečer ob 21. uri v veliki .dvorani UGG ter ima na progTamu folklorne plese jugoslovanskih narodov z godbo in petjem. Vstopnina za to predstavo je določena po 500 In po 300 lir. Nogometaši pa bodo v nedeljo, 31. t. m. ob 17. uri nastopili na igrišču v Ul. Baiamonti proti kombinirani pokrajinski ekipi Libertas z Goriškega. Tudi tu znaša vstopnina po 500 in 300 lir. Vstopnice so v predprodaji pri a-genci.ii Appiani. Za obe manifestaciji vlada v Gorici precejšnje zanimanje. Gostje, ki bodo ostali na Goriškem do 2. sentembra bodo nastonili tudi v Tržiču in Gradežu. Niihovo gostovanje se bo zaključilo z ogledom Gorice in okolice ter z uradnim sprejemom na Goriškem gradu. V nedeljo, 31. t. m. bo v občinskem parku v Gorici tradicionalni ptičji sejem sv. Jerneja, ki se iz leta v leto bolj uveljavlja. Za občinstvo bo sejem odprt od 6. ure zjutraj pa do 18. zvečer; ob 10 uri pa bo uradna otvoritev ko si bodo sejem ogledali predstavniki oblasti. Pri tej razstavi ptičev, ki je združena tudi s tekmovanjem ptičarjev, ter jo je organizirala goriška Pro loco, sodelujejo tudi goriška občinska uorava in pokrajinska turistična zveza. Seveda bodo kot ponavadi med obiskovalci prevladovali predvsem otroci, ki so največji prijatelji pernatih pevcev. O nadaljnjih septembrskih manifestacijah bomo pisali v prihodnjih dneh. Med temi naj omenimo proslavo 50-letnice obnove državne knjižnice v Gorici, od katere ustanovitve je minilo že 350 let. Ta manifestacija bo v nedeljo, 7. sentembra in istočasno bo tudi pokrajinski kongres novih občinskih knjižnic, ki jih je državna knjižnica organizirala po občinah na Goriškem. Med takimi knjižnicami že nekai let deluje tudi ona v Doberdobu, odprli pa jih bodo še v Sovodnjah, Steverjanu in štandrežu. Po teh krajih imajo, ali bodo imele, knjižnice tudi primerno število slovenskih knjig za slovenske čltatelie. Podrobnejša pojasnila pri vpisu na sedežu CIFAP v Gorici, na Kor-zu Italija 65, tel. 31-48 med uradnimi urami ob delavnikih. Občinska kriza v Tržiču Danes zvečer je napovedan sestanek predstavnikov treh strank levega centra v Tržiču, da bi se pogovorili o sestavi enobarvne občinske uprave, ki bi jo vodili predstavniki KD z zunanjo podporo PSI in PSU. Krščanska demokracija bo ob tej priložnosti predložila imena 8 odbornikov, ki jih namerava kandidirati. Na prvem mestu je Vertacce, ki naj bi postal novi župan namesto Romana. Gradnja ljudskih stanovanj v Stražicah Občinski svetovalec KD v Gorici Pieitro Delila Vedova, je naslovil na župana Martino interpelacijo v za- devi gradnje 88 ljudskih stanovanj v Stražicah. Gradnja teh stanovanj IACP je bila obljubljena že prea meseci, ko so odredili parušenje nekaterih starih hiš IACP v tem okra. ju. Ta gradnja je nujno potrebna za omiljenje krize delavskih stanovanj, ki je tu še posebno občutna. V Medani bodo uredili spominsko sobo pesnika Alojzija Gradnika V Brdih so v teku prizadevanja, da bi uredili spominsko sobo pokojnega pesnika dr. Alojzija Gradnika v Medani. Za njeno ureditev je že pripravil načrte inž. arh. Bogdan Mikuž, toda zataknilo se je pri pesnikovi zapuščini, s katero naj bi bila soba opremljena. Svakinja Jožefa Gradnik je dopisniku Primorskih novic izjavila, da bo sama uredila spominsko sobo, če ne bi hoteli drugi sorodniki sodelovati. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiiiiiiiimiiiiriiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin NAD 3000 DIJAKOV NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH V GORICI Bistveno spremenjeno sorazmerje med gojenci tehničnih in humanističnih šol V šolskem letu 1948-49 je bilo na tehničnih šolah 481 dijakov; lani pa 1852 - Minimalno zvišanje števila dijakov na licejih in učiteljiščih Slovenci smo v lanskem šolskem letu dobili trgovsko šolo Vpisovanje v strokovne tečaje dFAP Pri pokrajinskem sedežu CIFAP v Gorici so začeli z vpisovanjem učencev za šolsko leto 1969-70. Gre za naslednje tečaje v italijanskem jeziku; dvoletni trgovski tečaj za tajnike stenotipiste; enoletne industrijske tečaje za električarje, dvoletne industrijske tečaje za specialiste RTV. Tečaji so dnevni in večerni ter se lahko vpišejo tisti, kd so dovršili nižjo srednjo šolo, ali so stari 15 let. V prejšnjih tednih smo objavili članke, v katerih smo prikazali stanje v otroških vrtcih, v ljudskih šolah iin v nižjih enotnih srednjih šolah v goriški občini v preteklem šolskem letu. Danes bomo prikazali stanje v višjih srednjih šolah, ki delujejo na območju goriške občine. .Ce je bilo sorazmerje učencev in dijakov, ki obiskujejo slovenske vrtce, osnovne šole In nižjo gimnazijo nekam za nas ugodno, pade sorazmerje učencev, ki obiskujejo višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, na minimalno raven v primerjavi z ostalimi višjimi srednjimi šolami vseh tipov. Dijaki in dijakinje, ko dokončajo nižjo srednjo šolo, nadaljujejo v veliki večini študij na višjih srednjih šolah trgovskega in industrijskega tipa. V Gorici smo doslej imeli le višjo klasično gimnazijo in učiteljišče, lani se je končno tem dvetm šolam pridružila še triletna šala trgovskega tipa. Ta zadnja pridobitev pa ne bo rešila slovenskega šolstva, kajti veliko število slovenskih dijakov iz mesta in budi iz okoltee nadajuje svoj študij na višjih tehničnih šolah. Spomnimo se samo seznamov dijakov Iz treh slovenskih občin, ki so letos dobili študijsko podporo deželne vlade. Te sezname smo v našem listu objavili in ugotovili dejstvo, da večina dijakov in dijakinj. ki Je te podpore dobila, obiskuje višje tehnične šole. Ta pojav Je splošnega značaja In ga Je opaziti tako na Goriškem kot v vseh ostalih krajih države. Na področju goriške občine Je v šolskem letu 1948-49 obiskovalo višje tehnične in strokovne šole 481 dijakov (35,6 odstotka), liceje in u-čiteljišča pa 871 dijakov. V šolskem letu 1968-69 se je števlio dijakov zelo povečalo, istočasno pa se Je povečal odstotek onih. ki obiskujejo tehnične in strokovne šole. Ob začetku tega šolskega leta je bilo v tehnične in strokovne šole vpisanih 1.852 dijakov in dijakinj (57,7 odstotka od skupnega števila gorlšklh dijakov), v liceje !n učiteljišča pa le 1.356 dijakinj in dijakov. Skupno število študirajoče mladine se je torej v dvajsetih letih povečalo za dobrih 140 odstobkov, vendarle se je v istem razdobju število dijakov, ki obiskujejo tehnične in strokovne šole povečalo kar za 260 odstotkov, število dijakov, ki hodijo na učiteljišče in liceje pa samo za 55 odstobkov. Najbolj obiskovana višja srednja šola v prejšnjem šolskem letu je bil industrijsko - tehnični inštitut «Galilei» s skupno 635 dijaki in dijakinjami. Na drugem mestu je bilo italijansko učiteljišče «Sia-taDer« s 496 dijakinjami in dijaki. Na klasično gimnazijo «AHghieri» na Drevoredu 20. septembra je bito vpisanih 255 dijakov, na realno gimnazijo «Duca degli Abruzzi« na Senenem trgu pa 340 dijakov. Tehnični zavod «Ferml» 1ma tri samostojne oddelke: za knjigovodje, za geometre in za prevajalce. V prvem oddelku je bilo 416 gojencev, v drugem 336, v tretjem pa 122. V trgovsko - profesionalnem zavodu so imeli lani 141 dijakov. Slovenski trgovsko - profesionalni zavod je nastal kot samostojna sekcija tega zavoda ln podatkov o dijakih nismo v občinskem biltenu zabeležili, ker je bila šola ustanovljena po začetku šolskega leta. Industrijski - profesionalni zavod «Da Vinci« je imel 123 dijakov, ženska tehnična šola pa 79 dijakinj. Obrtna umetniška šola na Katarinijevem trgu je imela lani 89 dijakov. Pri Uršulinkah je žensko učiteljišče, v katerem vzgajajo v glavnem otroške vrtnarice. V tej šoli je bilo lani 196 dijakinj. S'avensko klasično gimnazijo in licei je lani obiskovalo 27 dijakinj in dijakov, slovensko učiteljišče pa 31 dijakinj ln diiakov. Ni podatkov o trgovsko - profesionalni šoli, vendarle je tu lani obstojal le prvi razred, v prihodnjem šolskem letu pa bosta delovala še dva razreda. Zgornji podatki kažejo, da se število dijaštva iz leta v leto veča, vendarle nimamo Slovenci od tega nobenih ugodnosti, kajti šole s slo- Na Vrhovljah se bodo srečali bivši partizanski borci v Brdih Prišli bodo slovenski in italijanski partizani - Govorila bosta narodni heroj Janko Rudolf in komandant Mario Fantini-Sasso - Skupna manifestacija partizanov v Fojdi dilnega boja. Predsednik pripravljalnega odbora in nekdanji komandant briško - beneškega odreda Jože Gačnik je za «Primorski dnevnik« pojasnil nekaj podrobnosti o srečanju nekdanjih borcev in aktivistov z območja Goriških Brd in Beneške Slovenije, ki bo v nedeljo 7. septembra na Vrhovljah. To bo prireditev, ki naj privabi v Brda vse borce in politične delavce, ki so se med vojno zadrževali oziroma boriild na tem področju oziroma v sosednji Beneški Sloveniji. Borili ali politično so delali predvsem v okviru Gregorčičeve brigade, druge brigade Vojske državne varnosti, briško - beneškega odreda, komande vojnega področja oziroma komand posameznih mest, v okviru italijanskih garibaldinskih enot ter v raznih te-■renskih političnih organizacijah. Pripravljalni odbor ne to pošiljal posameznih vabil za srečanje v Brdih. Treba je namreč upoštevati, da nekdanji borci in politični delavci sedaj žive v najrazličnejših krajih, predvsem v Jugoslaviji in Italiji ter vsem vabila praktično ne bi mogli izročiti. Zaradi tega tudi preko »Primorskega dnevnika« vabimo vse na manifestacijo na Vrhovljah. Pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo okrog 2.500 nekdanjih borcev oziroma aktivistov, če dodamo še druge občane pa bo vseh udeležencev okrog 10.000. Udeležencem manifestacije bosta govorila predsednik Zveze združenj bivših borcev Slovenije narodni heroj Janko Rudolf ter nekdanji komandant italijanske garibaldinske divizije Natisone Mario Fantini - Sasso. Občinsko združenje bivših borcev v Novi Gorici in Goriški muzej bosta te dni izdala posebno brošuro o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja v Goriških Brdih in v Beneški Sloveniji r obdobju po kapitulaciji Italije a. septembra 1943. leta. Po uradnem delu to na Vrhov-Ijah kulturno - družabna prireditev. Nastopili bodo pevski zbori in recitatorji z obeh strani meje. Za hrano in pijačo bodo poskrbela razna podjetja iz Brd, Nove Gorice, Sežane, Izole in z Gorenjskega. Dan pred srečanjem v Goriških Brdih, to je v soboto 6. septembra oa 19.30 uri pa italijanskem času bo v Fojdi pri Čedadu skupna manifestacija slovenskih in italijanskih partizanov, ki so se skupaj borili na območju Brd in Beneške Slovenije. Srečanje pripravlja pokrajinski odbor ANPI iz Vidma, sodelovali pa bosta tudi delegaciji partizanov iz Nove Gorice in Tolmina. i ' v W I hMm V Novi Gorici in drugod na Goriškem to v mesecu septembru več proslav ln prireditev, s katerimi bodo obudili spomin na razne dogodke iz obdobja narodnoosvoto- vensklm učnim jezikom niso pri tem ničesar pridobile. Dandanes se je struktura šolskega prebivalstva spremenila in če je bil dosežek trgovskega zavoda prvi uspeh na tem področju, se maramo Slovenci zavedati, da bomo morali dobiti vsaj še eno šolo industrijskega tipa, če hočemo, da bo slovenska mladina obiskovala slovenske srednje šole. PSU solidarna s češkim ljudstvom Pred dnevi je imelo pokrajinsko vodstvo PSU sestanek na svojem sedežu v Gorici, na Korzu Italija 54. Ob tej priliki so odborniki izrazili svojo soglasno solidarnost s češkim ljudstvom ob obletnici tragičnih dogodkov v Pragi, ter obsodili nasilno vmešavanje drugih komunističnih sil v čehoslovaške notranje za.deve z okrnitvijo ljudskih svoboščin. Posl. ZuccaH je ob tej priliki sporočil tudi, da bo prišel prihod nji teden na obisk v Gorico predsednik parlamentarne skupine PSU poslanec Orlandi. Sindikaii napovedujejo stavko v goriški bolnišnici V zvezi s sklepi, ki so jih pod-vzele tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL glede sindikalnega položaja v splošni bolnišnici v Gorici, in ker niso prejele nobenega odgovora od uprave te bolnišnice, so poslali tej upravi še eno pismo, v katerem zahtevajo nujen sestanek, ki mora biti vsa.i do 4. septembra. V nasprotnem primeru napovedujejo dvodnevno stavko uslužbencev bolnišnice, ki naj bi jo izvedli dne 5. in 6. septembra v obrambo pravic prizadetih uslužbencev. Trčenje dveh avtov včeraj v Štandrežu Na stiikaMšču ulic Trevigdano in Kraške v štandrežu sta včeraj trčila dva avtomobila, pri čemer sta bila ranjena 36-letni Bruno Bric, ki stanuje v štandrežu, Kraška ulica 67 ter 61-letni Anton Nairddm, kjer so Bricu ugotovili zlom desne noge in druge poškodbe ter so ga pridržala za 30 dni na zdravljenju. Nardinu pa so ugotovili odrgnjenje na desni roki in desnem kolenu ter so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v treh dneh. Kot je ugotovila cestna policija je privozil s fiat 500 C iz Ul. Tre-vigiiano ter zavil po Kraški ulici proti štandrežu 19-letni Ennao Tuni iz štandreža, Mihaelova ul. 259 V Istem trenutku pa je od štandreža privozil po Kraški ulici fiat 500 D. Bric in na stikališču obeh ulic sta obe vozili trčila. Pri tem je Tuni ostal nepoškodovan. Bric in Nardin, ki sta bila v fiat 500 D pa sta dobila nevedene poškodbe. Tudi obe vozili sta utrpeli precejšnjo škodo pni čelnem točenju. Oh zaključku avgustovskih počitnic je bil zopet živahen vrvež na mejnih prehodih. V Rožni dolini pri Gorici so nastale dolge vrste avtomobilov s povratniki v Gorico, čeprav so za to priložnost pomnožili itevilo službujočih obmejnih organov nn obeh straneh meje DE2URN1 LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 35-38. TR2IC Danes ves dan ln ponoči to odprta lekarna S. Nlcolo-G. Olivetti, Ul. FHlttO maggio 94, tel. 734129. Smrtna nesreča delavca v Tržiču Včeraj ob 11. uri dopoldne je umrl v tržiški bolnišnici 40-letnd delavec Silvij Kobal, iz Ronk, Ul. Matteotti 43. V ponedeljek je Kobal pri deiu v tržiškem pristanišču padel s tovornjaka ter so mu zdravniki ugotovili poškodbe na prsnem košu z zlomom nekaj reber. Takrat so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju, toda nastopile so komplikacije, ki so bile zanj usodne. VERDI. 17.00: «No, no, no — con tua madre non ci sto«, N. Cal-fan-t in A. Janey. Koprodukcijski film. CORSO. 17.00: «11 belTAntonio«, M. Mastroiann.i in Claudia Car-dinale. Italijanski film. MODERNISSIMO. 17.15 — 22.00: «Clint 11 solitario«, G. Martin in F. Sancho. Italijanski kinema-skope v barvah. VITTORIA. 17.15: «La morbida pelle della dolce Susanna«, D. Michele in Ph. Lemaire. Francoski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Improwisa- mente 1’estate scorsa«, E. Taylor in M. Olift. Ameriški film; mladini pod 16. letom prepovedan. Tržit EXCELSIOR. 17.30: «1 diecd coni andamenti«, Charlton Heston in Yul Brynner, barvni film. AZZURRO. 18.00: «Gli infermieri della Mutua«, P. Caruso, P. de Filippo in I. Biagini, barvni film. PRINCIPE. 18.00: «Cerimonia se- greta«, L. Taylor in R. Mitchum. Barvni film. /Vod« (lonca SOČA (Nova Gorica): «Veliki meaulnes«, francoski barvni — ob 18.30 in 20.30. DESKLE: «štiri dame za gizdalina«, francoski film — ob 20. uri. SVOBODA (Šempeter): «Ljubezen moja, ljubezen moja«, nemški film — ob 18.30 in 20.30. ŠEMPAS: «Knez bojevnik«, ameriški barvni — ob 20.30. PRVACINA: (iRevolverašl apaškega klanca«, ameriški barvni — ob 20.30. RENČE: «Njena zadnja pesem« španski barvni — ob 20.30. KANAL: «Krivda», francoski barr-ni — eb 20.30. KOLESARSTVO OBKACUN SVETOVNEGA PRVENSTVA 1969 Čeprav brez profesionalcev SZ osvojila največ kolajn Precej nagrad tudi za Holandsko in Belgijo Letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo za profesionalce (v Ar»t-werpnu in Zolderju), amaterje in ženske (v Brnu) je končano. Zlata knjiga letošnjih prvenstev je naslednja: PROFESIONALCI CESTNA VOŽNJA 1. Harm Ottenbros (Holandska) 2. Stevens (Belgija) 3. Dancellii (Italija) HITROSTNA VOŽNJA 1. Patrick Sercu (Belgija) 2. Van Lanoker (Belgija) 3. Gaiardoni (Italija) ZASLEDOVALNA VOŽNJA J. Ferdinand Bračke (Belgija) 2. Porter (V. Britanija) Post (Holandska) VOŽNJA ZA MOTORJI Jacob Oudkerk (Holandska) Verschueren (Belgija) De Lillo (Italija) AMATERJI CESTNA VOŽNJA Leif Mcrtensen (Danska) Monsere (Belgija) Van Roosbroeck (Belgija) 100 KM EKIPNA NA KRONOMETER švedska (bratje Petterson) Danska Švica HITROSTNA VOŽNJA Daniel Morelon (Francija) 2. Pakadze (SZ) 3. Pedersen (Danska) ZASLEDOVALNA VOŽNJA Xavier Kurmann (Švica) Danmet (Francija) Rebillard (Francija) EKIPNA ZASLEDOVALNA VOŽNJA Sovjetska zveza Italija Franclja KILOMETRSKA VOŽNJA 1. Gianni Sartori (Italija) 2. Kierkowsiki (Poljska) Balk (Holandska) TANDEM 1. J. Geschke — W. Otto (NDR) Barth — Mueller (ZRN) Morelon — Trentin (Francija) VOŽNJA ZA MOTORJI Albertus Boom (Holandska) Stam (Holandska) Peter (Švica) ŽENSKE CESTNA VOŽNJA Audry Mc Elmury (ZDA) Swinnerton (V. Britanija) Trofimava (SZ) HITROSTNA VOŽNJA Galina Careva (SZ) Jermolajeva (SZ) 3. Kiričeniko (SZ) ZASLEDOVALNA VOŽNJA 1. Raisa Obodovskaja (SZ) 2. Garkuškina (SZ) 3. Hage (Holandska) Oddane kolajne z Svetovni amaterski prvak v cestni vožnji Danec Leif Mortensen med drugouvrščenim Belgijcem Manserom (levo) in Belgijcem Van Roos-broeckom (tretji) Pri Bardcah pod Matajurjem Prihodnjo nedeljo finalni tekmi za pokal Sovodenj Zaradi dežja sta v nedeljo odpadli nogometni tekmi za pokal Sovodenj, ki bi morali biti v Bu-kuju pri Bardcah pod Matajurjem. Finale Bprnas - Sovodnje za 1. mesto in Matajur - Mašere za 3. mesto bo prihodnjo nedeljo ob 15. uri. OBVESTILO Organizacijski odbor 11. SŠI obvešča, da bo v svojem uradu, v Ul. Geppa 9 v Trstu, sprejemal v uradnih urah prijave tekmovalcev in ekip za naslednje športe: nogomet (člani), odboj- ka, balinanje, kegljanje, hližanje in plavanje. V teh panogah je treba tekmovalce in ekipe prijaviti najkasneje do četrtka, 4. septembra do 21. ure. Za košarko in atletiko bo treba opraviti prijave do četrtka, 16. septembra, za streljanje, namizni tenis, šah, med dvema ognjema, badminton, naraščajniški nogomet in POP pa bo datum prijav objavljen kasneje. Da bi v zadnjih dneh ne prišlo pri prijavah do gneče, naproša organizator, naj društva prijavijo svoje tekmovalce in ekipe čim prej. Ker mora letos imeti vsak tekmovalec za nastop na igrah izkaznico, vabi OO 11. SŠI vsa društva, naj dvignejo te izkaznice v uradu SŠI ter jih nato izpoljnjene prinesejo zopet v urad zaradi registracije. wmmmm Čez 4 leta svetovno prvenstvo na Soči? V Franciji ie bil nedavno sestanek mednarodne kajaške federacije, na katerem so med drugim razpravljali o svetovnem prvenstvu leta 1973. Kandidat za izvedbo te velike športne prireditve je tudi Jugoslavija in med rekami, ki bi v Jugoslaviji prišle v poštev, so postavili na prvo mesto, še pred znano tacensko progo, Sočo. Zanimivo je pri tem poudariti, da obstajajo realne možnosti, da bi na Soči, nedaleč od Solkana, izvedli celotno tekmovanje, to se pravi tekmovanje v spustu in slalomu. Svetovno prvenstvo bi pomenilo Izreden športni dogodek, ki bi lahko koristil ne samo turizmu v Novi Gorici in v Soški dolini marveč tudi onemu v stari Gorici. BOKS Za evropski naslov srednjetežke kategorije Italijan Del Papa uradni izzivač Jugoslovana Prebega RIM, 26. — Glavno tajništvo evropske boksarske zveze je javiilo, da je določilo Italijana Piera Del Papo za uradnega lzzivača evropskega prvaka srednjetežke kategorije Jugoslovana Ivana Prebega. Podpisano pogodbo za dvoboj za evropski naslov Prebeg • Del Papa bodo morali poslati tajništvu evropske boksarske zveze do 22. oktobra leto6. Sovjetska zveza Holandska Belgija Franclja Italija Danska Švica NDR švedska ZDA Velika Britanija Poljska ZRN S 3 1 4 1 1 1 0 0 o 0 2 1 1 Pravilnik tekmovanja v košarki 11. SŠI 1. Tekmovanje v košarki organizira ŠD Polet. 2. Tekmovanje se bo pričelo 20. septembra; finalne tekme bodo v nedeljo, 5. oktobra. 3. Tekmovanje se bo odvijalo na okoliških igriščih. 4. Tekmovalne kategorije; a) dani (rojeni leta 1954 ali prej). b) Naraščajniki (rojeni leta 1955 ali kasneje). c) Ženske. , Vsak igralec lahko nastopa le v svoji kategoriji. 5. Sistem tekmovanja; olimpijski. Ekipe bodo razvrščene z žrebom v izločilne skupine z največ štirimi ekipami, v katerih bodo moštva igrala vsako proti vsakemu. V naslednje kolo se uvrstita prvi dve moštvi iz vsake skupine. Nadaljnje tekmovanje se bo odvijalo po izločilnem sistemu. Za vsako kategorijo pride v poštev največ 16 ekip. Kolikor bi bilo več prijavljenih ekip, bodo izžrebane izločilne tekme. 6. Lestvice posameznih izločilnih skupin se sestavljajo po točkah. V primeru, da dve ali več ekip imajo isto število točk, odloča o razvrstitvi razlika v koših. 7. Ekipe so sestavljene iz desetih igralcev. Na klopi za rezervne igralce je mesto še za trenerja in enega spremljevalca. Katerekoli druge osebe nimajo mesta na klopi. 8. Ekipi se morata predstaviti sodniku v enotnih dresih z več kot 15 cm visokimi in vidnimi številkami. Več igralcev ne sme imeti enake številke. 9. Tekme bodo po dvajset minut čiste igre za člane, po dvajset minut igre brez ustavljanja ure za naraščajnike in ženske. V primeru neodločenega rezultata se igrajo podaljški po medna rodnih pravilih. 10. Dovoljena je upravičena zamuda 15 minut po uradnem začetku tekme. Po tem roku ekipa ki ne bi predstavila petih igralcev na igrišče, izgubi p.f. 11. Organizatorji si pridržujejo pravico, da določijo nosilce skupin in morebitne spremembe pravilnika. 12. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, veljajo splošna pravila SŠI in nova mednarodna pravila FIBA. IZLET KRIŽANOV V TOLMIN Domača enajsterica premagala gostujočo kriško Vesno z 2:0 Zaradi dežja odpadlo balinarsko srečanje PLAVANJE MLADINSKO IN NARASCAJNISKO PRVENSTVO Tolminski In kriški nogometaši pred prijateljsko tekmo V nedeljo je športno društvo Ves- graditve igre in kar je Intf' na priredilo izlet v Tolmin, kjer V Pescari štafeta 4x100 m prosto Triestine na častnem drugem mestu PESCARA, 26. — Danes se je v bazenih «Le Najadi» začelo italijansko plavalno prvenstvo za mladince in naraščajnike. V štafeti 4x100 m prosto so naraščajniki Triestine zasedli častno drugo mesto. Lzidd včerajšnjih finalnih tekem za naslove so naslednji: tiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii) PRVENSTVO R LIGE V RASERALLU Zaradi dežja prekinjena tekma Alpina-Pirelli Tudi nedeljsko kolo B lige v i je bil dovolj tretji Inn Ing, v ka-basebaillu je bilo močno okrnjeno. I terem je dosegel vseh pet točk, Meditem ko sta OUS Genova in medtem ko gostje nikakor niso Untpol že odigrala tekmo, je vodeči | mogli presenetiti domače obrambe. Pirelll zapet zaman prišel v Trst. še enkrat je namreč sodnik moral dvoboj prekiniti zaradi dežja, in tudi takrat so Milančani takoj prevzeli vodstvo in dali vtis, da lahko odnesejo zmago. Prekinitve se Je okoristil predvsem Glen Grant, ki je z blestečo zmago v Bolllatejiu dohitel tekmece na čelu lestvice. Bollate je odigral odločilno tekmo: le zmaga bi tnu še vlila nekaj upanja za napredovanje. Domačini so po napeti ln dramatični Igri, ki jo sodniki niso znali vedno brzdati, kot bi bilo potrebno, marljivo sledili gostom in jih prisilili na Izenačenje. V zadnjem irmtngu so sicer še imeli točko prednosti, banalna napaka obrambe pa je dala možnost gostom, da so Jih dohiteli in nato s serijo Izrednih udarcev spravili na kolena. Veliko je bilo napak in v splošnem igra ni odgovarjala pričakovanjem. Ostali tekmi sta odločali le o razvrstitvi na dnu lestvice. Grosse-to Je na lastnem igrišču premagal GBC In s tem dohitel Alpino na predzadnji stopnički. Za zmago mu V naslednjem kolu bo Grosseto srečal na lastnem igrišču še drugo pepelko prvenstva, Lodi, in morebitna zmaga bi ga dvignila na lestvici na račun Opencev, katerim je tako zmaga proti kvotdra-nemu Glen Grantu res potrebna. V Lodiju pa je domače moštvo zapravilo še zadnjo priložnost, da bi si opomoglo. Tudi Mobilcasa je namreč z lahkoto zmagala ln si še bolj utrdila položaj na sredini lestvice takoj za vodečimi ekipami. IZIDI: Grosseto — GBC 5:1 Glen Grant — Bollate 14:9 Lodi — Mobilcasa 9:15 Alpina — Pirelli (prekinjena) LESTVICA Pirelll 10 8 2 800 Glen Grant 10 8 2 800 Unipol 11 8 3 727 CUS Genova 10 6 4 600 Mobilcasa 11 6 6 546 Bollate 11 5 6 456 G. B.C. Torino 11 4 7 364 Alpina 10 3 7 300 Grosseto 11 3 8 273 Lodi 11 2 9 182 u k 200 m PROSTO Naraščajniki 1. Sandro Grassi (R N Florentia) 2‘11’T 2. Olaudio Bevione (R N Torino) 2'12”5 3. Giavantli Tomassiml (-Roma) 2T2”6 Mladinci: 1. Giuseppe Nicosia (Libertas Mi-lazzo) 2’07”6 2. Rlocardo TargetU (Can. Milano) 2’07”8 3. Serglo Altbertini (Libertas Pi-canello - Catania) 2’09" 100 m HRBTNO Naraščajniki 1. Massdmo Ndstri (R N Florentia) r06"2 (izen. mlad. rek.) 2. Simone Bosco (R N Napoli) 1’06"4 3. Michele Garufi (Can. Milano) T08” Mladinci 1. Mauro Calligaris (R N Patavium) 1’06"3 2. Paolo Fort! (R N Patavium) 1’07” 3. Franco Guerriero (Can. Anie-ne Roma) 1’08"3 100 m PRSNO Naraščajniki 1. Alessio Duše (R N Patavium) 1T5”4 2. Fiorentino Izzo (Can. Aniene) 1T6"2 3. Stefano Bachini (Can. Aniene) 1’17”5 Mladinci 1. Sandro Berretta (Vigill Urbani Roma) 1’15”7 2. Francesco Venialt (Lazio) 1 minuta 16"2 3. Antonio Colli (C N Posilllpo) 1’16”3 100 m METULJČEK Naraščajniki 1. Paolo Barelli (Lazio) 1’05” 2. Paolo Mitrovičih (Can. Vicen-za) 1’07”6 3. Paolo Dalla Battlsta (R N Trento) 1’08”4 Mladinci 1. Maurlzlo Castagna (R N Napoli) 1’05” 2. Giovaonl Emili (Roma) 1’05”8 3. Raffaele Brancati (Can. Aniene) 1’06”5 ŠTAFETA 4x100 m PROSTO Naraščajniki 1. Canottieri Napoli A 4’06”8 2. Lazio Nuoto A 4'08” 3. Rari Nantes Patavium 4’11”3 Mladinci 1. Canottieri Milano 3’59"1 2. Trlestina Nuoto (Battista, Ca-rabellesi, Astolfi in Coiautti) 4’07”7 3. Canottieri Napoli 4’09”3 ■mm VODO BOČEN, 26. — Evropska plavalna zveza je določila evropsko reprezentanco, ki bo nastopila aprila prihodnjega leta v kraju, ki ga bodo še določili, v dvoboju v skokih v vodo Evropa — ZDA. Evropsko reprezentanco bo pripravljal na skupnem treningu, ki bo v kratkem v Berlinu, Karl Dibiasl. V evropski moški reprezentanci bodo Italijana Dibiasi in Cagnotto ter Šved Anderson (za skoke s stolpa in s trimetrske deske), v ženski pa Avstrijka Pertmayr to Nemka Krause (za skoke s stolpa) ter švedinji Knape to Erikson (za skoke z deske). sta bila na sporedu tudi prijateljska nogometna tekma ter balinarsko srečanje Križanov s Tolminci. Avtobusu, ki je peljal športnike iz Križa, so se pridružili številni osebni avtomobili, tako da je bilo v Tolminu mnogo Križanov, ki so upali, da bodo prisostvoval balinarskemu ter nogometnemu srečanju. Dež, ki jc neusmiljeno padal, je izletnike prikrajšal za sprehode po Tolminu in lepi okolici s slikovito naravo ter jih prisilil, da so ostali pod streho hotela «Krn». Slabo vreme je prikrajšalo tudi balinarje za srečanje. Ko je že kazalo, da bo tudi nogometna tekma odpadla, je dež končno nehal liti. Ekipi sta se sporazumeli, da bosta kljub razmočenemu igrišču odigrali tekmo ter tako zadovoljili številne navijače s Tolminskega, pa tudi s Tržaškega. TOLMIN — VESNA 2:0 (1:0) TOLMIN — Stepanovič, Ristič, Skočir, Golob S., Grunter, Zoruti, Leban, Golob V„ Lavretič, Kanalec, Humar. VESNA — Tence R. (Bogateč), Verzier (Sulčič F.), Botti, Milič, Primi, Rabusin, De Michele, De Grassi, Tence B., Košuta, Švab. SODNIK: Fili Milan. KOT JE 5:4 za Tolmin. Tekma je bila na zadovoljivi teh nični ravni. Kljub razmočenemu i-grišču, je bilo videti nekaj lepih akcij z obeh strani in predvsem fair igro, ki pa je proti koncu tek me postala malo preostra za prija teljsko srečanje. Tolmin ima dobro uigrano moštvo s praktično igro. Igralci se stalno menjavajo ter krijejo mesta, tako da nasprotniku onemogočijo možnost no, za seboj ne puščajo vr ^ter® jo nekaj dobrih igralcev, . ^ izstopa Kanalec, ki povezuj bo z napadom, obenem P3..-L 0W prisoten v zaključnih akcij gola nosita namreč njegov ray-Kondicijsko so Tolminci ze l^jirOi ljeni, kar je popolnoma raz za-saj jih prihodnjo nedeljo četek prvenstva. tJ. Vesna je, čeprav j« s mi začela šele prejšnji te p dobro zdržala pritisk domac^ nove nogometaše, ki jih J 0i fc3 najela za prihodnje prv.eo . ;e š« bo igrala v II. amaterski 1 ti) prezgodaj delati obračun- ^ gp pred začetkom prvenstva, K .Het* štvo tudi kondicijsko PrlP ytli si bo moč ustvariti .-gralceV' nah in hibah posameznih Treba pa je povedati, d j,.eje!>e kljub porazu, ni igrala P“ vloge na tolminskem iSrl5 ' Po končani tekmi so s® s0 s« zbrali v restavraciji, _ 3Je ^ predstavniki obeh društev ^teriit v daljšem razgovoru, ffll. k0 je Vesna povabila tolmins*^ štvo v Križ na povratno ^ to-Datom bodo določili kasne) > ^ jjli sta moštvi prosti obveznos jima nalaga prvenstvo- 5 Pj^ p?*' Vratar domačih je prestregel žogo, ki je bila namenjena Tenceju B. skim stiskom rok so se Kf fli od 1 mincev ter si zaželeli s no zvečer poslovili od Pr,-^“flraj: K. K#5#l* svidenje v Križu. VATERPOLO^ SIRACUSA, 26. . ,UIJi„ nadaljeval mednarodni ^ vaterpolu za «Trofeo ** udeležbo ekip Nervi in to®“Tg > pe Rari Nantes - Canotti aplja, splitskega Jadrana, iz Budimpešte, moskovsk ze in Dinama iz Bukarest • V prvi tekmi sta Jadran mo igrali neodločeno 7:7» študentje pa so premagan j^ čane 4:1. V tretji te*1™ Lno in Dinamo Igrala neodk* . Jutri bo RAI-TV v rubr‘K22. “j! coledi šport« prenašal o ^ (J na prvem kanalu tekme nirja. O H V E S I 11 0 ŠD BREG neSl * javlja, da se bodo 1, t.m., ob 19. uri začel' 'otnoSt nmgi nogometašev. P"5 obvezna. GEORGE SAND Indiana b3. Strašno se je bal osamelosti, in če si je v navalu užaljene časti privoščil vojaške grobosti ter jo trpinčil, se je po preudarku brž vrnil k slabosti starčka, ki ga je groza, da bi ostal sam. Leta in napori so ga preveč oslabili, da bi smel upati, da bo postal družinski oče, zato je v zakonu ostal star samec in si vzel ženo, kot bi si najel gospodinjo. Da ga nima rada, ji ni odpustil, ker bi jo imel rad, ampak iz lastne koristoljubnosti; prizadet je bil, ker ni vladal njeni ljubezni, ker se je bal, da bo na njegova stara leta manj skrbela zanj. Gospo Delmarejevo pa so globoko zadele družbene postave, in naprezala je vse moči svoje duše, da bi jih sovražila in zaničevala, toda na dnu njenih misli je bil tudi povsem oseben občutek. Morda pa so potreba po sreči, ki nas razjeda, sovraštvo do krivice, žeja po prostosti, ki ugasnejo samo z našim življenjem, tiste lastnosti, ki tvorijo egotizem, kakor pravijo Angleži ljubezni do samega sebe, če jo vzamejo kot človeško pravico, ne kot pregreho. Zdi se mi, da se med vsemi izbrana oseba, ki trpi zaradi soljudem koristnih ustanov, otepa samovoljnega jarma. Mislim tudi, da mora biti takšna duša, čimbolj je velika in plemenita, tembolj ogorčena, če jo tepe krivičnost. V kakšne strašne dvome, v kakšne obupne zadrege Jo pahnejo razočaranja, ki jih prinaša skušnja, če Je sanjala, da mora sreča poplačati čednosti Vsa Indianina premišljevanja, vse njene muke so se vrtele okoli zagrizenega In strašnega boja narave proti omaki. Ce bi se lahko za dolgo časa skrila v samotnih otoških gorah, bi se bila gotovo zatekla tja že tisti dan, ko jo je napadel; toda Bourbon Je premajhen, da bi mogla uiti zasledovanju, zato je sklenila, da bodi morje in nestalnost kraja njenega zaklonišča med njo in njenim trinogom. Ko se je tako odločila, se je nekoliko pomirila, kazala je celo neko notranjo brezskrbnost in veselost. Delmareja je to zelo osupnilo in očaralo, kot surovež je sam pri sebi pomislil, da kar dobro zaleže, če daš ženski nekoliko občutiti pravico močnejšega. Mislila je samo na beg, na samoto in neodvisnost; v strti in razbeljeni glavi je valila tisoč načrtov o romantični naselitvi na zapuščenih indijskih ali afriških tleh. Zvečer je sledila z očesom let ptic, ki so se vračale na otok Rodri-gue. Na tem zapuščenem otoku si Je obljubljala vse sladkosti samote, ki je prva potreba strte duše. Toda Isti vzroki, ki so ji branili, da bi se umaknila v notranjost otoka Bour-boma, so ji narekovali, naj opusti misel na tesno zavetišče sosednih krajev. Na njen dom so pogostoma prihajali trgovci na veliko z Madagascarja, ki so imeli poslovne zveze z njenim možem; bili so zagoreli, neotesani debeluhi, neolikani in spretni samo v kupčiji. Vendar so očarali gospo Delmarejevo s svojim pripovedovanjem; rada jih je spraševala o čudovitih proizvodih tega otoka, in kar so ji pripovedovali o naravnih čudesah te dežele, je čedalje bolj vnemalo njeno željo, da bi sl tam poiskala skrivališče. Razsežnost dežele in majhen prostor, ki ga zavzemajo Evropejci, sta ji netila upanje, da bi je tam nikoli ne odkrili. Tako se je oklenila tega načrta in hranila svojega nezaposlenega duha s sanjami o prihodnosti, katero sl je obljubljala ustvariti sama za sebe. 2e je stavila svoj samotni «ažupa» v zavetju pragozda ob brezimni reki, se zatekala pod varstvo ljudstva, ki ga še ni oskrundl jarem naših postav in predsodkov. V svoji nevednosti je upala, da bo našla tam čed- nosti, ki smo jih pregnali z naše poloble, in živela v miru, neprizadeta od vsakega družbenega reda, predstavljala si je, da bo ušla vsem nevarnostim osamljenosti, da se bo upirala pogubnim boleznim podnebja. Slabotna ženska, ki ni mogla prenašati moževe jeze, si je domišljala, da bo kljubovala ježam divjine. V takšnih romantičnih skrbeh in svojevrstnih načrtih je utapljala trenutno gorje, ustvarjala sebi poseben svet, v katerem je našla tolažbo za svet, v katerem je bila prisiljena živeti, in je manj mislila na Raymona, ki bo v njenem samotnem in filozofskem Življenju tako kmalu brez vsakega pomena. Pri vnetem zidanju lastne domišljijske prihodnosti je nekoliko pozabila na preteklost, čutila v srcu sproščenost in pogum ter si utvarjala, da vnaprej pobira sadove svojega puščavndškega življenja. Toda dobila je Raymonovo pismo, ki je kakor dih odneslo vso stavbo, izrodek njene domišljije. Imela je občutek, ali si je domišljala, da ga ljubi bolj kot kdaj prej. Jaz pa si mislim, da ga nikoli ni ljubila z vsemi močmi svoje duše. Zdi se mi, da se slabo naložena ljubezen razlikuje od vzajemne ljubezni, kakor se razlikuje zmota od resnice; če nas zanos in vneto čustvovanje preslepita, in si utvarjamo, da nas je zajela ljubezen z vso mogočnostjo, menim, da dojamemo šele pozneje, ko uživamo sladkosti resnične ljubezni, koliko smo se s tem posiljevali. Položaj, v katerem se Je znašel Raymon po njegovem lastnem zatrjevanju, je v Indiandnem srcu zopet prižgal zanos plemenitosti, ki ji Je bil naravna potreba. Ko je zvedela, da je sam in nesrečen, si Je štela v dolžnost, da pozabi preteklost ln ne pomisli na prihodnost. Prejšnji dan je hotela zapustiti moža iz sovraštva in maščevalnosti, zdaj ji je bilo žal, da ga ne ceni in se ne more resnično žrtvovati za Raymona. V svojem zanosu se je bala, da mu doprinaša premalo, če pobegne Jeznoritemu gospodarju, pri katerem je njeno življenje v nevarnosti, ln se vda umiranju trimesečnega potovanja, življenje bi darovala, pa bi se ji zdelo še vedno premalo, da bi poplačala en sam Raymonov Takšne so pač ženske. $ o f Zdaj' je bilo zanjo poglavitno, kako bo odšla. bilo preslepiti Delmarejevo nezaupljivost in Ralphov° f vidnost. Toda to ni bila poglavitna ovira; prepreči' :,js«F rala objavo svojega odhoda v časnikih, kot je bilo Med redkimi ladjami, zasidranimi v nevarnem rfgr skem pristanu, je bila ladja Eugčne pripravljena daoSt, L v Evropo. Indiana je dolgo poskušala najti Pril bi govorila s kapitanom, da tega ne bi opazil to pfis*' kadarkoli je namignila, da bi se rada sprehodila Pd pj nišču, se je odločil, da ji džt Ralpha za varuha, salTL t K je z obupno potrpežljivostjo sledil z očmi. Indiana J r tančnostjo zbirala tako dolgo vse za njen načrt u§.\| datke, dokler je zvedela, da ima kapitan v FrancU -njene ladje sorodnico v vasi Saline v notranjosti 0 .j da pogostoma prihaja od ondod peš in prespi na sVtgJ Od tistega trenutka se ni več premaknila od skal®!,vrpilJ »v je oprezovala. Hodila je tja po ovinkih, da bi oci *j sebe sumnje, to se prav tako vračala, ko do trde ; zasledila na gorski poti popotnika, na katerega J® v-eteL še dva dneva upanja sta ji ostala; že je d°2 kopnega v pristan; grozilo je, da sidrišče ne bo ^ pji ^ držalo, in kapitan Random je bil že nestrpen, ker D izplul. nfli Nazadnje je z vso vnemo pomolila k bogu P°* ie fle jj ju u vou viiuuiu jjuiiiuma a uv/gu r .. p jy slabotnih ter sedla prav na pot v Saline, kJjuDovaJ , nosti. da bi jo opazili in bi si zapravila poslednje 11 jJ minila ura, ko se je začel spuščati po stezi kapitto1 j j6;j Bil je pravi pomorščak, vselej robat In porogljiv- n0\ei^ mračno ali veselo razpoložen; žalostna Indiana je 5yoj f od groze, ko ga je zagledala. Vseeno je zbrala ves gum in mu dostojanstveno in odločno stopila na P° ’ . t (Nadaljevanje Z HflO V beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbllcitš Italianan — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst