LETO XX. — številka 90
Ustanovitelji; občinske SZDL Jesenice, Kranj, Skolja Loka in lržič. —
konlcrcnce Rado\ jica, izdaja časo-
pisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar
GLASILO SOCIALISTIČNE
KRANJ, torek, 28. 11. 1967
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tedni k, in sicer ob sredah in sobotati
ZA GORENJSKO
Štiriindvajset novembrov je že, ko si se rodila. Začetek ni bil lahak. Rodila si' se v ognju, ki je divjal po vsem svetu. Ni te premagal, koval te je in ti pokazal pot — pot v lepšo bodočnost. Prestala si hudo preskušnjo med narodnoosvobodilnim bojem. Priče smo bili tvojih bojev in zmag.
Leto 1945. — Spomnimo se tega leta, zakaj samo dvaindvajset let je. Vojna te je prizadela; bila si porušena, oropana in zaostala. Pogumno si se lotila dela in posrečilo se ti je zaceliti vojne rane. še več — hotela si dohiteti druge, razvitejše države — hotela si se uveljaviti v svetu. Uspelo ti je in Š3 ti bo uspevalo, saj rastes. Rasteš gmotno in duhovno.
Le redkokatera družbena skupnost je v tej kratki dobi dosegla toliko kot si ti. Razvila si samoupravljanje, lotila si se družbene in gospodarske reforme. Seveda vsak trenutek naletiš na težave. Toda ozri se na prehojeno pot: na uspehe in seveda tudi na neuspehe. Spodbudi naj te to in vse svoje znanje in sposobnosti posveti napredku, miru; posveti človeku — ustvarjalcu in upravljavcu.
29. november 1943
Gf AS * 2. STR A M
NOTRANJA POLITIKA
TOREK — 28. novembra 1967
Stanovanjsko vprašanje tržiških borcev urejeno
Občinski odbor, zveze borcev , in invalidov v Tržiču skrbi za okoli 1503 bivših borcev NOB iz Tržiča in njegove okolice. Znano je, da nekateri borci niso imeli primernih stanovanj in da so živeli v slabih razmerah. Da bi dobil verodostojen prikaz gmotnega položaja borcev na tržiškem območju, je občin-
ski odbor pripravil analizo materialnega in socialnega stanja borcev. V tej analizi so ugotovili, da je 45 borcev potrebno družbene pozornosti, medtem ko je neurejeno materialno in socialno stanje devetih borcev narokovalo takojšnjo rešitev. Od teh devetih nujnih primerov je občinskemu odboru zveze bor-
Deljen delovni čas — da ali ne?
MENJANJE NAVAD
Nedavna odločitev zveznega izvršnega sveta, da se v organih zvezne uprave uvede nov delovni če.s — od 8,30 do 17. ure — je izzvala živahna reagiranja in to ne samo med zaposlenimi v vseh ustanovah. Razlog takšne reakcije je v tem, ker je takšna odločitev samo začetek uvajanja novega delovnega Časa pri nas, ki bo s 1. januarjem 1968 zajel okoli 8 tisoč zaposlenih v zvezni upravi in kasneje tudi vse druge zvezne, republiške in verjetno tudi občinske organe. Čeprav je bila takšna odločitev pričakovana, jo je javnost dočakala s precejšnjim presenečenjem.
2 NOVIM DELOVNIM ČASOM BOLJŠI DELOVNI UČINEK
Zvezni izvršni svet je sprejel svojo odločitev soglasno in na prvi pogled po kratkem postopku, vendar je poudarjeno, da so že prej ta pojav obsežno raziskovali in hkrati tudi zagotovili potrebna sredstva.
Jugoslavija je ena izmed redkih držav v Evropi, ki še ni spremenila delovnega časa. Tako na Vzhodu kot na Zahodu ne začno delati zjutraj, temveč dopoldne. Raziskave so pokazale, da se ravno v tem delovnem času dosežejo najboljši delovni učinki. Funkcionarji zveznega izvršnega sveta dodajajo, da naši odgovorni voditelji skoraj redno delajo popoldne, a zaposleni v strokovnih službah, da bi ostali v službi, zahtevajo, da se jim to posebej plača, a iz raznih razlogov nočejo delati dopoldne. S tem se otežuje delo funkcionarjev in politikov. Zagovorniki novega delovnega časa pravijo, da to ni »majhna sprememba«, vendar menijo, da tisti, ki novemu delovnemu času nasprotujejo, izhajajo predvsem cd ustaljenih navad in (nekateri pravijo: balkanskega) mišljenja. Te navade, takšno mišljenje je potrebno menjati zaradi produktivnejšega in učinkovitejšega gospodarjenja.
OPOZORILO SINDIKATOV
Nič manj argumentov nimajo niti tisti, ki imajo odločitev zveznega izvršnega sveta za neuresničljivo. Poudarjajo, da niso proti takšnemu delovnemu času, ki bi omogočil delovni napredek, vendar dodajajo, da niso prepričani, da bo nov delovni čas glede tega uspel. Najprej je potrebno zagotoviti možnosti za prehod na nov delovni čas, ker »ima ta lahko nezaželene posledice, predvsem za standard zaposlenih. Takšno opozorilo je najprej prišlo od sindikatov ki poudarjajo, da so organi uprave enkrat že prešli na takšen delovni čas, pa so se vrnili na starega. Res je, da so se razmere izboljšale, vendar ne v takšni meri, da bi lahko prešli na nov delovni čas.
V Franciji in Italiji zajemajo šolske in predšolske varstvene ustanove skoraj 60% vseh otrok, v Bolgariji 85%, v Sovjetski zvezi pa imajo skoraj vsi otroci možnost, da prebijejo dan v otroških ustanovah. V naši državi pa je ta položaj bistveno drugačen, saj ima celo v Beogradu, ki je konec koncev le naše glavno mesto, le vsak petindvajseti otrok možnost celodnevnega bivanja v vzgojno-varstvenih domovih. Najbolj bodo pri tem prizadete zaposlene žene, od katerih bomo lahko vse manj zahtevali, da se udejstvujejo tudi v družbenopolitičnem življenju.
Nov delovni čas poleg ostalega pomeni tudi to, da ne bomo več kosili doma, temveč v restavraciji in nekateri pravijo, da to seveda »ni isto«. Razen tega, pa bo takšen način prehrane gotovo dražji.
Prav gotovo je, da nam bodo razprave o novem delovnem času odvzele mnogo časa in da bo preteklo še precej vode, da se bo nov delovni čas res uvedel in da se bodo spremenile razmere in navade. V. Guček
cev uspelo rešiti vse najnujnejše primere. Pri tem so naleteli na pomoč občinske skupščine ter delovnih organizacij Peka in tovarne kos in srpov.
Danes se občinski odbor prizadeva predvsem za izboljšanje sedanjih razmer tržiških borcev, čeprav so občani v začetku gledali na dodeljevanje kreditov borcem za gradnjo stanovanj kot na nekakšen privilegij, se je v zadnjem času ta odnos spremenil. Morda tudi zato, ker so tudi ostali občani dobili kredite za stanovanjsko gradnjo.
Poleg dodeljevanja kreditov borcem, da bi si zgradili boljša stanovanja, pa je občinski odbor uspel dobiti razne olajšave za borce. Pri tem gre za tiste, ki imajo manj kot 40.000 S din dohodkov. Borci iz te kategorije plačujejo zmanjšani prispevek za uporabo mestnega zemljišča, poleg tega pa imajo tudi pri dodeljevanju zazidalnih površin to prednost, da dobe zemljišče brez licitiranja.
Sredstva za družbeno pomoč borcem so dobili pri republiškem odboru, medtem ko so polovico sredstev zbrali v občini. Na Občinskem odboru zveze borcev v Tržiču so tudi poudarili, da imajo v tržiških delovnih in družbenih organizacijah ter na občinski skupšči.ii veliko razumevanja za borčevska vprašanja in da zmeraj priskočijo ob pravem času na pomoč.
via
S seje občinske skupščine v Škofji Loki
Odborniki prekinili delo
Na četrtkovi seji občinske skupščine v škofji Loki so odborniki zelo živahno razpravljali najprej o delu vzgojno izobraževalnih zavodov v občini, nato pa še o ustanovitvi regionalnega Zdravstvenega centra v Kranju in združitvi zdravstvenih domov na Gorenjskem. Izrečene so bile zelo ostre kritike na račun slabo prikazanih podatkov, ki govorijo za združitev domov. Nikjer namreč niso prikazane ekonomske dobre strani združitve, niti ni pripravljena sistematizacija, iz katere bi bilo razvidno, da bodo službe racionalizirane. Menili so, da škofjeloški zdravstveni dom z združitvijo lahko samo veliko izgubi, saj je v preteklih letih vzložT vse napore v to, da je poiskal vse notranje rezerve. Za primer so navajali, da v škofji Loki pride na 3,5 zdravnika en upravni uslužbenec, medtem ko je v Kranju to razmerje
dva proti ena. Razen tega so menili, da je zelo nesmiselno, da zakon, ki je predvidel združitev zdravstvenih domov, postavlja skupščino pred dejstvo in ji ne pusti, da bi samostojno odločala. Nesmisel je tudi v tem, da morajo zdravstveni domovi izvesti referendum, če je izid referenduma negativen, pomeni, da je sklep v nasprotju z zakonom in uvede se prisilna uprava.
škofjeloški odborniki pa so imeli še nešteto dragih pomislekov. Razprava o tej točki dnevnega reda se je močno zavlekla, zato so nekateri odborniki zaradi odhajanja zadnjih avtobusov, morali sejo zapustiti. Predsednik Zdravko Krvina je zaradi nesklepčnosti prekinil delo skupščine. Dogovorili so se, da bodo o tej in še drugih točkah dnevnega reda četrtkove seje, sklepali po praznikih. S. Z.
VISOKI
C
Mov vrhunski dosežek bonboni polnjeni z naravnimi sadnimi sokovi in dodatkom i vitamina
C
V znamenju novih ukrepov v zdravstvu
Naraščajoči izdatki za zdravstveno zavarovanje, ki so na Gorenjskem od leta 1961 pa do lani narasli kar za 187 odstotkov, so dejansko presegali vse ekonomske možnosti družbe.
Na Gorenjskem je v tem obdobju naraslo število zavarovancev od 55.6!v0 na 60.056 ali za 8 odstotkov, število zavarovanih oseb pa od 120.021 na 133.308 ali za 11 odstotkov. Na dviganje stroškov sklada, ki so iz leta v leto naraščali tudi čez trideset odstotkov so brez dvoma vplivale investicije v samo materialno bazo zdravstva, dalje dviganje cen zdravstvenemu in drugemu materialu ter komunalnim uslugam, v zdravstvu se je zaposlilo večje število delavcev in ne nazadnje tudi stalno dviganje osebnih dohodkov kot posledica povečanih osebnih dohodkov v gospodarstvu.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev je uvedla v začetku leta 1967 ostrejše ukrepe za
zajezitev izdatkov zdravstvenega zavarovanja. Tri ukrepi so že znani, vendar velja, da jih še enkrat obnovimo. Uveden je bil samoprispevek zavarovancev za nekatere zdravstvene storitve, zvišan je bil prispevek pri zdravilih na recept. Z republiškimi predpisi so bili postavljeni novi odnosi med social. zavarovanjem in zdrav, službo, da bi učinkoviteje zavrli izdatke. Sprejet je bil prenos izplačevanja nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni obolenja na delovne organizacije, na 90 odstotkov osnove je bilo znižano nadomestilo osebnega dohodka po preteku 30 dni bolezni, porodniški dopust pa je bil spet skrajšan na 105 dni.
Prej omenjeni sprejeti ukrepi so sicer zmanjšali primanjkljaj v skladu zdravstvenega zavarovanja, vendar je bil ta po prvem polletju letos še vedno 4,348.152 N din. Skupščina je zato sprejela dodatne ukrepe, ki naj
bi do zaključka poslovnega leta vsaj zmanjšali, če ne že odpravili izgubo. Ti ukrepi med drugim zahtevajo od zdravstvenih zavodov kot neposrednih porabnikov večjega dela sredstev, da so materialno soodgovorni za trošenje sredstev sklada v tem smislu, da morajo psvmlti določen odstotek preseženih sredstev, ki so bila predvidena za zdravljenje zavarovanih oseb v zdravstvenih zavodih izven področja gorenjske skupnosti, in presežek sredstev, ki so po finančnem načrtu določena za zdravila na recepte.
Po spremenjenem finančnem načrtu in pogodbah z zdravstvenimi zavodi finančno stanje sklada za obdobje prvih desetih mesecev tega leta kaže, da se je izguba znižala z lanskih 5,213.576 N din na 3,204.892 N din v desetih letošnjih mesecih. Veliko znižanje te datkov gre predvsem na račun prenosa izplačevanja nadomestil v prvih tridesetih
TOREK — 28. novembra 19G7
GOSPODARSTVO
GLAS * 3. STRAN
V blejski Vezenini delo le po naročilu
Vrednost proizvodnje se je letos v Vezenini na Bledu povečala za 12 odstotkov gle-ne na enaiko lansko obdobje. Pričakujejo, da bodo letos izvozili za okrog 100.003 dolarjev svojih izdelkov, kar je trikrat^več kot lani.
Čeprav so dosegli lepe uspehe v prodaji svojih izdelkov na domačem im tujem tržišču, predvidevajo, da bodo v bližnji prihodnosti imeli težave zaradi težjih prodajnih pogojev in neusklajenega uvoza. Vezenina Bled lahko s svojo proizvodnjo krije vse potrebe domačega trga, vendar pa smo letos uvozili vsaj trikrat toliko blaga kot ga naredijo v blejski Vezenimi. Zato so se v Vezenini odločili, da bodo odslej delali samo po naročilu. Pri tem jim je seveda jasno, da se lahko zgodi, da nji- j hove posamezne delovne enote  ostanejo  za  določen i
čas brez dola. Vt.idar pa se prav sedaj ni bali, da bi nastale omenjene težave. Ustanovili so nov oddelek, ki bo delal samo za potrebe trgovine in pa izdelke po meri za posameznike. Pripravljajo tudi novo pomladno kolekcijo.
Finančni učinek je zaradi znižanih cen in zaradi izgube neusklajenega uvoza skoraj enak lanskemu kljub večji proizvodnji. Da bi lahko izdelovali večje serije izdelkov, bi morali za modernizacijo strojev vložiti okrog 300 milijonov starih dinarjev. Z dosedanjim obsegom proizvodnje zato ne bodo mogli sprejeti ponudbe za pol milijona dolarjev izdelkov za ameriškega kupca. Izboljšanje sedanjega .stanja vidijo le v povečani serijski proizvodnji, za kar pa ne dobe potrebnih kreditov.
Jože Podobnik
42-urni delovni teden v jeseniškem Kovinoservlsu
Obračun z reformo še pred reformo
Gorenjski muzej
prodaja
v stavbi Tavčarjeva 43
ohranjene peči
raznih velikosti 5 kom. Lutzovih peči, 8 kom. lončenih (kamini) ter v stavbi Titov trg 4
2 kom. Lutzovih peči in
3 kom. lončenih. Ogled je možen od 1. 12. do 4. 12. od 7. do 14, ure.
1967
dneh bolezni na delovna organizacije. Na podlagi zbranih podatkov je plačevanje samoprispevka zelo malo vplivalo na porabo sredstev sklada in na večje dohodke zdravstvenih zavodov.
Samoprispevek znaša le 0,8 odstotka od skupnih izdatkov za zdravstveno varstvo. Večji vpliv na izdatke pa je imel sklep skupščine, da prejmejo zavarovanci po tridesetem dnevu bolezni le 90-odslotno nadomestilo. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so se nadomestila zmanjšala za 20 odstotkov, nadomestila za čas poroda in skrajšanega delovnega časa pa za 1 odstotek.
Podatki kažejo, da letos zdravstvena služba ni prejela bistveno manj sredstev kakor lani. To velja zlasti za stacionarne zdravstvene zavode, ki so prejeli v letu 1967 celo za 3,5 odstotka več sredstev. Ne glede na to, pa ne moremo mimo dejstva, da zavarovane osebe letos veliko težje uveljavljajo svoje pravice do zdravstvenega varstva, kar velja še posebej za zobozdravstvo. Skupščina ko-
munalne skupnosti socialnega zavarovanja in njeni organi morajo skrbeti za nemoteno delovanje zdravstvenega varstva, kar pa lahko opravijo le v sodelovanju z zavarovanci. Ena izmed glavnih nalog zborov zavarovancev je, da pomagajo odkriti in odstraniti vse nepravilnosti pri uveljavljanju pravic zavarovancev.
Skupščina komunalne skupnosti bo morala po zaključnem računu za lelo 1967 sklepali o pokritju primanjkljaja. Tega je možno pokriti samo z izrednim prispevkom. Plačali naj bi ga zavarovanci sami od čistega osebnega dohodka. Polovico naj bi prispevale delovne organizacije iz sredstev za oseBne dohodke ali iz sredstev skupne porabe. Vsak aktivni zavarovanec naj bi predvidoma plačal 57 N din v obrokih do konca leta 1957.
Za leto 1968 pa je vprašanje financiranja zdravstvenega varstva še vedno odprto. Na Gorenjskem se bodo zvišali dohodki sklada sicer za 5 odstotkov v skladu s povečanjem   osebnih dohodkov
Obrtno podjetje Kovino-servis Jesenice je bilo ustanovljeno leta 1959 iz nekdanje zasebne delavnice. Danes imajo v Kovinoservisu zaposlenih 41 delavcev in 13 vajencev. Njihova proizvodnja ni usmerjena v končne izdelke, temveč opravljajo po narečilu vsa ključavničarska, kleparska, inštalaterska in strojno ključavničarska dela. V zadnjem času so se preusmerili na razna rekon-strukcijska dela gorenjskih pedjetij. Tako so pred nedavnim izdelali kotle za pre-kuhavanje kislin za kemično tovarno v Pcdnartu, cevi iz nerjaveče pločevine za kemično tovarno v Podnartu, medtem ko za gradbeništvo izdelujejo balkonske in stop-niščne ograje ter prezračevalne naprave. Največ del imajo za jeseniško železarno, kjer večkrat opravljajo razna rekonstrukcijska dela. Lani so izdelali tudi 40 kombiniranih štedilnikov iz nerjaveče pločevine z vgrajenimi bojlerji za gretje vode.
»Reforma nas ni prizadela, ker smo imeli že prej urejene delovne razmere in nagrajevanje po delovnem učinku. Poslujemo po načelu dobrega gospodarjenja, zadolžitvam pa smo se izognili z omejitvijo raznih investicij,« mi je dejal direktor Kovinoservisa, ko sem jih obiskal.
Ker so razna rekonstrukcijska dela v drugih podjetjih takšna, da jih je treba opraviti takoj, v Kovinoservisu " nimajo dolgoročnega programa svojih  del. Zani-
delavcev, vendar se bodo zvišali tudi drugi stroški (voda, komunalne storitve), ki bre-mene sklad zdravstvenega zavarovanja. Skupščina komunalne skupnosti bo mo/ala še letošnjega decembra sprejeti finančni načrt sklada za leto 1968 in splošni sporazum o delitvi sredstev zdravstvenim zavodom ter vse ukrepe, potrebne za finančno ravnovesje sklada. To pa je možno doseči le z zniževanjem stroškov v zdravstvenih zavodih tj. z integracijo zdravstvenih zavodov, s skrčenim programom zdravstvenega varstva ali pa z uvedbo večjega samoprispevka zava:ovanc2v za posamezne zdravstvene storitve.
Zbori zavarovancev na Gorenjskem bodo po naslednjem razporedu: V Kranju, 5. decembra 1967, ob 16. v sobi 15 občinske skupščine. Na Jesenicah v šolski sobi železniške postaje 7. decembra ob 18., v Radovljici v sejni sobi občinske skupščine 7. decembra ob 16., v škofji Loki v Loškem gledališču 7. decembra ob 16. in v Tržiču 5. decembra ob 17. uri.
mivo je tudi, da v podjetju nimajo   nobenega inženirja.
Kovinoservis je od letošnjega januarja pa do septembra ustvaril 135 milijonov S din celotnega dohodka, medtem ko znaša dohodek podjetja v tem obdobju 71 milijonov S din. Zaposleni delavci v Kovinoservisu imajo precej visoke osebne dohodke, saj znaša poprečni mesečni zaslužek visoko kvalificiranega delavca 145.300 S din. kvalificiranega delavca pa 82.0C0 S din. Vajenci dobe vsak mesec od 12.500 do 18.000 S din nagrade.
Z novim letom nameravajo v tem jeseniškem obrtnem podjetju preiti na 42-urni delovni teden, pri tem pa se
obseg del in osebnih dohodkov ne bo zmanjšal. Razna podjetja dolgujejo Kovinoservisu 53 milijonov S din, kar je skoraj devetmesečni bruto osebni dohodek vseh zaposlenih v podjetju. V rezervnem skladu imajo denarja za trimesečne osebne dohodke vseh zaposlenih, tako da v zadnjem času posojajo denarna sredstva tudi drugim podjetjem. Dokaz dobrega gospodarjenja jeseniškega Kovinoservisa je tudi v tem, da so od lanskega leta zmanjšali materialne stroška za 17 odstotkov, poleg tega pa so ob zmanjšanem številu zaposlenih letos dosegli višji čisti dohodek.
J. Vidic
Različna mišljenja o privatni trgovini
Že vrsto let ugotavljamo, da naša trgovina nima dovolj svojih prodajaln, posebno na vaseh, kjer je število prodajaln pravzaprav neznatno. Niso redki primeri, da morajo ljudje pešačiti tudi po deset kilometrov iz kakšnega zakotnejšega kraja, da si nakupijo najnujnejše življenjske potrebščine.
Gotovo je, da skladišča ne bi bila prenatrpana z blagom, če bi to blago redno prihajalo do večjega števila kupcev. Trgovska podjetja tudi nimajo sredstev za hitrejše širjenje mreže svojih prodajaln. Nekatera trgovska podietja so se znašla in začela prodajati blago v premičnih, potujočih prodajalnah. Seveda je takšno zamisel treba pohvaliti, vendar pa ima takšna potujoča trgovina svojo slabo stran, saj lahko pride le tja, kjer so dobre ceste. Kjer pa cest ni, večkrat tudi ni običajne trgovine. Trgovci trde, da čeprav včasih imajo denar za odpiranje novih trgovin, ni zmeraj rentabilno odpirati majhnih prodajaln v vaseh.
POVEZOVANJE S PRIVATNIKI
Kot vemo, pri nas ni privatnih trgovin, čeprav na drugi strani ugotavljamo širok razmah privatnih gostilničarjev in obrtnikov. Vendar je z zakonom predvidena možnost elastičnih oblik povezovanja trgovskih organizacij in privatnikov.
V blagovnem prometu na malo lahko podjetje dopusti prodajo določenih proizvodov nekomu, s katerim nc bi sklenili delovno razmerje. Odnosi med tem privatnikom in trgovskim podjetjem bi se uredili s pogodbo. Take primere že imamo, vendare ne toliko, kolikor smo predvidevali, ko se je pripravljal osnovni zakon o prometu blaga.
Takšen trgovec plača gospodarski organizaciji v pogodbi določen znesek, ona pa mu zaupa, da v manjši enoti ali na v izdvojenem prodajnem mestu prodaja na malo kmetijsko* industrijske živilske proizvode, izdelke za vsakdanjo uporabo, poljedelsko orodje, izdelke za potrebe cestnega prometa in spominke za turiste. Ko trgovec oziroma privatnik izplača dogovorjeno vsoto, mu ostane ustvarjeni dohodek, na katerega plača vse obveznosti, ki so predvidene za samostojno gospodarsko dejavnost. Poslovni prostor, inventar in druga sredstva so lahko last privatnega trgovca, nadomestilo za njihovo uporabo pa se ravno tako regulira s pismeno pogodbo.
NASPROTNA STALIŠČA
O privatni pobudi v trgovini so nasprotna mnenja. To je tudi razlog, da še nimamo dokončnega stališča o osebnem delu v tej dejavnosti.
Dva odbora zveznega in en odbor gospodarskega zbora zvezne skupščine so pred nedavnim zavzeli načelno stališče, da bi morali z zakonom predvideti možnost odpiranja privatnih trgovin. Pogoji in okviri takšne dejavnosti bi morali biti točno,določeni, ravno tako pa bi morali določiti, da privatni trgovec ne bi smel zaposlovati drugih ljudi.
Zvezni izvršni svet se s takšno formulacijo ni strinjal in je menil med drugim, da bi v sedanjih tržnih razmerah v privatni trgovini lahko prišlo do špekuliranja in prisvajanja tujega viška dela. Po mnenju zveznega izvršnega sveta bi lahko izboljšali zalaganje vasi in predmestnih naselij z elastičnimi oblikami prodaje blaga na drobno, ki so predvidene z zakonom.
Tako je ostalo le pri tem, da omenjeno vprašanje dobro preučimo, da bi potem lahko zavzeli dokončno stališče.
V. G.
GLAS * 4. STRAN
NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO
TOREK — 28. novembra 1967
Seminar za sekretarje ZK
Občinski komite zveze komunistov v Kranju je minuli petek in soboto pripravil na Jezerskem seminar za sekretarje organizacij ZK. Na začetku seminarja je sekretar občinskega komiteja Martin Košir seznanil sekretarje o nekaterih problemih samoupravljanja, delitvi dohodka, kadrovski politiki, zaposlovanju, razvoju gospodarstva in drugih vprašanjih v občini. Pri tem je predvsem opozoril, da se pred člane zveze komunistov v občini na vseh teh področjih postavljajo odgovorne naloge. Poudaril je, da komunisti za razvijanje in poglabljanje samoupravljanja polagajo izpit o tem, kako se lotevajo teh problemov. Ko je govoril o kadrovski politiki v občini je poudaril, da bo  v prihodnje ena izmed
glavnih nalog članov zveze komunistov, da v delovnih organizacijah izboljšamo kadrovsko strukturo zaposlenih. Podatki namreč kažejo, da je kadrovska struktura zaposlenih v kranjski občini, v primerjavi z drugimi, med najslabšimi v Sloveniji. To pa v precejšnji meri povzroča tudi težave pri zaposlovanju novih strokovnih kadrov. Nazadnje pa je Martin Košir seznanil sekretarje še o nekaterih socialnih, zdravstvenih, stanovanjskih in drugih vpra. šanjih v občini.
Razen tega so na seminarju razpravljali tudi o mednacionalnih odnosih, o mednarodnem delavskem gibanju, nekaterih nalogah organizacij ZK v občini v prihodnje, organizacijskih vprašanjih itd.
A. Ž.
Predsednik skupščine sprejel pionirje in športnike
Kranj, 27. novembra. — Danes dopoldne je predsednik kranjske občinske skupščine s predstavniki družbenopolitičnih organizacij sprejel v prostorih skupščine trideset pionirjev osnovnih šol iz kranjske občine. Ob 25-letnici pionirske organizacije je dal pobudo za ta sprejem občinski odbor Zveze prijateljev mladine v Kranju. Predsednik skupščine je pionirje seznanil z nekaterimi nalogami v občini v prihodnje in se dlje časa zadržal z njimi v pogovoru. Ob 25-letnici njihove organizacije in dnevu republike jim je iskreno čestital in zaželel še veliko uspehov v prihod-
nje. Nazadnje pa je vsakemu pioni/rju poklonil knjigo Rojstvo nove Jugoslavije.
Popoldne pa je predsednik skupščine skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij v počastitev dneva republike sprejel 20 kranjskih športnikov. Sprejema so se udeležili najboljši športniki iz vseh kranjskih klubov in se zadržali dlje z njimi v pogovoru. V znak priznanja za dosežene uspehe je predsednik skupščine vsakemu od športnikov izročil značko Kranja in vsem skupaj čestital ter jim zaželel še nadaljnih uspehov.
A. Ž.
Blejsko posvetovanje o delovnih odnosih
Kritične pripombe k predlogu
novega zakona
V četrtek, 23. novembra, se je na Bledu končalo štiridnevno posvetovanje o reševanju problemov s področja delovnih odnosov v delovnih organizacijah. Posvetovanje so sklicali zato, ker je v pripravi nov zakon o delovnih razmerjih. Sodelovali so predstavniki številnih delovnih organizacij, občinskih skupščin in sodišč iz vse države. Proučili so dosedanje izkušnje s tega področja ter ugotavljali, \ kako so se izvajale določbe j osnovnega zakona o delovnih razmerjih, ki ga je zvezna skupščina sprejela v začetku leta 1965.
Na blejskem posvetovanju je prevladala težnja, naj bi ta vprašanja bolj kot doslej
reševali na osnovi. Udeh
Vanja so men loženi osnutci na neprecize) ljuje različne gi strani pa c katere pravice
samoupravni
mci , da
posveto- j je pred-ga zakola dovo-i po dru--\juje ne-.ipravnili
organov, ki so bile že doslej v veljavi. Predlagali so vrsto tehtnih sprememb. Celotno gradivo in zaključke blejskega posvetovanja bodo poslali zveznim organom, da bi pri dokončnem izoblikovanju predloga zakona upoštevali tudi izkušnje iz dosedanje prakse na tem področju.
Veliko so govorili tudi o vlogi sodišč in sodstva nasploh. Poudarili so, da bi sodstvo moralo imeti večjo vlogo pri urejanju predpisov s področja delovnih odnosov, dalje o reelekciji oziroma o obveznih razpisih za vodilna in druga delovna mesta in o pravicah delavcev ob prekinitvi dela. Na posvetovanju so razpravljali še o urejanju notranje zakonodaje v delovnih organizacijah, kdo in kako naj pripravi statute in pravilnike delovnim organizacijam, ki nimajo sposobnih kadrov itd.
J. Podobnik
V soboto, 11. novembra, je trgovsko gostinsko podjetje Central odprlo v Dupljah lepo urejen trgovski lokal Pri Klemenčku. Trgovina je odprta neprekinjeno ves dan, ob nedeljah pa tudi dopoldne. Tako trgovino so prebivalci Zgornjih Dupelj in Zadrage že dolgo pogrešali. — J. K.
Korak z modo in kvaliteto
Tovarna Šešir nenehno skrbi za večjo izbiro in kvaliteto klobukov, pri tem pa ne dviga cen
Tovarna Sešir v Škofji Loki je že dolgo znana po tem, da izdeluje zelo kvalitetne in modne klobuke. Trenutno je to največja tovarna klobukov v naši državi in je lani prodala za milijardo dvesto miiljonov starih dinarjev moških in damskih klobukov ter tulcev. Leios pa računajo, da bodo promet povečali za sto milijonov. Približno za milijardo starih dinarjev bodo prodali doma, ostalo pa bodo izvozili.
Na domačem tržišču prodajo predvsem izdelane klobuke, medtem ko tulce izvažajo. Za izvoz svojih izdelkov v zahodne države pa se morajo precej potruditi, ker imajo Ie-le precej visoke zaščitne carine — do 22 odstotkov in ker zanimanje kupcev za nakup klobukov pada. Tako nekatere iovrstne tovarne v Zahodni Nemčiji, Avstriji in Švici delajo le po šliri dni v tednu. Zato bo še vnaprej najvažnejše domače tržišče, ki pa ima sedaj že mnogo več posluha in zahtev za medne klobuke in za večjo izbiro izdelkov. V Seširju so se želeli novim zahtevam tržišča kar najbolj prilagodili. Letos v septembru so, kot prvi v Jugoslaviji začeli izdelovati moške klobuke iz umetnega usnja in imitacije žameta, podložene z zajčjo dlako. Izdelava teh klobukov je zamudna, saj je pretežno ročno delo. Tako jih izdelajo 100 na dan. Doslej so jih prodali čez 3000, imajo pa še naročila za štiri do pet tisoč takih klobukov. V malopro-
daji klobuk iz umetnega usnja pod imenom Nino stane 7900 starih din, iz žameta pa 6900. ■■■>■
V tovarni pa vidijo možnost za nadaljnjo rast proizvodnje tudi v povečanju izbire in količine damskih klobukov. Tu se je tovarna že uveljavila, predvsem z večjo izbiro in nižjimi cenami. Tako so lani prodali 4700 damskih klobukov, letos pa že 9000. Seveda pa bo potrebno še nekaj časa, da bo »ženski svet« spremenil svoje mišljenje o industrijsko izdelanih klobukih in prenehal kupovati še enkrat dražje klobuke pri modistinjah. Najmočnejše kupce ima tovarna pri ljubljanskih podjetjih: Nama, Supermarket, Centromerkur in Modna hiša, ki prodajo eno tretjino celotne proizvodnje.
Sešir pa je tudi ena izmed redkih tovarn, ki že štiri le-
ta ni dvignila prodajnih cen; čeprav se cene za klobuke sedaj lahko prosto oblikujejo in čeprav so se surovine podražile. To je kolektivu uspelo predvsem z izboljšanim tehnološkim postopkom tey % uvajanjem najmodernejših strojev. Samo v tem letu J so kupili za GO milijonov starih dinarjev novih strojev. Precejšnje težave pa jim povzroča slabo obračanje sredstev. To je predvsem posledica sezonskega značaja njihovih izdelkov. Prav tako pa morajo nekatere surovine, na primer štiri milijone zajčjih kož, kupiti več mesecev prej; preden prično z izdelavo klobukov in tulcev.
Sešir bo tudi za prihodnje leto pripravil vrsto novih modelov damskih in moških klobukov. Tako bodo dali spomladi v prodajo klobuke iz sintetičnih materialov; platna, blaga in svile, poskrbeli pa bedo tudi za modne barve. S. Zupan
Brez množičnega odpusta delavcev
Zaradi manjših naročil so j morali v jeseniški železarni omejiti proizvodnjo in skraj sati delovni čas. Zmanjšali so tudi število zaposlenih, saj je bilo konec letošnjega septembra zaposlenih 143 delavcev manj kot v začetku leta. Pri tem naj omenimo, da se je povečalo število uslužbencev, predvsem zato, ker so morali zaposliti nekaj svojih štipendistov.
V železarni menijo, da kljub težkemu gospodarske-
mu položaju, ne bo treba množično odpuščati delavcev. Omejili so novo zaposlovanje delavcev, večjo pozornost pa bodo posvetili razporeditvi delavcev na raznih delovnih mestih v posameznih obratih.
Po podatkih o odsotnosti z dela se je le-ta zmanjšala v devetih mesecih letos za 0,56 odstotka. Manjša je predvsem odsotnost zaradi bolezni. J. Podobnik
TOREK — 28. novembra 1967
GLAS * 5. STRAN
KOLEKTIV Slaščičarna .    ,                Tr      . ČESTITA m kavama Kranj       ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBRA 1967 IN SE PRIPOROČA ZA OBISK	Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva ul. 45 čestita za državni praznik 29. november vsem  dosedanjim  naročnikom in vabi k sodelovanju s svojimi dejavnostmi — zidarska — mizarska — vodoinstalaterska — kleparska — krovska — električarska — pleskarska in — ključavničarska pri kateri vršimo napravo balkonskih in vrtnih ograj in vrat, predpražne mreže, razne vrste ključev, kanalske pokrove in ostala razna kovinska dela. Poleg navedenih uslug vršimo gospodinjske usluge, kakor šivanje oblek in pobiranje zank. V pralnici Vodovodni stolp pa vrš;mo usluge, to je pranje in likanje perila.
OBRTNO PODJETJU Steklarstvo HcaMf ČESTITA VSEM LJUDEM GORENJSKE K PRAZNIKU R "PUBLIKE IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE. L	
Zavarovalnica Kranj POŠILJA VSEM ČLANOM —   ZAVAROVANCEM IN KOLEKTIVOM ČESTITKE K DNEVU REPUBLIKE	
g Kolektiv 1 f^W      *esne industrije Kranj 4 1 1 kW                se Pridružuje čestitkam za A S H-#                    ^9. novem^er ter priporoča k^dl^                    svoje izdelke, predvsem vse ^w                     vrste rolet in razne vrste drobnega pohištva.	
	(jO&Ž) KRANJ proizvaja stroje za čevljarsko, konfekcijsko in kartonažno industrijo ter ostalo opremo Za praznik republike čestita vsem delovnim ljudem in jim želi uspešno delo
Kolektiv podjetja                     čestita vsem občanom za Komunalni servis   29- november: dan 9                                 in se za svoje izdelke in usluge Jvranj priporoča	
INTEREVROPA KOPER — INTEREVROPA IZPOSTAVA KRANJ KOPER Gregorčičeva 8 tel. 21-071 in 21-687       mednarodna špedicija čestitamo vsem                              in transport za dan republike                             Glavna direkciJa KoPer Priporočamo se za svoje usluge         IZPOSTAVA KRANJ	
Priprave na drugi festival športnih in turističnih filmov
Pomembna prireditev
Ce bi pogledali v koledar, na katerem so zapisani vsi filmski festivali na svetu, bi videli, da se vrste drug za drugim. Porajajo se novi festivali, strogo specializirani, pa tudi festivali, na kateri!! predvajajo filme vseh zvrsti in iz vsega sveta. Nekaj filmskih festivalov je, ki so si z dolgoletno tradicija in strogim izborom filmov, usivariii ugled in sloves, tuko da sodelovanje na takšnih fes-ivalih pomeni pitznanje avtorju, skupini, ki je film naredila in tudi dažcli, v ka'.eri je film nastal.
Ea filmski festival Sport — turizem, ki je šele lani začel svojo pot med številnimi mtdnarodnimj festivali, bi ne mogli roči, da se je vključil med velike festivale. Na dlani je tudi, da v ta krog, kljub u.-pchom, ki jih je imel in uspehom, ki bodo verjetno 'C slediH, ne bo nikoli t .-il. Ne gre pa mu odrekali pomembnosti tako za Kranj, celotno območje Gorenjske in Slovenije, predvsem zato. ker vključuje turistične tirne. Pri številnih PriBađevan^il!, da bi čimprej poslali kar naibolj zanimiva di-žela za turiste, zato ker bi -si radi ustvarili ugled, pa je takšen festival toliko bolj dobrodošel tudi tistim, ki vilico v njem eno izmed muž-nsti popularizacije naše d< :~,ele.
Bred ea^om je v Kranju že zaseda]  upravni odbor, pod predsedstvom   Franceta Pu-harja, ki je poskrbel za prve priprave na II. festival Sport — turzsjn, ki bo cd 17. — 22. Bep'embra v prihodnjem letu v Kranju. Na tem sastariku bo sklenili -spremeniti nekatera pravila v samem pravil-n'ku   festivala.   Tako bodo cdslej   na  festivalu predvajali filme, katerih dolžina naj bi bila največ 40 minut predvajanja.   Med prijavljenimi fi'mi bo Brrl^mčlanska -'žrrrja izbria     štirideset filmov. Najboljšim  bo  podelila nagrade   (takšne   ket   na lanskim festivalu). Glavne na-grade bodo zlati, srebrni in bronasti   Triglav.   Poleg tehV bodo   podelili   tudi nagrade Ei glasbo, scenarij in kr.me-ro. Med nagrade pa so vključili še vrsto praktičnih na-frrd, predvsem v obliki raz-Hirnih potovanj za nagrajena ia v tor je    po   Jugoslaviji in Sredozemlju.
Doslej sla znana že dva Člana žirije. Charles Ford, francoski filmski zgodovinar je že dal svoj pristanek. De-v adra Kumar, indijski filmski kritik in urednik enega đ'/med največjih filmskih časopisov .' Indiji, pa je po-Oeq pristanka nn članstvo v žriii tudi predlagal, da bi indijska sekcija pri mednarodni filmski organizaciji CIDLLC s sedežem v Franciji, podelila na festivalu nagrado »Ghandi«.
Izredno zanimiv je tudi predlog, da bi se v festival vključila tudi Evrovizija, ki naj bi v njegovem okviru predvajala pregledno najboljše televizijske športne in turistične filme. Ce bo upravnemu odboru festivala uspelo pridobiti Evrovizijo za to, bo brez dvoma festival segel v še večjo širino.
Do pričetka festivala je še deset mesecev. Sicer je to dolga doba, vendar terja takšna prireditev temeljitih priprav. Ne le priprav organizacijskega značaja, temveč tudi nenehnega spremljanja novih filmov, ki bi bili za festival še posebej zanimivi.
Lani je festival potekal v okviru seminarja UNESCO o športu in turizmu. Prihodnje leto (festival bo periodično na vsaki dve leti), pa bo to že samostojna ustanova, čisto filmsko festivalskega značaja. To tudi pomeni, da zahteva od organizatorjev s strokovne plati veliko napornega dela, če bedo hoteli, da bo postal zanimiv za širok krog filmskih delavcev. S kvalitetnimi filmi, okroglimi mizami, razpravami in doslednim pristopom k filmu, četudi le športno-turistlčne-mu, z vidika umetnosti in ne le turističnih reportaž, si bo to tudi zagotovil.
Naj še zapišemo — na rob informacijam in nekaterim fkopim mislim o festivalu — da bo prireditev, ki bo trajala pot dni in ki bo v Kranj privedla številne domače in tuje filmske delavce, za mesto in celotno območje Gorenjske izrednega pomena. Povsod, kjer so mednarodni filmski festivali mesto dobe- I
sedno živi za festival, saj se sleherni zaveda, da bi slaba organizacija pripeljala do kritičnih pripomb in povzročila v prihodnje nezanimanje. Zato bi bilo prav, da bi vsi, ki bi kakorkoli lahko s svojim delom v Kranju in drugod pomagali prireditvi dati dostojen pečat, to tudi storili. Lani žal. ni bilo tako. Dvorana v kinu Center, v katerem so predvajali festivalske filme je bila precej prazna. Tudi drugačnih znamenj, ki bi zgovorno pričala o tem, da je festival edinstvena prireditev takšne vrste v Sloveniji, ni bilo.
Kot rečeno, le še deset mesecev je do pričetka. Upravni odbor festivala bo brez dvoma poskrbel s svoje strani, da bo sam festival zanimiv, kvaliteten in da bodo zbrali čimveč ljudi, ki se s to zanimivo zvrstjo filma ukvarjajo. Koliko pa bo to kranjski filmski festival in ne le mednarodna prireditev pomembna bolj za druge, kot za nas, pa bodo s svojim delom odločali gorenjski turistični, gostinski, kulturni in ne nazadnje politični delavci, ki. bodo zagotovili finančno pomoč in s svoje strani omogočili festivalu nemoteno delo.
Uvodna misel, ki smo jo zapisali je bila, da je filmskih festivalov v svetu veliko. Le redki so, ki imajo ugled in pomen. Med festivali, ki so strogo specializirani na posamezne zvrsti, pa si festival Šport — turizem ta ugled lahko pridobi. Prvi korak je bil storjen že lani. Drugi bo veliko težji.
B. Šprajc
Letos poleti smo v našem časniku pisali o tem, kakšne novosti se nam obetajo jeseni in pozimi v kranjskih filmskih dvoranah. Med drugim smo direktorja kranjskem kinematografskega podjetja tudi vprašali, zakaj v Kranju ni več filmskega gledališča, ki je svojčas organizirano predvajalo kinotečne in umetniško pomembnejše filmske stvaritve skozi zimsko sezono. Tedaj smo dobili odgovor, da breme ne pade na njihove rame, temveč da hi se morale v delo filmskega gledališča vključiti predvsem različne družbene organizacije, šole in kulturne ustanove.
Ne bomo na dolgo in široko pisali o potrebnosti filmskega gledališča v Kranju in o nujnosti filmsko-vzgojnega dela. Čudno se nam le zdi, da naše vprašanje ni našlo odgovora v akciji za ustanovitev. Lahko se tudi vprašamo, aH je vlcranjski občini sploh kdo, ki bi na filmsko-vzgojnem področju intenzivno in na-črjtio delal, usmerjal ter dajal pobude.
Skoraj gotovo je, da je za to vlogo najbolj poklicana ZKPO. S tem, da bi se na ZKPO odločili, da po-skrbe za ustanovitev filmskega gledališča, bi lahko k svojemu programu dela na področju filmske vzgoje pritegnili tudi Delavsko univerzo, Svet za kulturo in prosvelo, ObK ZMS, Center za estetsko vzgojo in morda še koga.
Naša želja pri pisanju teh pripomb v črnem okvirju, je, da bi spodbujali, kritično presojali in opozarjali na nekatere pojave. Naj na ZKPO razumejo ta zapis za zdaj le kot spodbudo.
Babajin film Breza bomo videli prihodnji teden. Fotografijo smo izbrali k zapisu o novih slovenskih filmih. Ne zato, ker v Brezi nastopa Manca Košir, ki je Slovenka, temveč da bi koga spomnili, da je ta film narejen po literarni predlogi, noveli Slavka Kolarja. Pri nas, v Sloveniji doslej nismo velikokrat poskušali prenašati izvirnih literarnih del na filmsko platno. Tudi zadnji poskus, film Franceta Stiglica Amandus, se je izjalovil.
Nova slovenska filma
Jane Kavčič posnel NEVIDNI BATALJON — Boštjan Hladnik snema SONČNI KRIK
Zadnje priprave teko pred premierama dveh novih slovenskih filmov. Prvega je že posnel in tudi že skoraj dokončal Jane Kavčič. Premiera naj bi bila morda čez nekaj tednov.
Jane Kavčič se je odločil, da bo posnel film za odrasle in otroke. S filmsko kamero se je podal v obdobje NOB, med otroke, med njihove doživljaje v tistem času, njihovo dojemanje vojne in dogodke v nekem malem mestecu na Slovenskem. Kavčič je svoj film snemal v Ptuju. Tam je, kot sam pravi, našel pravo okolje, za svoj film. V njem nastopa cela vrsta otrok, pa tudi starejših igralcev. Po svoji idejni plati, naj bi bil njegov film obtožba vojne. Sicer pa, tako pravi, bo Nevidni bataljon klasičen film, katerega motto naj bi slonel na humanosti med ljudmi.
Drugi avtor, ki bo svoj novi film verjetno predstavil šele ob koncu decembra, ali pa v začetku januarja, je Boštjan Hladnik. Pred časom se je vrnil iz Nemčije, kjer je posnel dva filma za tamkajšnje producente. Scenarij za film, ki ima naslov Sončni krik, je napisal sam. Svoje novo delo je podnaslovil z imenom »krimi-burleska«. Film naj bi bil nekakšna parodija, malce naivna in segava filmska komedija, ki naj bi spominjala na kriminalne filme.
Doslej Hladnika nismo poznali kot ustvarjalca v tej film. zvrsti, v zvrsti film. komedije. Zdaj se je odločil, čla bo takšen film posnel. Zanimiv, če ne celo pomemben, je tudi podatek, da bo film, ki ga snema, v barvah. Doslej je Hladnik snemal le J črnebele filme. Za ustvarjal-
ca pa, kakršen je on, pomeni ta premik, navidez čisto tehnične narave, velik korak naprej v iskanju lastnega filmskega izraza.
Pri nas, v Sloveniji, tare filmske delavce še precej problemov, s katerimi se srečujejo že dolga leta. V drugih republikah so jih povečini že odstranili. Prosto pot so naredili ustvarjalcem, našli primerne oblike dela (svobodne .producentske skupine) in rezultat je bil, da je jugoslovanski film požel vrsto priznanj d:ma in v tujini. Lahko da bos a tako Blađnlkov kot Kavčičev film postala mejnika v s*ovcnski filmski proizvodnji. To ugotovitev bomo lal'ko zapisali šele po promierah. Za zdaj pa zapišimo misel, ki jo je izrekel Jane Kavčič. Zanimiva je in tudi značilna.
Kavčič pravi: »Menim, da so v Srbiji mnogo ba!j elastični, mnogo bolj praktični! Ne le režiserji in scenaristi, temveč tudi tisti, ki odločajo o tem, kaj se bo delalo. Odgovorni ljudje v naši republiki, se pravi v Sloveniji, so starega kova. Na vsako s L var se gleda z nezaupanjem, vsaki stvari se da paJitični pečat. Film Prebujanje podgan naša cenzura ne bi dovolila. V Srbiji M zanimanje za domači film nenehno veča. S svobodnimi producentskim hišami so izboljšali kvaliteto, in ta pojav je razumljiv. Pri nas pa se držimo še vedno starih navad in metod.«
Vzroki za to, da slovenski film ne gre v korak z novim jugoslovanskim filmom so skoraj gotovo tudi tu. Toliko bolj bomo veseli, če jih bosta Kavčič in Hladnik uspela demantirati. - š
Izenačenost v glasovih
V petek, 24. novembra, je na povabilo mladinskega gimnazijskega zbora gostoval v Kranju 80-članski mešani pevski zbor jeseniških srednjih šol pod vodstvom Janka Pribošiča. Pred polno dvorano delavskega doma so jeseniške pevke in pevci že tretjič v zadnjih treh letih in pol, odkar zbor obstoja, izvedli samostojen koncert za kranjsko glasbeno občinstvo.
Pevski zbor je pričel svoj koncert z renesančnimi in klasičnimi skladbami. Med prvimi je posebao izstopala Gallusova Ecce quomodo moritur iustus, ki zaradi nenavadnih harmonskih zvez še danes zbuja občudovanje in pretrese slehernega poslušalca. Izmed klasičnih in romantičnih kompozicij, namenjenih širšemu krogu poslušalcev, je zbor zapel Havdnovo Letni časi, Beethovnovo Žrtveno pesem in Brahmsovo V tihi noči. Glasbena govorica teli skladb je v bistvu enostavna in jasna po svoji obliki, po vsebini pa večinoma lahkotna in razgibana. Pravo '.nasprotje tej glasbi je ameriška črnska umetnost, ki ne izraža samo hrepenenja po sreči v on-stranstvu, ampak vsebuje veliko bolj vzvišene cilje — hrepenenje po nekdanji svobodni afriški domovini. Mednje sodi z občutkom zapeta Svving lovv svveet Chariot skladatelja W. Goodela. Zbor pa ni pozabil tudi na vedno svežo partizansko pesem (J. Kuhar: Jutri gremo v napad) in na mlajšo generacijo slovenskih skladateljev. Sem sodi Pesem A. Srebotnjaka in' segava, preprosta, vendar iskrena skladba Tolovaj skladatelja Blaža Arniča.
Drugi del koncerta je bil posvečen ljudski pesmi ju-gosl. narodov. Najprej smo
slišali narodne pesmi v har-monizaci jah, ki se zelo zvesto držijo izvirnika, na koncu programa pa nam je zbor prikazal zahtevnejša dela, pisana v smislu stilizirane narodne pesmi večjega koncertnega formata. Med zadnjimi je zbor zapel dve makedonski narodni M. Tajčeviča in skladbo Matije Tomca Narodni motiv, ki je v bistvu obdržala iskreno občutje originalne pesmi, le da ji je skladatelj dal zahtevnejšo koncertno obliko. Kot zadnjo točko programa smo slišali Pet Belokranjskih Karla Pahorja, glasbeno delo, ki je pravo nasprotje alpskih melodij in je v precejšnji meri ohranilo prvotne glasbene elemente.
Morda še nekaj besed o izvedbi koncerta. Kdor po/jna dirigenta Janka Pribošiča, njegovo prizadevnost in uspehe na področju mladinskega zborovskega petja, je bil lahko že pred začetkom koncerta prepričan, da to ne bo samo običajen nastop, ampak zelo kvalitetna glasbena prireditev. Pod taktirko tega pevovodje je zbor kljub nekaterim pomanjkljivostim v intonaciji prikazal izvrstno pevsko tehniko, lepo zvočno celoto, pa tudi v ritmičnem pogledu in dikciji je bil kos zahtevam skladb. Ena izmed njegovih najboljših kvalitet je bil vsekakor izreden pou-
darek na dinamičnih stopnjah, kar je dalo skladbam izraz živahnosti in prepriče-valnosti. Zlasti lepo sta izstopali solistki Marinka Krajnik in Anica Carotta v Tomčevi priredbi koroške narodne Poj dem u Rute oz. Pregljevi Venite rožce moje. Jeseniškemu zboru se tudi pozna, da je vajen koncertnih odrov. V ilustracijo naj samo zapišem, da je bil to že petindvajseti nastop od ustanovitve dalje.
Koncertu jeseniških pevk in pevcev je med drugimi prisostvoval skladatelj prof. Blaž Arnič, ki je po končanem nastopu dejal: »Zek> sem vesel, da sem po dolgem presledku zopet imel priložnost poslušati jeseniški zbor. Nedvomno je zrasel do takš-nje stopnje, ki kaže na pravo umetniško izražanje. Zbor je izenačen v glasovih, tako da je v resnici po zvoku homogen. Jasno je, da se kvaliteta doseže le z disciplino zbora in neumornim delom zborovodje. Da je zbor dosegel svojo umetniško stopnjo, je treba pripisati tudi večjemu številu nastopov, ćuti se, da zbor kvalitetno raste od koncerta do koncerta. — Ob tej priložnosti pevskemu zboru in dirigentu Janku Pribošiču še enkrat čestitam za prizadevanje in požrtvovalnost ter jim želim v bodoče čimveč uspeha.«
Predvidoma bo mladinski gimnazijski pevski zbor pod vodstvom Matevža Fabjana vrnil obisk jeseniškemu zboru sredi decembra. O tem bomo še poročali.
Dušan Stanjko
Kulturno prosvetno društvo Storžič - Kokrica
Klub, osnova in drugo
Na zvezi kulturno-prosvet-nih organizacij v kranjski občini si že nekaj let prizadevajo, da bi nekateri večji kraji postali majhna kulturna središča, kjer bi bila kulturna in druga dejavnost tako pestra, da bi v dobršni meri zadovoljevala potrebe prebivalcev. Čeprav imajo pri tem vrsto najrazličnejših težav, so ta prizadevanja ponekod rodila že lepe uspehe.
Pred približno tremi leti je v kulturno-prosvetnem društvu Storžič na Kokrici imel največ uspehov moški pevski zbor. Na njegovo pobudo so takrat odprli v zadružnem domu tudi majhen klubski prostor. Kmalu jim je uspelo, da je življenje v klubu zaživelo. Postal je celo premajhen, in pevski zbor kmalu v njem ni mogel več imeti rednih pevskih vaj. Zato so se odločili, da bodo zgradili dva nova prostora.
S pomočjo sveta za kulturo in prosveto v občini, od katerega so dobili milijon in pol starih dinarjev, so s prostovoljnim delom na začetku dvorane zgradili dve sobi, za knjižnico in pevsko sobo. Ker so nad sobama zgradili balkon, se zato tudi število sedežev v dvorani ni zmanjšalo. Razen tega je krajevna skupnost prispevala denar, da so v dvorani položili nov parket in kupili nove peči.
Dva jubileja dr. Jožeta Volbanka
»Brž ko so me upokojili, sem prodal samomorilsko orodje,« je dejal dr. Volbank, ko je pojasnjeval, zakaj je takoj po upokojitvi prodai avtomobil, ki mu je zvesto slu-ttl 23 let.
Moj obisk pri dr. Volban-fcu v Kranjski gori ni bil naključen. Prebivalci Zgor-njesavske doline so me že septembra opozorili, da dr. Volbank praznuje letos dva jubileja in da je naša dolžnost, da se ga spomnimo, •aj je prek 30 let zdravil ljudi od Mojstrane do tro-meje. O obsežnosti dela zdravnika pred vojno, med vojno in po njej se je ir. Volbank izrazil s temi besedami: »Ne samo, da vem za vsako hišo (razen novejših) v Zgornjesavski dolini, temveč mL je znana vsaka spalnica v tej dolini, in tudi to, kako so v tej spalnici postavljene postelje.«
Razumel sem vas, dr. Volbank. Od bolnika do bolnice, od hiše do hiše in ordinacije, po soncu, snegu, vetru, po dolini in hribih večno v tekmi s smrtjo, v borbi za živ-Iienia.   Seznanili  ste   se z
ljudmi in ljudje so vas spoznali.
»Kateri bolnik vam je v dolgi zdravniški dobi ostal najbolj v spominu?« sem ga povprašal, ko sva sedela v njegovi kuhinji v Kranjski gori. Obrnil se je proti meni, me nekaj časa opazoval, nato pa počasi in preudarno dejal: »To je zdravniška skrivnost. Ali vam ni znano, da zdravnik o tem ne sme govoriti?«
Seveda sem vedel, zato sem mu rekel, naj mi opiše dogodek brez navedbe kraja, časa in imena bolnika.
»Snežilo je ves dan in vso noč,« je začel pripovedovati, »ko je sredi noči potrkal na moja vrata kmet in me začel rotiti, naj grem takoj z njim, ker mu umira žena. 'Rodila je in hudo krvavi,' je dejal kmet. Pred hišo je stal v sani vprežen konj. Le s težavo je konj vlekel sani po globokem snegu. Kmet je vihtel bič, čeprav je bilo očitno, da konj vleče kar se da.
Prispela sva do hiše v zadnjem trenutku. Odločale so sekunde. Ko sem bolnici pomagal in jo rešil, se mi je družina dolgo in toplo zahva-
ljevala. Pogledal sem kmeta, ki si je od sreče brisal solzne oči in mu dejal: 'Dobrega konja imate. Prišla sva pravočasno'.«
Dr. Volbank je septembra slavil 70-letnico, 27. novembra pa je minilo 40 let, odkar je bil postavljen za zdravnika v Kranjsko goro.
Dr. Volbank je bil rojen septembra 1897. leta v kraju Zitarava, okraj Velikovec. Študiral je v St. Pavlu v La-budski dolini. V prvi svetovni vojni je bil na fronti, nato pa leto dni v italijanskem ujetništvu. 1919. leta se je vrnil iz ujetništva in ker doma ni dobil dela, se je na objavljeni razpis prijavil v telegrafsko šolo k železnici. Ko je doma čakal poziv za šolo, so iz Zagreba prišli na Koroško domačini-študenti, ki so obiskovali različne šole v Zagrebu. Pregovorili so ga, da je odšel z njimi na študij v Zagreb. 1925. leta je diplomiral za zdravnika splošne medicine. Stažiral je v Ljubljani. 27. novembra 1927. leta je bil postavljen za zdravnika v Kranjsko goro.
Ob življenjskem jubileju čestitamo dr. Volbanku in mu
želimo, da bi mu bila jesen življenja čim lepša.
J. Vidic
za kulturno dejavnost
Tako imajo sedaj dvorano, klubski prostor, pevsko sobo in knjižnico. Ko so v soboto, 18. novembra, odprli nove prostore, so v klubski sobi odprli tudi razstavo slik Lojzeta Dežmana, kranjska Ljudska knjižnica pa jim je dala nekaj knjig.
Pred dnevi sva z našim fo-toreporterjem obiskal nekatere predstavnike kulturno-prosvelnega društva in se z njimi pogovarjala o njihovem dosedanjem delu in načrtih za prihodnje.
Predsednik društva Franc šmuc nama je povedal, da bodo sedaj lahko prirejali tudi razstave in razne druge prireditve, ki jih do sedaj zaradi pomanjkanja prostorov niso mogli.
»Že sedaj so imeli plesne vaje, razna predavanja in športne prireditve. V novih prostorih pa bodo lahko razvili tudi druge dejavnosti, še posebej pa so se mladi izkazali, ko smo gradili nove prostore. Pa tuc'f ostali niso prav nič zaostajali. Opravili smo okrog tisoč tristo prostovoljnih ur in vsa obrtniška dela.«
Kako, da ste se odločili za razstavo Lojzeta Dežmana?
»Lojze nam je prepleskal vse prostore. Vedeli smo, da v prostem času tudi slika, zato smo mu predlagali, naj bi ob otvoritvi prostorov pripravil tudi razstavo. Sicer pa menim, da je njegova razstava uspela, saj se je že prvi dan pokazalo, da so ljudem njegove slike všeč.«
Lojze Dežman je doma na Kokrici, zaposlen pa je v tovarni I BI v Kranju. Povedal nama je, da je začel slikati, ko je bil pri vojakih.
Kokrica postaja majhno kulturno središče v občini. Čeprav so blizu mesta, kjer so združene vse kulturne dejavnosti, jih to ne ovira pri delu. Nasprotno, iz dneva v dan so njihovi uspehi večji, prebivalci pa vse bolj zadovoljni. Zato ni čudno, da že sedaj razmišljajo o novih prostorih. Že prihodnje leto bodo odprli poseben oddelek glasbene šole, da se otrokom ne bo treba voziti v Kranj. — Skratka, iz majhnega kluba se je na Kokrici v kratkem času razvila pestra kulturna, zabavna, športna in druga dejavnost.
Ko sva se fotoreporterjera poslovila od predstavnikov društva, so nama povedali, da bodo imeli v torek, 28. novembra, ob 19. uri v zadružnem domu proslavo v počastitev dneva republike in 50. obletnice oktobrske revolucije. Na tej prireditvi se bo predstavil tudi na novo ustanovljeni instrumentalni trio.
A. žalar
Pevski zbor France Prešeren
Misel, da bi Prešernov zbor obiskal pobrateno mesto Oklham v srednji Angliji in tudi tja ponesel jugoslovansko pesem, je stara že tri leta. Bivši oldhamski župan je na svojih obiskih v Kranju že večkrat slišal naš zbor, zadnjikrat lani, ko so pevci holandskega moškega zbora »Inter nos« iz Valkenburga na svoji koncertni turneji po Sloveniji v Kranju v parku prijateljstva in spominov pred kino dvorano postavili spominsko žaro in nasadili vrtnice, obdane z gredicami tulipanov iz njihovega prvega obiska, že pri teh obiskih je bil Prešernov zbor povabljen tako v Anglijo kot tudi ponovno v Holandijo.
Ko je bil zbor septembra 1965 z vlakom na svoji prvi holandski turneji kot gost sosednega moškega zbora v Iimburškem mestu Brunsumu in si z avtobusom ogledal celotno Holandijo, ni bilo mogoče te turneje združiti še z obiskom Oldhama. Toda ta misel je bila stalno prisotna in tudi predstavniki skupščine občine Kranj so ji bili naklonjeni ter iskali sredstva in možnosti, da se uresniči.
Zato je tembolj prijetno letos spomladi v zboru odjeknila vest, da je jesenska turneja v Anglijo in Holandsko postala resničnost in da so se kljub stabilizacijskim reformnim ukrepom v gospodarstvu in negospodarstvu ter v naši družbi sploh našla sredstva in možnosti, da odpotuje malodane celoten mešan zbor na to turnejo. Naše redne pevske vaje moškega, ženskega in mešanega zbora po dvakrat tedensko so se intenzivirale. Izbran je bil program 30 pesmi, ki jih je moral zbor v vseh treh sestavih študirati in naštudirati. Po tem izboru je moral zlasti mešani zbor na novo naštudirati renesančno pesem Gallusa-Petelina Ecce quomodo moritur iustus, znano angleško pesem Ali in the April evening, lahkotno francosko pesem Un jour je m'en allai in seveda tudi angleško himno.
Kot se je zbor že za svoje prejšnje turneje po Italiji in južni Franciji moral spoprijeti z italijanskimi, francoskimi in holandskimi pesmimi, zlasti pa s tujim besedilom ter za tekmovanje v Spittalu an der Drau in v stari Gorici tudi z latinskimi madrigali, je sicer težko, a vendar osvojil tudi angleški tekst, čeprav je ta svetovni jezik pretežni večini naših pevk in pevcev neznan in zato pravilna izgovarjava toliko težja.
Z izdatno pomočjo Lije Liparjeve, ki nas je temeljito naučila angleške izgovarjave in prof. Jesenika, ki je nekajkrat korigiral francosko izgo-varjavo, je zbor kar uspešno premagal tudi to težavo. Dirigent Peter Lipar, ki je bil med tem že tri tedne poleti odsoten v pobratenem mestu La Ciotat s svojim mladinskim orkestrom, je v zadnjih tednih uvedel malodane vsakodnevne vaje in kompleten zbor je žrtvoval celo soboto, da smo v Preddvoru dopoldne in popoldne izpilili zahteven program. Disciplina in požrtvovalnost pevk in pevcev je omogočila, da je bil zbor na turnejo dobro pripravljen. Predstavniki občinske skupščine so z ugodno sklenitvijo pogodbe z Adria-avioprometom za charterski polet dosegli, da je bila ta turneja opravljena z najhitrejšim prevoznim sredstvom v kratkem času in zato tudi najceneje. Na vsakega udeleženca poleta je odpadlo komaj 470.—N din potovalnih stroškov, za 410.— N din pa si je je lahko vsakdo nabavil potrebne devize, ki jih je seveda sam mogel porabiti kot je vedel in znal.
V nedeljo dopoldne je imel svojo generalko moški zbor, v ponedeljek ženski zbor in v torek, 26. septembra, še mešani zbor. Ta nastop so najbolj kritično spremljale pevke in pevci, ki so iz raznih razlogov ostali ali morali ostati doma. Vsi smo bili zadovoljni in posvetili sredo še zadnjim osebnim pripravam.
V četrtek, 28. septembra, zjutraj ob 8. uri smo se zbrali na letališču Brnik 67-čIanski zbor, uradna predstavnika občinske skupščine, sekretar ZK tov. Martin Košir in odbornik Andrej Babic, uradni pre-
vajalec za angleščino prof. Česen ter še drugi potniki in njihovi svojci. Mnogi so se prvič peijali z letalom sploh, celo pa na tako dolgi poti.
Ura do odhoda je bila polna tesnobne nervoze pred neznanim poleg običajne potovalne mrzlice. Po sorazmerno hitro opravljenem carinskem pregledu in ob prijaznih voščilih za srečno pot smo na poti do letala DC-6 še pomahali v slovo in točno ob 9. uri odleteli. Hitro smo se razmestili v letalu in ob prijazni pomoči obeh stevvardes Nevenke in Vide disciplinirano sledili navodilom kapetana posadke tov. Krumpaka. Sončno jutro nam je vlilo zaupanje v dober potek poleta in že nas je pritegnil pogled na Zagorje, Trbovlje, Celje in Velenje, ko nas je po mikrofonu dosegel glas kapetana, da zaradi megle spreminja smer in da ne bomo leteli na Graz, temveč preko Celovca. Leteli smo 4000—4500 metrov visoko in gledali pod seboj Salzburg, Frankfurt, Koln, avtostrado z značilnimi deteljicami, tovarne in mesta v Zah. Nemčiji. Med poletom smo v letalu tudi kosili. Mirno in izredno hitro je bilo postreženih vseh 82 potnikov z okusno pripravljenimi in servira-nimi mrzlimi jedili in dobro vročo kavo. Razpoloženje v letalu je bilo kmalu na trenutke že kar preveč sproščeno. Radovedni pevci in pevke so silili v pilotovo kabino in si ogledovali neštete inštrumente. Radio-telegrafist in drugi pilot sta skrbela za stalno zvezo z zemljo. Ni se bilo moči vedno izogniti oblakom. Če smo leteli v sončnem nebu nad njimi, se nam je dozdevalo, da letimo nekje nad Arktiko, pokrito z večnim snegom in ledom vseh mogočih oblik, če pa smo morali leteti skozi nje, smo imeli kaj neprijetne občutke, da se bo letalo vsak čas raztreščilo, tako je ječalo ogrodje letala, ki je moralo premagovati hujši zračni upor. No, takih trenutkov je bilo le malo, v glavnem je bil tudi polet nad severno Holandijo preko Amsterdama in preko severnega morja, preko katerega smo leteli celih 48 minut, in nad samim britanskim otokom vse do letališča v Manchestru miren in celo uspavajoč.
po srednji
Angliji
Dobro razpoloženi in prav nič utrujeni smo po štiriinpolurnem letenju stopili pretežno prvič na britanska tla na letališču v Manchestru. Prijazna angleška stewardesa nas je vodila k ogromni letališki stavbi in nato v prvo nadstropje k pregledom potnih listov in k carinskemu pregledu, ko smo se poprej poslovili od naše posadke in spotoma gledali razna letala angleških in drugih družb, ki so že bila na letališču ali pa so pravkar pristajala ali odletela. Vedeli smo, da je angleška carina zlasti stroga pri alkoholnih pijačah in cigaretah, zato je vsak pevec po predhodnem dogovoru vzel le eno ali največ dve pollitrski steklenici stare slivovke kot darilo. Kar hitro so bili pregledani potni listi in tudi cariniki niso z nami imeli težav. Neusmiljeno pa so cariniki metali našo prtljago po pregledu na tekoči trak in utemeljena je domneva, da so to delali namerno, da bi se steklenice razbile in prepovedana vsebina razlila. Prav to se je zgodilo našemu dirigentu Petru Liparju in tajniku zbora Petru Tulipanu in na njihov račun je padla marsikatera šaljiva zbadljivka in tudi sama sta to nezgodo dobrodušno in s humorjem vzela na znanje.
Predstavniki Oldhama so nas že čakali v letališki stavbi, v kateri je ogromna hala kot čakalnica za potnike z bogatimi lestenci in prodajnimi kioski, kjer pa je bilo tudi obaziti najmodernejše naprave za obveščanje potnikov, ki jih je bilo nekaj sto in smo se mi med njimi kar zgubljali. Zlasti sta me pritegnila dva televizorja, ki sta na ekranih kazala vse prihode in odhode letal s točnim časom in namembnim letališčem. Tekoče stopnice, tekoči trak za prtljago, širina in dolžina prostorov, vse to nas je močno navdušilo. Pred letališko stavbo sta nas čakala dva avtobusa — troli iz Oldhama in več osebnih avtomobilov. Vsak je dobil svojo prtljago in prijazni šoferji so nam pomagali, da smo jo namestili v avtobusih. Eden od avtobusov je nosil celo napis Kranj — Jugoslavija. Z njim so se pred dvema letoma pripeljaili predstavniki Oldhama v Kranj.
Vse je bilo pripravljeno, da se odpeljemo v Oldham in po programu izvedemo našo kratko, komaj tridnevno turnejo v Angliji, pa se je zataknilo. Naše letalo so morali po predpisih povsem izprazniti in pustiti odprto zaradi ev. nevarnosti požara in dostopnosti. Prenesti je bilo treba ii letala tudi vse, kar je bilo pripravljeno za sprejeme, ki jih bodo imeli naši predstavniki za gostitelje v Angliji in Holandiji, med prtljago pa je bilo tudi 20 steklenic stare slivovke. To je bil za angleške carinike problem, ki je zahteval skoro dvourno pogajanje, a je bil koncem koncev le zadovoljivo rešen. Poslovili smo se od tovarišev, ki so se odpeljali v London. S tako nepredvideno zamudo pa smo se odpeljali v Oldham. Odpeljali smo se po Kingsvvav — Kraljevi cesti, ki nas je opomnila, da vlada v Britaniji kraljica, hitro smo opazili, da na otoku vozijo vsi po levi strani in da imajo vsi avtomobili krmila na desni.
Med vožnjo, ki je trajala kakih 40 minut in ko nismo megli razločiti, kje se neha Manchester in kje prične Oldham, je vsak član zbora prejel kuverto s svojim imenom, s tiskano dobrodošlico v slovenščini, s kratkim opisom podatkov o Old-hamu, z označbo gostitelja, pri katerem bo pevec ali pevka nastanjena in s tridnevnim programom bivanja v Angliji po urah in minutah in s kratko obrazložitvijo denarnega sistema v Angliji, ki je mimogrede povedano dokaj zapleten. Vsak je dobil še rdečo okroglo ploščico s svojim imenom in kovinsko značko sove kot emblem Oldhama. Seveda se je minutni program za prvo popoldne našega bivanja v Oldhainu zaradi navedene zapreke na letališču bistveno spremenil. Lunch (kosilo), ki je bil predviden ob 13,45, nam je bil v Alexandra Park School serviran šele ob štirih popoldne. Značilni so internatsko jedilniški prostori in cenen pribor, kar je menda povsod po svetu enako, prav tako pa čiste in dostojno napravljene strežnice. Angleška posebnost je ie hrana, ki je v glavnem okusna in kalorično obilna. Poleg slastne juhe, dveh debelejših kosov šunke in pire krompirja je našo pozornost pritegnila mešana solata brez olja in kisa z mnogo korenja, a poleg dveh suhih velikih peres zelene solate še neka mehka, deteljici podobna rastlina. Posebnost je bil tudi obilen jabolčni puding s sladko rumeno polivko, pa še Črna kava, dve vrsti sira in seveda toast. ,
Po kosilu smo se vsi z avtobusoma odpeljali iz Oldhama v Castleshavv Camp School, večjo internatsko stavbo na deželi, iznad katere je vihrala jugoslovanska zastava. V večjih spalnicah v prvem nadstropju je imelo bivališče nad polovico mlajših pevk in pevcev in tu smo se vsi preoblekli v svečane kroje za naš prvi koncertni nastop v Civie Hallu, Uppermill. Po čaju z mlekom, obloženimi kruhki (sandvvichi) in slaščicami smo se odpeljali v Saddlevvorth, kraj, ki se drži Oldhama, a ga tudi nadrobni angleški zemljevid nima, čeprav je samostojna občina.
Saddle\vortha nismo dosti videli in nimamo nikake predstave o njem, pa tudi ne podatkov. Tja smo se pripeljali v prvem mraku in se ustavili pred prostorno stavbo Civie Hali, kjer je bil koncert, zapustili pa smo jo po polnoči. Sama dvorana, kjer smo imeli svoj prvi nastop, je izdelana v renesančno modernističnem slogu z obsežnim balkonom, ki ima kakih 150 sedežev, v parterju pa je prostora za kakih petsto sedežev. Za ta koncert in za drugega v petek v Hilton Hallu v Oldhamu so bili koncertnim obiskovalcem na voljo zelo okusno in lično natiskani programi v angleščini z grboma Kranja in Oldhama, s kratko zgodovino našega zbora in s kratkimi angleškimi pojasnili za vse predvajane pesmi.
Naš prvi koncert v Civie Hallu, Upnermill je bil pod pokroviteljstvom glasbenega društva iz Saddlevvortha v karitativne namene, po naše za socialno" ogrožene. Ko smo čakali več kot poldrugo uro na nastop, so nam naši novi angleški prijatelji prinesli že prve angleške časopise z vestmi o zboru in o naših nastopih.
Hubert Korošec
(Nadaljevanje v soboto)
in južni Holandiji
TOREK — 28. novembra 1967
GLAS * 9. STRAN
aixx
Uraiu
TOVARNA GUMIJEVIH IZUELKOV
— izdeluje poleg kvalitetne avto-pnevmatike tudi termoforje, prometne stožce, avtoblatnike, transportne trakove, klinasta jermena, cevi, tehnične predmete itd.
Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem za dan republike 29. XI.
Blagovnica
Kranj, Prešernova 10
vam nudi v treh etažah: avtogume, tehnične gume, plastične mase, zaščitna sredstva, obloge za tla domače proizvodnje in iz uvoza, gumijasto obutev, usnjeno in tekstilno galanterijo, vrvarske izdelke, drogerijsko blago, gospodinjske aparate, akustične aparate, plastično posodo in ostale izdelke iz plastike ter drugo blago zć. dom in gospodinjstvo. Priporočamo se za obisk in upamo, da boste z nakupljenim blagom in z našo postrežbo zadovoljni.
Ob prazniku 29. novembra čestitamo vsem delovnim ljudem
E^ji«rJ!i I?     T jEj iE^b
KRANJ
Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo k dnevu republike
GORENJSKA VODNA SKUPNOST
Čestita k dnevu republike in se priporoča za izvedbo vseh nad-gradbenih del
CESTN
PODJETJE KRANJ
čestita za dan republike vsem koristnikom cest in prebivalcem Gorenjske
Pridružujemo
se
čestitkam
ob dnevu republike
Čestita
vsem odjemalcem za dan republike. Priporočamo se za odjem kuriva in gradbenega materiala
KURIVO KRANJ
Dimnikarsko
podjetje
Kranj
Vsem delovnim ljudem želimo prijetno praznovanje za dan republike
TAPETNIŠTVO JESENICE
čestita k dnevu
REPUSLIKE
vsem občanom Jesenic
II. zasedanje AVNOJ A in njegovi odmevi v svetu
Klic iz Hitlerjeve evropske
trdnjave
Jajce, v noči od 29. na 30. november 1943. II. zasedanje AVNOJA.— Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. V svečano okrašeni dvorani so zbrani delegati iz vseh pokrajin Jugoslavije. 208 jih je. Med njimi je čutiti čudno vznemirjenost. Nekateri pogledujejo proti zaprtim vratom, ki jih stra-žijo partizani s puškami na ramah. Polglasno govorjenje daje čutiti, da se pripravlja nekaj važnega, odločilnega. Naenkrat se vrata odpro. V dvorano stopi Tito v spremstvu svojih tovarišev. Takoj, ko delegati vidijo svojega komandanta, se ^im usta raztegnejo v širok smehljaj in roke začno same od sebe ploskati. Zaslišijo se tudi klici: »Živio naš Tito!« Ploskanje ne preneha za hip. Tito se med
pozdravljanjem napoti h govorniški tribuni. Odzdravlja svojim borcem, ki nenehno ploskajo in vzklikajo. Ko začne tovariš Tito govoriti, dvorana onemi. Oči vseh navzočih se uprejo vanj, kot da bi od njega pričakovali besed, od katerih bodo vztre-petala srca vseh naših ljudi, ljudi vsega sveta.
V srcu okupirane Evrope se je v malem bosanskem mestecu Jajcu začelo II. zasedanje AVNOJA. Jajce, v noči od 29. na 30. november 1943. Govori vrhovni komandant partizanskih odredov NOV tovariš Tito:
»V tej zadnji etapi dosedanjega razvoja narodnoosvobodilnega boja nastaja v zvezi z notranjimi in zunanjimi dogodki potreba, da vzpostavimo takšne politične in za-
konodajne, kakor tudi iz njih izvirajoče ljudske organe, ki bodo sposobni v tem položaju prebroditi vse težave in ki bodo dostojno zastopali jugoslovanske narode tako v deželi sami kakor tudi izven nje, ki bodo sposobni preprečiti vsak poskus, pa naj pride od katerekoli strani, ki bi težil za tem, da onemogoči uresničevanje teženj, za katere je naše ljudstvo v tem velikem osvobodilnem boju prelilo toliko krvi. Zdaj je potrebno, da Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije postane res najvišje zakonodajno in izvršilno telo jugoslovanskih narodov. Napočil je že čas, da vzpostavimo izvršilni organ v obliki začasne vlade, sposoben voditi vse posle, ki jih mora opravljati prava ljudska vlada... Razumljivo je, da tako
Peter Uzar nam je nadalje pripovedoval, da je tudi v Taškentu izbruhnila kontrarevolucija in da so se oni — vojni ujetniki — leta 1919, januarja priključili boljševikom in jim z orožjem v rokah pomagali kontrarevolucijo zadušiti.
»Po dveh dneh bojev je bila kontrarevolucija zadušena. Ponosen sem, da sem tudi
velik korak ljudstva ... v prvem trenutku lahko zadene tudi na morebitne ovire in na nerazumevanje celo pri naših zaveznikih v inozemstvu. Toda v teh dveh letih in devetih mesecih težavnega in krvavega boja za svojo svobodo in neodvisnost so jugoslovanski narodi dobili pravico, da sami odločajo o svoji usodi...«
Delegati iz vseh jugoslovanskih pokrajin so izrekli priznanje Komunistični partiji Jugoslavije, da je začela narodnoosvobodilni boj in da ga vodi. Obsodili so emigrantsko vlado in njeno sodelovanje z okupatorjem prek gibanja Draže Mihajloviča. Izrekli so se za državno skupnost jugoslovanskih narodov, zgrajeno na načelih bratstva in enakopravnosti.
Titov referat »Razvoj osvobodilnega boja narodov Jugoslavije v zvezi z mednarodnimi dogodki« je bil soglasno sprejet in II. zasedanje AVNOJA je na podlagi njegovih gledišč sprejelo deklaracijo, ki ocenjuje razvoj osvobodilne vojne jugoslovanskih narodov in pojasnjuje osnovne sklepe AVNOJA.
II. zasedanje AVNOJA je sprejelo naslednje pomembne sklepe: AVNOJ se konstituira kot vrhovno zakonodajno in izvršilno telo nove Jugoslavije; NKOJ se formira kot izvršni organ AVNOJA; tako imenovani jugoslovanski vladi se odvzamejo vse pravice do jugoslovanske države in državljanstva, zlasti pravice, da
Peter Uzar
v svetu predstavlja Jugoslavijo v mednarodnih odnosih; kralju Petru II. Karadjordje-viču se prepove vrnitev v domovino; tovarišu Titu se na predlog slovenske delegacije podeli naziv maršal Jugoslavije.
S konstituiranjem AVNOJA v vrhovno zakonodajno in izvršilno telo in z ustanovitvijo nacionalnega komiteja kot začasne vlade so bili položeni temelji nove državne skupnosti jugoslovanskih narodov — Demokratične federativne Jugoslavije, katere ustvarjanje se je začelo že poleti 1941. S sklepom o federativni ureditvi nove države je bila uzakonjena v boju izbojevana nacionalna enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov in njihova odločenost, da se združijo v eno državo, zgrajeno na demokratični, federativni osnovi.
Sklepi II. zasedanja AVNOJA so močno odjeknihi v domovini in v svetu. Še bolj so spodbudili narodnoosvobodilno gibanje in utrdili odločenost vojske in ljudstva, da v težavnem in zapletenem boju vztraja do končne zmage. Sklepi II. zasedanja AVNOJA so bili močna spodbuda deset-tisečem Jugoslovanov, ki so bili v raznih ujetniških taboriščih in so se v težavnih razmerah borili na strani narodnoosvobodilnega gibanja. Za tiste sloje ljudi, ki so že omahovali, in za tiste, ki so bili še pod vpilivom raznih nazadnjaških stru j, so sklepi II. zasedanja AVNOJA odpirali zanesljivo perspektivo in vplivali na to, da so se tudi ti končno pridružili narodnoosvobodilnemu gibanju.
V zavezniških državah so sklepi II. zasedanja AVNOJA naleteli na pozitiven odmev. Čeprav vlade protifašistične koalicije niso bile pripravljene sprejeti sklepov in priznati AVNOJA in nacionalnega komiteja kot edino vrhovno zakonodajno in izvršilno oblast v Jugoslaviji, so dali njihovi uradni predstavniki sredi decembra 1943 glede zasedanja AVNOJA in njegovih sklepov pozitivne izjave. Po prihodu uradne angloameriške misije v vrhovni štab septembra 1943 je februarja 1944 prispela v vrhovni štab fudi vojaška misija Sovjetske zveze. Tako so se razširile zveze med narodnoosvobodilno vojsko in zavezniškimi vojskami. Zavezniške vlade so tako odkrito priznale odločitve tega »edinstvenega parlamenta na svetu«, ki je »zasedal na osvobojenem ozemju v Hitlerjevi evropski trdnjavi«.
November 1967. V vseh velikih in tudi najmanjših krajih naše države — svobodne in neodvisne Jugoslavije — vihrajo zastave. Vsi naši ljudje se s ponosom spominjajo rojstva nove Jugoslavije, rojstva svobodne demokratične skupnosti, ki je bila izbojevana na dolgi, s krvjo prepojeni poti, težki poti iz suženjstva v svobodo, v lepše prihodnost.
Obisk pri Petru Uzarju, udeležencu velikega Oktobra
»Tudi mi smo prispevali k utrditvi sovjetske obbsti«
Med okoli 30.000 Jugoslovani, ki so sodelovali v vihar, nih dneh oktobrske revolucije 1917 v Rusiji, je bil tudi Peter Uzar iz Tržiia. Obiskali smo ga v njegovem domu v Pristavi in ga zaprosili, da nam iz svojih spominov na leto 1917 pove kaj več. Peter Uzar se je ljubeznivo odzval naši prošnji in takole nam je pripovedoval:
»Oktobrske revolucije se spominjam kot vojni ujetnik takratne avstroogrske vojske v vojnem taborišču v središču srednje Azije — Taškentu. V tem taborišču nas je bilo več deset tisoč, vseh narodnosti, od Slovencev, Hrvatov, Cehov do Madžarov.
Vsak dan smo hodili na delo v mesto. Straže so bile bolj površne in smo tako lahko nemoteno prihajali v stik s civilisti. Kmalu sem se naučil tudi ruskega jezika, ki mi je prišel prav pri branju časopisov. Teklo je že tretje leto vojne, a še vedno ni kazalo, da bi je bilo konec. Takrat pa je prišlo do znane 'ebruarske revolucije in do za'.asne vlade Kcrcnskega. V naše taborih so sc vračali
vojaki s fronte. Spomnim se, da je bilo avgusta 1917 v Ta. škentu veliko zborovanje, ki pa se je končalo s pretepom, v katerem so vojaki in delavci obračunali z nekim generalom in polkovnikom, ki sta se zavzemala za nadaljevanje vojne. Položaj v Taškentu je postal tako revolucionaren, da je septembra Kerenski poslal več kozaških enot v Taškcnt.
V Tarkentu se je revolucija začela 25. oktobra, zgodaj zjutraj. Nekateri oficirji in kadeti so razorožili v mestu en polk in so potem hoteli storiti podobno še z drugimi enotami. Toda medtem so jih napadii žr-lezničarji, ki so se uprli in zavzeli glavni kolodvor ter ga podredili svojemu sovjetu. Kozaki so bili v tem boju nevtralni, nasprotniki revolucije pa so se zatekli v taškentsko trdnjavo, ki pa je po sedmih dnevih borbe padla. V Taškentu je bila tako proglašena oblast sovje-tov.
Ko so bili ustanovljeni rde. či sindikati, smo tudi mi, ujetniki sodelovali v njih. Na scs1?.nkih smo se pogovarjali,
kako naj delavci vodimo podjetje. Kmalu je preteklo eno leto od tega preobrata. Čeprav je bilo konec imperialistične vojne, se nismo mogli vrniti domov, kajti medtem je izbruhnila državljanska vojna. Oblast je bila zdaj v enih, zdaj v drugih rokah. V tej nejasni situaciji smo se odločili, da pristopimo k boljševikom. Jeseni 1918. je bila ustanovljena taškentska organizacije komunistične partije inozemskih delavcev -in kmetov. Naša sekcija v tej organizaciji se je imenovala jugoslovanska. Seznanjali smo se z osnovnimi načeli revolucije, z značajem razrednega boja proletariata in izdajali celo svoj časopis v hrvaščini.«
sam sodeloval v tej borbi in na ta način pomagal pri utrditvi sovjetske oblasti.
Vili G.
Skupščina občine Radovljica
OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA OBČINSKI ODBOR ZZB NOV RADOVLJICA OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA OBČINSKI KOMITE ZMS RADOVLJICA
čestitajo vsem občanom za dan republike in jim želijo prijetno praznovanje
murka        Cestitamo k đnCTU
LESCE in želimo potrošnikom
dober nakup blaga v niših poslovalnicah v Lescah, Radovljici in na Bledu
Živilski
zrn
ŽITO
LJUBLJANA
DE Gorenjska Lesce in DE pekarna Kranj
čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dneva republike 29. novembru,
obenem pa priporoča svoje kvalitetne izdelke
POZOR!
Veliko znižanje cen pri moških, ženskih in otroških pleteninah v trgovini alpske modne industrije ALiVIIRA v Radovljici, Linhartov trg 3. Izkoristite ugodno priliko. Prepričajte se sami!
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE
Poslovno združenje
TRANSPORTNI
BIRO
RADOVLJICA
želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje dneva republike in še nadalje priporoča svoje usluge
LIP
čBLEDE
proizvaja
— žagan les smreke — jelke
— resonančni — avionski les
— vezane plošče za gradbeništvo
— vezani les
— opaže vseh vrst
— stropne in stenske obloge
— garažna vrata
— lamelirana gladka vrata
— vhodna vrata
— strešne konstrukcije
— lesno moko
— lesno embalažo vseh vrst
Gradbena podjetja, individualni graditelji, kupujte naše proizvode, koristite naše usluge in konkurenčnost naših cen! Se priporočamo!
Tovarna vefrig Lesce pri Bledu
priporoča svoje izdelke, kot vse vrste vijakov, verig in raznih kovaških odkovkov, obenem vsem ljudem želi prijetno praznovanje
DNEVA REPUBLIKE
GLAS * 12. STRAN
Zakasneli dopis iz Leningrada in Moskve
Nebo se je v čudovitih barvah lesketalo
Petdeset salv, petdeset potresov, petdeset vzklikov in milijonske množice Leningrajčanov, ki so slavili petdeseti jubilej Oktobra
Kdo bi pred sto leti dejal, da je Petrograd ali Moskva tako blizu. Samo pet ur vožnje je od Ljubljane do Leningrada, tako da smo lahko na kosilu v Ljubljani, večerjamo pa že v Leningradu ali Moskvi.
Pred kratkim sem se v Ljubljani srečal z Albinom Pibernikom, sinom znanih predvojnih komunistov Julke in Albina Pibernika z Jesenic, ki sta oba žrtvovala življenji že v drugem letu vojne.
34-letni Albin je pilot pri Adriaavio prometu in pilotira štirimotorna potniška letala DC - 6 B, v katerih je sedežev za 96 potnikov. Pred kratkim je peljal skupino turistov na proslavo 50-letnice oktobrske revolucije v Leningrad in Moskvo. Prosil sem ga, naj za bralce Glasa posreduje nekaj svojih vtisov iz Leningrada in Moskve. Pogovoru se je priključila tudi njegova žena, ki je še vsa pod vtisom nepozabnih doživetij iz Rusije.
Beograjsko turistično podjetje Putnik je organiziralo izlet z letali v Moskvo in Leningrad na proslavo 50-letnice oktobrske revolucije. Albin Pibernik in Silvo Popov sta pilotirala letalo, v katerem je bilo 96 potnikov. Z letališča Brnik so vzleteli šestega novembra ob osmi uri zjutraj, čez pet ur pa so bili že v Leningradu. Med potjo ni letalo nikjer pristalo, do tja pa so porabili 5400 litrov bencina. Prenočišče so imeli rezervirano v najboljšem hotelu Evropska-ja v središču Leningrada. Naslednji dan — 7. novembra — so se udeležili slovesnosti.
»še pet minut, še tri minute... še pol minute...« je govoril napovedovalec z ladje Aurora, ko je napovedoval, kdaj bo nekdanji komisar Bjelišev dal znak za častno salvo v čast velikemu Oktobru. Prav tako povelje je Bjelišev dal 1917. leta, zdaj po petdesetih letih pa ga je kot starček ponovil z
istega mesta in točno ob istem času. Baltiško ladjevje sovjetske mornarice, ki je bilo zasidrano na reki Nevi, je takoj za salvo z Aurore izstrelilo 50 salv iz vseh topniških orožij. Ne vemo, iz koliko topovskih cevi so streljali, kajti ladij je bilo zelo veliko, med njimi tudi podmornice, toda ob vsakem strelu je množca vzvalovila in vzklikala Oktobru, Leijinu in sojializr'u. Petdc:e^ let, petdeset salv. Namesto topniških granat so iz topov streljali rak .le, ki so se v čudovitih barvah razpršile nad Leningradom in lesketala pod oblaki, iz katerih je narahlo deževalo. Z veličastno parolo AURORA—VENERA so prikazali razvoj od oktobra v novembru 19.7. l:ta pa do senzacionalnega uspeha, ko je prav tiste dni pa večmesečnem potovanju ruska raketa mehko pristala na Veneri. Kakšen dosežek znano-sti! Svet občuduje prvo zemljo socializma. Za razliko od sialinskega obdobja razvoja Sovjetske zveze, ko je vladal kult (čaščenje) osebnosti, tokrat po Leningradu ni bilo gesel, ki bi dvigale to ali ono osebnost razen voditelju Vladimiru Iljiču - Leninu. Največ gesel je bilo posvečeno delu, kot npr. Čast delu, Čast in slava Leninu, Za mir — za socializem itn.
Slovenski turisti so dva dni preživeli v Leningradu, dva dni pa v Moskvi. V Leningradu so prisostvovali veliki paradi, v kateri so na čelu korakali delavci, kmetje, študentje ter šele za njimi Rdeča armada. Tudi ta razpored je simbolično prikazal prizadevanje sovjetskih ljudi za mir v svetu, za delo v miru brez strahot, ki jih prinaša vsaka vojna.
V Sovjetski zvezi za praznik tri dni niso delali. Za lepše praznovanje so vsi zaposleni prejeli poleg redne še trinajsto plačo, zato je bilo veselje še toliko večje. V gospodarstvu Sovjetske zveze je zaposleno 80 milijonov de-
lavcev in uslužbencev. Ze pred sedmimi leti so uvedli sedemurni delavnik, za prihodnje leto pa predvidevajo postopno uvajanje petdnevnega delovnega tedna. Poprečna plača je lani znašala 100 rubljev, kar je preko 130.000 S din. Lani se je v Sovjetski zvezi brezplačno šolalo 72 milijonov ljudi. Iz družbenih skladov je dobivalo pokojnine 32 milijonov upokojencev, stalno mesečno pemeč pa nad 5 milijonov mater z majhnimi otroki. Del teh sredstev je namenjen otroškim predšolskim ustanovam, v katerih je bilo lani 8.5 milijona cirek. O dotacijah države tem ustanovam lahko dr.bimo približno sliko, če upoštevamo, da gre za en-ga otroka v otroškem vrtcu (brez prispevka staršev) 300 rubljev letno, v šolskem internatu C00. za šolanje enega učenca 100, študenta 850 rubljev (prek milijon dinarjev; rubeij je 1312 S din).
Za razumevanje stanovanjskih razmer, enega bistvenih znakov življenjskega standarda, je treba upoštevati, da je v prvih letih po vojni nad 25 milijonov sovjetskih državljanov, kj so jim bile med okupacijo hiše porušene, sanjarilo o strehi nad glavo. Sovjetska zveza je že 1957. leta prišla po številu zgrajenih stanovanj na 1000 prebivalcev na prvo mesto na svetu. Po vojni so zgradili v Sovjetski zvezi v mestih kakih 33 milijonov stanovanj, na podeželju pa približno deset milijonov hiš. Od leta 1957 do 1967. se je vselilo v novo stanovanje ali izboljšalo stanovanjske razmere kakih 112 milijonov ljudi — skoraj polovica sovjetskega prebivalstva.
To so nekateri manj znani podatki našim ljudem, medtem ko smo vsi seznanjeni z velikimi dosežki Sovjetske zveze na področju atomske fizike, raketne tehnike, astronavtike, elektronike, medicine in drugih ved.
Te uspehe lahko v vsej razsežnosti razumemo samo, če vemo, da je bila carska Rusija zaostala država in da je bila pred revolucijo industrijska proizvodnja na prebivalca približno trinajstkrat manjša kakor v Združenih državah Amerike. V večjih industrijskih središčih je bilo na leto nad pol milijona brezposelnih delavcev. Pisati in brati je znal samo vsak četrti prebivalec.
V Sovjetski zvezi ne poznajo brezposelnosti. Albin Pibernik in njegova žena sta mi povedala, da sta po vseh vogalih v Mcsikvi opazila oglase približno naslednje vsebine: Službo dobijo trije inženirji . . . Takoj sprejmemo na delo deset zidarjev . . . Iščemo profesorje, učitelje, skratka, iščemo in iščemo novo delovno silo. Moskvi primanjkuje delavcev, inteligence, primanjkuje ljudi vseh mogočih strok.
Kar zadeva vprašanje čisteče sta Moskva in Leningrad zanesljivo na prvem mestu v svetu. Ce boste v Moskvi odvrgli cigaretni ogorek ali pa prazno cigaretno škatlo, vas bo sovjetski državljan potrepljal po rami in dejal: »Oprostite, na napačno stran ste odvrgli škatlico«. Ne kaže vam drugega, kot da jo poberete in jo odvr-žete tja, kjer je mesto za odpadke. Pri vsem tem je zanimivo, da tega ne stori noben sovjetski človek, ker so se tako navadili. Enosmerne ceste v Moskvi so široke
50 metrov. Imajo zelo močno razvito taksi službo, ki je zelo cenena.
Moskovska podzemeljska železnica, ki je zgrajena v 3 nadstropjih, je najlepša na svetu. Za 5 kopejk (70 S din) se lahko z njo vozite sem ter tja ves dan. Toda*vsakokrat, ko zapustite metro in se ponovno vrnete, morate tudi ponovno plačati.
Našim gostincem bi priporočil, da vsaj v nečem posnemajo moskovske gostinske objekte. Pri njih se točno ve, koliko mora tehtati zrezek. Ce na jedilniku piše 200 g in je pod jedilnikom podpis kalikulanta, ki zagotavlja, da bo gost za določeno vsoto denarja prav tečno toliko in toliko gramov mesa ali drugih jedil tudi dobil, potem bo zrezek zanesljivo tehtal tečno 200 gramov. Preveč natančno, kajne? Pozna pa se, da natakarji niso plačani po učinku, in so zato včasih kar precej počasni. V boljših hotelih en natakar streže samo eni mizi.
Ker sem se pogovarjal 8 pilotom, sem se dotaknil tudi vprašanja sovjetskega letalstva. V Sovjetski zvezi je 550.000 km rednih letalskih prometnih linij. Z avioni je lani potovalo prek 55 milijonov prebivalcev. Ogromne razsežnosti Sovjetske zveze so časovno zelo blizu. Poleg tega je potovanje z letali cenejše kot z drugimi prevoznimi sredstvi, nesreč pa skoraj ne poznajo.
Leningrad in Moskva sta bili novembra v središču pozornosti vsega sveta. Turisti z vsega sveta ne bodo nikoli pozabili Moskve in Leningrada novembra 1967. leta. Jože Vidic
Rdeči trg - levo zid Kremlja, v ozadju Leninov mavzolej
VODEČA TRGOVSKA HIŠA V ZIMSKI MODI
športni izdelki Villach — Beljak športna oblačila Vsak dan
neprekinjeno odprto od 8 do 18. ure
Ob sobotah od 8. do 13. ure
Kot vedno
kakovostno in poceni
Gorenjska kreditna banka Kranj
s podružnicami:
NA JESENICAH, V RADOVLJICI,
ŠKOFJI LOKI IN TRŽIČU
čestita.
vsem svojim komitentom in občanom za dan republike.
POSLOVALNICE:
BLED, JESENICE, KRANJ, KORENSKO SEDLO, LJUBELJ — restavracija in žičnica, KRANJSKA GORA — motel
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM GORENJSKE K DNEVU REPUBLIKE IN JIM ŽELIJO PRIJETNO PRAZNOVANJE.
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov
SKRA KRANJ
PROIZVAJA TELEFONSKE CENTRALE, TELEFONE, KINOPROJEKTORJE, ŠTEVCE, STIKALA, MERILNE NAPRAVE, OJAČEVALNE NAPRAVE ITD.
KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV.
Delovna skupnost
Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj
čestita za DAN REPUBLIKE
vsem občanom, delovnim in družbenim organizacijam ter hišnim svetom.
Opravljamo sledeče naloge In se priporočamo:
opravljamo izmero zemljišč ter jih komunalno opremljamo za potreb estanovanjske in poslovne gradnje ter zakoličujemo objekte; pripravljamo zazidalne načrte in lokacijsko dokumentacijo; graditeljem stanovanjskih hiš posredujemo gradbene načrte; vzdržujemo stanovanjske in poslovne zgradbe, sodelujemo pri gradnji stanovanj in posredujemo prodajo stanovanj; opravljamo strokovni gradbeni nadzor nad gradnjo investicijskih objektov in vzdrževanjem komunalnih naprav.
Bi
Kako žive Podnartčani?
Vas brez kmetij
Sam Podna rt je za naše pojme dokaj nenavadna vas. V Podnartu namreč ni niti ene kmetije. Kmetje so v sosednjih vaseh v Zalošah, Ov-sišah, Poljski, Prezren jah, Cešnjici in Rovtah.
V zadnjem času kroži govorica, da je za Podnart še največ naredila Sava, ko je odnesla leseni most in tako odrezala vas od sveta. Podnartčani so bili tako rešeni skrbi zaradi mostu, kajti prišli so delavci in zgradili so lep betonski most čez Savo. Reka včasih še zdivja v svojem koritu, vendar se tudi pomiri. Kot, da bi bila zadovoljna, ker so ji ljudje končno le posvetili potrebno pozornost.
PREDSEDNIK — CESTAR
V življenju je mogoče srečati najrazličnejše predsednike. Pametne in manj pametne. Predsednike velikih delavskih svetov in predsednike rejcev malih živali. Poštene, skromne, spletkarske, odkrite... Ko .sem prišel v Podnart sem srečal predsednika — cestarja.
Predsednik krajevne skupnosti Podnart Ivan Vidic je z lopato nametaval gramoz na poškodovano cesto.
»Oprostite, nisem vas pričakoval... Da, da. Cesto je treba popraviti. Verjetno se čudite, da (o dela predsednik krajevno skupnosti. Ne smete misliti, da zalo, ker drugi ne bi hoteli. Sem invalid — pred dvema letoma sem padel s hiše in si zlomil hrbtenico — Zdravniki mi priporočajo, naj se čimveč gibljem .. .«
Kmalu je stekla beseda o težavah in uspehih krajevne skupnosti. Vse se je sukalo več ali manj okoli — komunalne dejavnosti.
PODNARTČANI SO CENJENI NA 2.0C0 DINARJEV (STARIH SEVEDA)
Predsednik Vidic je povedal, da je dobila krajevna skupnost v preteklem letu za svojo dejavnost milijon 800 tisoč starih dinarjev. S tem denarjem je treba skrbno gospodariti.
»Ne strinjamo se z merili, da dob'mo krajevne skupnosti na deželi na vsakega prebivalca 2000, skupnosti v mestu pa štiri do šest tisoč di-nnjev. Morali bi dati vsem enako.
»To delitev opravičujejo, da so v mestih večje potrebe zaradi turizma itd. Pri tem moram povedati, da mestne krajevne skupnosti dobe turistično takso.-«
— Slišal sem, da bodo dobile krajevne skupnosti okoli 30 odstotkov manj denarja, da se preveč ukvarjate s komunalno dejavnostjo.
»Res ima občina v načrtu, da nam da manj denarja, vendar bo komunalna dejavnost še vedno ostala tisto »I lavno« v vsakem kraju. Le katero psdjetjc bi kaj naredilo s tem denarjem!?
Ce smo že pohvalili Savo, ki je nehote veliko naredila za Podnart, nikakor ne moremo mimo Kemične tovarne. Veliko domačinov je v njej zaposlenih in zaradi tega, če le more, priskoči krajevni skupnosti na pomoč. Pri tem pa se je včasih tudi že zataknilo . ..
ELEKTRIKA V GOBOVCIH
V sredo, 22. novembra, sem videl, da so delavci kopali na odseku ceste, ki vodi od bivše glavne gorenjske ceste v Podnart. Kemična tovarna je dala denar, tudi občina Kranj je pokazala vse razumevanje. Zataknilo se je v Radovljici.
Na nekem sestanku jo bilo rečeno, da je napeljava elektrike v Gobovcih lep primer razkošja, ki si ga privošči krajevna skupnost. Ne bi mogel potrditi takšnega mnenja.
Zakaj ljudje v kraju samem ne bi najbolj vedeli, kaj potrebujejo? Mar res potrebujejo nekoga, ki naj bi mislil zanje?
Ivan Vidic mi je o tem dejal:
»Naši ljudje, ki hodijo ponoči po tej cesti, pravijo, da gredo skozi predor. Razen tega smo dobili denar namensko za napeljavo elektrike in ga lahko drugače kvečjemu vrnemo ...«
Ni mogoče govorili o razkošju, če ljudje žele osvetliti najprometnejšo cesto, če ne želijo, da bi padali, ko je poledica, če ne želijo, da zaradi teme zgrešijo cesto, če želijo preprečiti napade v* temi.
Kdor je na svetlem, pač ne verjame tistemu v temi. Zanima rac, zakaj je sploh potrebno, da mu mora verjeti.
»Krajevne skupnosti se vse preveč posvečajo komunalnim dejavnostim. Zanemarjajo druga delovna področja in preraščajo v majhna komunalna podjetja. To ni prav! S komunalo naj se bavijo za to specializirana podjetja!« Takšne in podobne besede lahko slišimo vse pogosteje na najrazličnejših družbenopolitičnih organizacijah in upravnih organih. Zanimalo nas je, koliko je resnice. Najprej smo obiskali krajevno skupnost v Podnartu. Prepričali smo se, da trditve drže. Dokazali jih bomo. Tudi podprli oz'roma zagovarjali bi jih, vendar ...
ASFALT V PODNARTU
Krajevna skupnost si prizadeva asfaltirati makadamski del ceste od Kemične tovarne proti Zalošam in od mostu do pod klanca na Ovsišah.
Podnartčani upajo, da bodo uspeli zaradi tistih 30 odstotkov denarja, ki ga bodo vzeli vsem krajevnim skupnostim. Denar bo namreč namenjen za večje akcije v posameznih krajih.
Prav gotovo bodo prišli enkrat na vrsto, vendar se boje, da bo to predolgo trajalo.
»V Kemični tovarni sem že vprašal, če bi pomagali. Najverjetneje bodo, vendar zahtevajo, da najprej naredimo elektriko v Gobovcih, saj so nam zato že dali namensko 3 milijone starih dinarjev.« je dejal Vidic.
Podnartčani upajo, da bodo čimprej dobili asfalt. Tako bodo namreč razbremenjeni pri vzdrževanju cest in bodo lažje shajali, čeprav bodo dobili manj denarja.
SODELOVANJE IN IZNAJDLJIVOST
Se bolj kot na novo samopostrežno trgovino Specerije z Bleda, ki je zadnja velika pridobitev kraja, so Podnartčani ponosni na kulturni dom in dom avto-moto društva. Domova sta zrasla po zaslugi izrednega prizadevanja in iznajdljivosti prebivalcev. Uspešno gradnjo pa so si omogočili tudi zaradi sodelovanja s Kemično tovarno.
Tako kot kulturni dom so tudi dom AMD v začetku oddajali kot skladišče tovarni. Z najemnino, ki so jo za to dobili, so uspeli oba domova dograditi in lepo urediti. Seveda so še nekatere pomanjkljivosti.
Kulturni dom (last krajevne skupnosti) pomeni veliko pridobitev za kraj. Podnar-ška Svoboda je že znana našim bralcem. Za domom sta dva klubska prostora, v katerih imajo pevske vaje. predavanja,   seje   in sestanke
Dokazali smo trditve, tudi podprli oziroma zagovarjali bi jih, vendar smo spoznali, da se krajevna skupnost pač ukvarja s stvarmi, ki so prebivalcem najbližje, s stvarmi, ki jih najbolj zanimajo, ki so jim skupne. Prepričali smo se, da zna krajevna skupnost veliko naru d' ti z dinarjem, več kot podjetje. Zna mu dodati še dinar in še nov dinar. To pa je veliko vredno. Stanje je takšno, da so krajevne skupnosti prisiljene baviti se s komunalnimi problemi. Sicer pa po vsem tem menimo, da vsak sam najbolje ve, kako si bo uredil bivališče.
družbenih organizacij. Ker dotacije Svobodi ne zadoščajo za njeno dejavnost, ima v domu tudi bife, ki je odprt v sobotah zvečer in nedeljah. Edino kar še moti je to, da nimajo potrebnih sanitarij. Z dohodki bifeja in pomočjo krajevne skupnosti bodo verjetno naslednje leto tudi to uredili.
LIPNICA GROZI
Podnartčani opozarjajo, da bo prva povodenj močno ogrozila most na Ovsiše. Lahko se zgodi, da voda most poruši.«
To sem slučajno »ujel« na občini v Radovljici. S tovarišem Vidicem sva si stvar ogledala na kraju samem.
Zadnja povodenj je odtrgala obrambni zid pri hiši Cecilije Sušnik in načela tudi most. Na desni betonski strani se vleče široka razpoka, zemljice ob mostu pa se je močno usedlo. Ob naslednjem divjanju Lipnice lahko pričakujemo, da bodo Ovsiše (3 hiš in obe Poljšici) ostale povezane s svetom le še z železniško pre^o. To pa še ni vse. Ogrožen je tudi podnar-Ski ponos — kulturni dom.
Vse težave so zaradi tega, ker Vodna skupnost ni pravočasno ukrepala, ko je voda načsla jez ob kulturnem domu. Kmalu je sledila nova povrdenj, ki je jez porušila. Tako bo imela sedaj voda še večjo moč in ni pretirano pričakovati, da se bo lotila tudi mestu.
Lipnica dela težave prebivalcem še na drugih krajih. Lanskoletna povodenj je npr. vzela »Rjavčkovo brv«, ki povezuje desni breg Podnarta in Prezrenje. Zlasti je to nevarno za otroke, ki hodijo tod v šolo.
PONUJAJO SI ROKE
Krajevni skupnosti v Podnartu in B?snici si želita že več let, da bi kraja povezali s cesto. KS iz Besnice bi še sodelovala pri gradnji ceste, pa čeprav jo je naredila že več kot polovico.
Ko je letos poleti GG Bled cesto podaljšalo, je ostalo še okoli 400 metrov. Skupnosti si ponujata roki, ki pa se ne moreta ujeti. Čeprav so imeli poleti na voljo buldožer, Podnartčani niso mogli graditi ker nimajo ^cnarja.
Cesta bi bila velikega pomena za dovoz lesa na pod-narško žago od Nivic do Pod-milj. Najbolj pa bi bili Podnartčani navdušeni nad njo zaradi hitrejše povezave s Kranjem.
»ČRNO« POKOPALIŠČE
Pokopališče v Podnartu je postalo premajhno. Krajevna skupnost ga je nameravala razširiti. Pri tem so naleteli na vrsto pomislekov.
Ljudje, ki že imajo grobove, so govorili, da ne bodo plačali za razširitev, saj plačujejo že po 2000 dinarjev za vzdrževalnino. Tisti, ki grobov še nimajo, pa so zopet dejali, da bodo plačali takrat, ko jih bodo potrebovali.
Pred tremi leti, ko je prevzela krajevna skupnost pokopališče v upravljanje, je bilo kaj čudno.
»Dobili smo pokopališče,; denarja za vzdrževanje pa ne. Vzdrževalnino smo povečali od 320 na 2000 starih dinarjev, vendar s tem ni mogoče razširiti pokopališča« pravi predsednik Vidic.
Na zboru volivcev so se prebivalci sporazumeli. Niso izvedli referenduma o samoprispevku, obvezali so se, da-bo dalo vs*ko gospodinjstvo po 6000 dinarjev za pokopališče. Ljudje so se svojega sklepa tudi držali. Doslej le še 10 gospodinjstev ni plačalo te neobvezne obveznosti, ven. dar so prepričani da bodo v kratkem to tudi ti vplačali.
»Zahvalite se v mojem imenu vsem prebivalcem za sodelovanje in razumevanje,« me je poprosil Ivan Vidic.
Ko je krajevna skupnost prosila za pomoč na občini, so jim odgovorili (tajnik na zboru volivcev): Najprej sami nekaj pokažite, petem pa se bomo tudi mi potrudili, če bo le mogoče.«
Podnartčani so pokazali. Zbrali so 700.000 starih dinarjev, naredili betonsko ograjo okoli novega pokopališča. Zmanjkalo jim je denarja za mrtvašnico. Sedaj pričakujejo, da se bedo na občini potrudili...
Pri vsej ogorčenosti pa so le na nekaj pozabili. Tisti, ki bodo namreč prvi umrli, bodo pokopani »na črno«, kajti krajevna skupnost ni poskrbela za gradbeno dovoljenje.
Sicer to ne bo delalo nikakršnih preglavic (vsaj prepričan sem), res pa je le.
Nisem odgovoril na vprašanje v nadnaslovu: kako žive Podnartčani? Potrebno bi bilo pisati več o ljudeh, vendar pa upam, da sem nakazal težave, s katerimi se srečujejo. S tem pa smo — upam — v praksi videli nekaj: kaj naj delajo krajevne skupnosti.
P. Čolnar
TOTtEK — 28. novembra 1967
GLAS * 15. STRAN
mm
Te dni po svetu
mm
Trinajst nesrečnih let
Nikozija, 24. novembra — Ciprska vlada je pričela danes s splošno mobilizacijo. Rezervnim oficirjem narodne garde so svetovali, naj se pripravijo za aktivno službo. Britanske sile na otoku utrjujejo svoje utrdbe. Iz Cipra je odletelo prvo letalo z ameriškimi družinami.
New  York,  24. novembra
— Generalni sekretar OZN U Tant je sporočil, da je imenoval švedskega veleposlanika v Moskvi Gunnara Jar-riga za predstavnika OZN na Srednjem vzhodu. Vse zainteresirane strani so privolile v to imenovanje.
Bonn, 24. novembra — V začetku tedna so se nadaljevali razgovori med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo o tem, da se bi od-odrekli uporabi sfle.
Damask,  24. novembra —
Sef sirske  države  Atasi je izjavil, da se bo kmalu sešel pripravljalni   odbor za konferenco naprednih arabskih strank. V odboru so dc- j legati   sirske  stranke   Baas, i socialistične unije ZAR in al- j žirske      narodnoosvobodilne i fronte.
New York, 25. novembra — [ Varnostni svet OZN je pozval Ciper, Turčijo in Grčijo naj sodelujejo in si prizadevajo ohraniti mir na tem področju ter se vzdržijo vsega, kar bi utegnilo poslabšali položaj.
Budimpešta, 25. novembra
— CK madžarske socialistične delavske partije je pooblaščen povabiti »bratske partije«, naj pošljejo svoje predstavnike na posvetovalni sestanek 28. februarja 1988.
Ankara, 25. novembra — Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da bi se utegnila končali sedanja napetost na Cipru z umikom vseh grških in turških čet z otoka. To je rešitev, za katero se zavzema generalni sekretar atlantskega pakta Brosio.
Atene, 23. npvembra — Zanesljivi viri zagotavljajo, da je Grčija pripravljena umakniti s Cipra svoje vojaške oddelke kot je pozval generalni sekretar OZN U Tant.
Ankara, 23. novembra — V Turčiji so izdali danes ukaz, po katerem morajo biti zatemnjena vsa mesta od mraka do zore.
London,  2G.  novembra —
Londonski bančniki in finančniki se pripravljajo, da se prihodnji teden "aktivno vključijo v obrambo dolarja v mednarodni »vojni z zlatom«. Francoska vlada je demantirala, da nima nič skupnega s sedanjo »zlato mrzlico«, ki avtomatično spodko-oava trdnost dolarja.
1955
Ko imamo pri nas proslavo, padajo v Vietnamu bombe. Ko sedemo h kosilu, otroci v Vietnamu umirajo od lakote. Ko praznujemo dan republike, teče v Vietnamu nov dan — podoben in vendar tako zelo različen neštetim drugim — borbe za osvoboditev. Tudi oni bi radi imeli proslavo, tudi oni želijo v miru sesti k mizi, tudi oni imajo pravico proslavljati svoj dan republike.
Trinajst ali triindvajset let? Koliko časa že traja vietnamska vojna. Mladeniči, ki se danes bore v pragozdovih, so se rodili v vojni. Najstarejšim je že triindvajset let. So otroci vojne. Vojna jih je vzgojila, jim vcepila tisto neverjetno odločnost — kateri se čudi ves svet — da ne potrebujejo gospodarja, da bodo delali zase. Otroci vojne se bore proti vojni! že triindvajset let. že trinajst let.
Kako dolgo res traja vojna v Vietnamu? Lahko rečemo, da od leta 1954, ko so bili 21. julija v Ženevi s sporazumi položeni temelji za sedanje vmešavanje. Tedaj sta nastali dve neodvisni državi Vietnam.
Prav tako lahko rečemo, da traja že od leta 1944, ko so bili kolonizatorji Francozi prisiljeni pričeti borbo proti ljudstvu, ki se je uprlo njihovi dominaciji.
Francoska vojska je bila srdite boje v svojo koloniji Indokini vse od leta 1944 do 1954. Deset let ubijanja, lakote, uničevanja. Desetletni obupni krči za oh.anitev neke svetovne kolonizatorske velesile. Koliko življenj je bilo žrtvovanih, da so Francozi spoznali nemoč in nesmiselnost svojega početja?
1 Q^?<dl Deset let je tekla kri, ua so se 8. maja 1954
■8-'J" usedli za ženevsko mizo in se dogovorili. Pod-
pisali so separatne sporazume o ustavitvi ognja v Vietnamu, Laosu in Kambodži. Vzdolž 17. vzporednika so postavili mejo, ki je ločila dve novo ustanovljeni državi — Severni in Južni Vietnam. Sporazumi so predvideli 20. julij 1955 kot zadnji datum, do katerega naj bi bil izveden plebiscit o združitvi dežele.
Leto 1954 pomeni prvo nesrečno leto vmešavanja Ameri-kancev. Takratni ameriški predsednik Eisenhovver je odločil da bedo ZDA same neposredno pošiljale pomoč državam bivše Indokine in ne več preko Francije. Meseca oktobra je poslal Eissnhov/er pismo premieru Južnega Vietnama Diemu, v katerem mu je zagotovil vso podpore.
V Južnem Vietnamu igrajo že vseskozi pomembno vlogo različne verske sekte. V borbi
za neodvisnost so se oblikovale tudi nacionalistične skupine. Sekte in skupine so iz dneva v dan odločneje zahtevale razširitev viade in nudile odpor Diemovi diktaturi. Na nasvet ameriškega svetovalca polkovnika Lansdala je Diem začel proti nasprotnikom ofenzivo. 28. aprila je premier odstavil profran-coskega cesarja Bao Daja ter bil 9, avgusta na referendumu potrjen za šefa države.
Severnovietnamska vlada v Hanoju je predlagala Diemu, naj bi 29. julija organizirali plebiscit, kot je bilo predvideno v ženevskih sporazumih. Južni Vietnam se je po posvetovanju z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom izrekel proti temu in zavrnil sleherni stik s Hanojem.
1QCdZ 28. april je datum, ko je zadnji francoski vo-
y<tJiJ jak zapustil ozemlje nekdanje kolonije. Pred
tem pa so se v tem letu dogajale že pomembne stvari, ki so kasneje vplivale na zgodovino države. Boj proti glavnima sektama Cao-Dai in Koa-Hoa se nadaljuje iz prejšnjega leta. 11. januarja vlada objavi zakon, po katerem lahko aretirajo vsakega državljana, za katerega menijo, da je nevaren za red in varnost države.
Diem zaostruje svojo diktaturo in v Vietnamu prihaja do vse večjega odpora proti njemu. V tem letu se pojavljajo že prave racije proti »komunistični nevarnosti«. Ramnere, ki jih je ustvarjal diktator, pa so v resnici to »nevarnost« le še stopnjevale.
Francija javno obžaluje, ker so jo ZDA izrinile iz Vietnama, vcrrdar preameriški Diem marca zmaga na volitvah in tako postane vsem jasno, da referenduma o združitvi Severnega in Južnega Vietnama ne bo.
V letu, ko je Diem javno razglasil, da je zatrl komunistično nevarnost, se v resnici šele prl-
čno prve gverilske akcije. V začetku slabotne skupine, so se sčasoma okrepile in vlada mora nanje vse resneje misliti.
Leto 1957 pomeni leto aretacij po domovih. Najpopularnejši »šport« v Južnem Vietnamu postane lov na ljudi. Osumljen je lahke vsak, kdor kakorkoli nasprotuje režimu. Ljudje, ki so se borili proti Francozom, postanejo sedaj nevarni državi. Sodelovanje v osvobodilni vojni postane kaznivo, čeprav so prav ti ljudje največ pripomogli k ustanovitvi države.
Amerikanci imajo popoln vpliv nad Diemovim režimom. Zavedajo se, da se ljudje, ki so sc borili proti Francozom, lahko borijo tudi proti njim. Vse bolj postaja namreč jasno, da ameriška prisotnost v Južnem Vietnamu predstavlja le dru gačen videz kolonializma.
1961
"| QCO Severni Vietnam je pravočasno spoznal, da
l-Jr*JO pelje politika Južnega Vietnama v dokončen
razdor med državama. Ljudem iste narodnosti v dveh državah, katerih vs».ka ima toliko prebivalcev kot Jugoslavija, se obeta, da ne bodo mogli več živeti v isti skupnosti. Han > na različne načine poizkuša navezati stike s Saigonom. Predlaga, da bi vzpostavili gospodarske stike, kar pa Diem z vso odločnostjo zavrne.
Južnovietnamski gverilci postanejo v tem letu organizirana sila, ki preide od majhnih diverzantskih akcij v odločnejše nastopanje. Januarja je prišlo do velikega napada na plantaže severno od Saigona.
1 Q^Q že nekai let v Južnem Vietnamu nastopajo
-i--^«^-^ ameriški »svetovalci«. Ti pomagajo j .unoviet-
namski vojski pri urejanju in ravnanju z orožjem, katerega pošiljajo Amerikanci v vedno večjih količinah. Vzporedno z orožjem pa prihaja v Južni Vietnam tudi vse več »svetovalcev«, ki predstavljajo v državi že solidno vojaško silo.
Ob krepljenju južnovielnamske armade pa n;č manj ne zaostaja tudi rast upornikov. Od začetnih diverzantskih akcij in napadov na plantaže so v tem letu prešli že na direkten napad na južnovietnamska vojaška oporišča. Najhujši napad so izvedli na oporišče v Bien-Hoa, pri čemer je padfp tudi veliko ameriških »svetovalcev«.
J 0(&n Severnemu Vietnamu postane jasno, da ne
A Z* \J\J more stati ob strmi zatiranju, preganjanju in
ubijanju. Postane mu jasno, da naglo oboroževanje najto pomeni nevarnost tudi za njegev obstoj.
Severnovietnamska komunistična partija je pozvala nared, naj osvobodi Južni Vietnam. V letu, ko so ZDA dobile novega predsednika Kennedvja, je bila decembra ustanovljena južnovietnamska osvobodilna fronta.
Gverilci se lotevajo najdrznejših napadov. Med ostalim so napadli tudi salgonska ječe in osvobodili iz nje dr. Ngu-ycn Huu Thca, ki postane šef uporniške sile.
Februarja je bila ustanovljena osvobodilna armada Južnega Vietnama, ki je takoj pričela (bolje rečeno nadaljevala) z vojaškimi operacijami. Ko je maja obiskal Južni Vietnam takratni ameriški podpredsednik Johnscn, je ugotovil, da »komunistični agenti in s."'.e s severa« močno ogrožajo neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost države. Decembra je v Južnem Vietnamu že 15.009 ameriških »svetovalcev«.
Ameriški »svetovalci« ne morejo več zadržati svojega več ali manj miroljubnega naziva. 8. februarja so ustanovili v Saigonu ameriško poveljstvo. Za šefa so postavili generala Harkinsa.
"1 Q/\"i Leto, ki pomeni izmenjavo vodilnih osebnosti
A>rO«J v ZDA in Južnem Vietnamu. Po budiš ličnih
demonstracijah, ki trajajo od maja do novembra izvede L novembra vojska državni udar, v katerem ubijejo Dieirsa. Le dvaindvajset dni kasneje je bil ubit v Dallasu tudi ameriški predsednik Kennedv.
Leto državnih udarov v Južnem Vietnamu. Pet uspelih ali neuspelih se je v tem letu zvrstilo. 20. junija je prevzel poveljstvo na ameriško vojsko sedanji poveljnik general Westmoreland.
To leto pa pomeni tudi odločilno fazo v drugem smislu. V Tonkinškem zalivu je prišlo do spopada med severnoviet-namskimi in ameriškimi ladjami. Novi ameriški predsednik Johnson je odobril kot »povračilno akcijo« bombardiranje Severnega Vietnama.
1 Q$\£T ^e prejšnje leto še ni prišlo do odkritega na-
A^U^J pada na Severni Vietnam, se je to sedaj zgo-
dilo. Od 6. februarja Amerikanci sistematično bombardirajo Severni Vietnam. 8. februarja posežejo v boje tudi ameriške suhozemske mornariške enote.
Po treh nasilnih spremembah v Saigonu postane šef države general Thieu, predsednik vlade p;* letalski vice-maršal Ky.
Predsednik Johnson oznani, da bodo povečali število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu na 125.000 mož. 1 Q/%4^ 12. aprila prvič uporabijo ameriška super le-
J."U1? tala B-25, 29. junija pa prvič bombardirajo
Hanoi in Haiphong. Bombardiranja prenehajo le ob »božičnem premirju.
"i Qf£*7 20. marca so se na Guamu sešli ameriški vo-
M.y\f I jaški šefi. Sestanka se je udeležil tudi John-
son. General Westmoreland odpotuje v ZDA in zahteva še nove vojake, pa čeprav jih ima že okoli 7G9.000.
18. maja napadejo Američani demilitarizirano cono ob 17. vzporedniku. V svetu vlada vse večje ogorčenje nad ameriškim početjem. Tudi v Ameriki se prične razprava: politično ali vojaško rešitev za Vietnam. Medtem pa leče trinajsto ameriško krvavo leto v Vietnamu.
Minilo je trinajst dolgih, krvavih ameriških let. Koliko let bo še sledilo tej nesrečni številki? Vietnarski otroci vojne imajo že otroke, ki so prav tako pripravljeni iti po poti sv«* jih očetov ... P. Čolnar
1962
# 22 #
To ne bi imelo nobenega smisla. Prepričana sem, da leži karton nekje med staro šaro in da so pajki, ki so se pojavili, tisti, ki jih je vedno nosil moj mož.«
»čemu neki?« je radovedno poizvedoval.
»Ni vam treba praviti,« je nadaljevala mlada žena, nekoliko nejevoljno, »da je bil moj mož strasten Igralec. In kot vsi hazarJerji, Je bil tudi on vraževeren ter verjetno nosil pajke s seboj, da bi mu prinesli srečo.« Nenadoma pa se je zavedla, čemu je pravzaprav poklicala Cornorja in zopet jo je postalo strah. »Kaj pa naj rečem, če bi m: spraševal o Levvisu?«
»Samo toliko, kolikor je neobhodno potrebno,« Je odvrnil, potem ka je nekaj časa razmišljal. »Odgovarjajte samo na zastavljena vprašanja in to v najkrajši obliki. Saj korsino ni vaša stvar olajšati policiji njeno nalogo. Toda pazite se in svojega obiska pri Levvišu nikar ne tajite tebi nič meni nič, kajti rokavice, zlasti pa prstan bi utegnili postati za vas usodepolni. Zelo nerodno je, da ste pustili te dokaze svoje prisotnosti tam.«
Kljubovaje je vrgla glavo nazaj. »Ali sem storila zločin, da bi se mi bilo treba bati?« Je razdraženo vprašala. »Z Levvisom sem ime'a posloven razgovor In sem pri odhodu pozeblla tam svoje rokavice in prstan, ki sem ga snela obenem z njimi.«
»To vam policija lahko veruje ali pa tudi ne,« Je dejal Corner posmehljivo. »Zahtevala bo dokaze za to, da je vaš obisk — zadnji,
ki ga je sprejel Levvis, kolikor se ve —,« Je s poudarkom pristavil, potekal res tako nedolžno kot to trdite vi. Kako pa boste to dokazali, Mrs. Irvine?«
Za hip se je prestrašila in ves pogum jo je zapustil, potem pa je planila pokonci in razburljivo hodila gor in dol po sobi. »Vaši pomisleki so smešni in namesto, da bi mi vlivali pogum, me spravljate še ob tisto malce samozaupanja, ki sem si ga še ohranila,« je dajala ogorčeno. Ne morem si misliti, da bi mogla policija priti na tako prismojeno idejo. Iz kakšnih razlogov pa naj bi želela ali celo s'onla Levvisu kaj zalega? Do mene je bil ve-dao zelo uslužen in samo Strongbridge Je krvoses. Toda tudi njega ne sovražim. Končno je le precej tvegal, ko je dal tuji, samotni ženski premoženje na razpolago in če je za to tveganje zahteval petdeset odstotne obresti, je to sicer oderuško, kljub temu pa mu navsezadnje moram biti hvaležna za to.«
Corner se je hipoma nečesa domislil in pražeče jo je vprašal: »O čem pa sta se pri zadnjem obisku pogajala z Levvisom?«
»Ravno o mo';m posojilu. Prosila sem ga, r.rj bi v mojim imenu Strcngbridgeju nekaj predlagal, nekaj, kar bi Strongbridge prav lal.lio spre'al,
»Zakaj pa se niste obrnili naravnost na Strongbrldgjja?«
»Ker mi je imenoval izrecno Levvisa kot svojega poibiaičenca in na ker nimam r.i 'a opravili z njim osebno,« je o.", miiia nekoliko v cndrcgl pa tudi ncjcvoijzio.
»Zakaj pa ne?«
Mlada žena se je obrnila vstran in sploh ni odgovorila in ko po je Corner čez nekaj časa pcslo.il, Ji je dal ver'.eti, da Je zaradi njenega vedenja hudo užaljen. Njegova siaba
volja pa se Je zaradi nekega srečanja na hodniku nekaj minut na to še poslabša.
Svojim očem ni mogel verjeti, ko se je po hodniku nenadoma mimo njega prizibal Hub-bard, z mapo pod pazduho. Tako je bil presenečen, da na njegov kratki pozdrav niti odgovoril nI. šele ko je bil Hubbard že nekaj korakov mimo, se je zavedel, hkrati pa je postal sila radoveden »Ha'o, Hubbard, kaj pa počnete tukaj? Ali kupujete?«
»Nagovorjeni je resno odmajal z glavo in dostojanstveno pokazal na mapo: »Ne, — delam.«
Corner je brez razumevanja buljil vanj. »Nikar mi ne zastavljajte ugank! Za reSeva-nje ugank sem že od rojstva boij slabe glave.«
»Na, na, nikar se ne delajte tako skromnega! Jr.z na primer sem prav redi;o naie-j tel na č'oveka, kl bi tako hilro in gotova kot vi uganil, kakšne karie ima njegov nasprotni igralce. Toda pri meni je stvar zelo enostavna: že ncitaj dni sem sekretar Mrs. Irvinove.«
»Ne zbijajte neslanih šal,« je vzkliknil eno-oki.
»Nikoli nisem zbijal neslanih šal,« Je samozavestna ugotovil Hubbard. »Odi:ar pa sem S-^relar v podjetju »Pri tisoč rečeh«, tudi dobrih šal ne delam več. Pri sedmih funtih tedensko vas minejo taki popadki. Pozdravljeni, R2r. Corner!«
Srečanje z elegantnim možem je ustvarilo Corncrju enega najnepi ijetnejših dni, kar jih I je pomnil zadnje čase. Dejstvo, da se je Hub-i bard pojavil v neposredni bližini Mrs. Irvine, Je pomenilo nevarnost, ki si o njej sicer še ni bil povsem na jasnem, ki ga pa je pri zasledovanju njegovih posebnih načrtov opozar-I jala na skrajno previdnost.
Kdor jizika špara, kruha strada
Križanka, številka 14
_ Merskešn b djau, de j to imel velava sam učas. Dons b po naš zdrau, napredn pa-tnit, k misl, de srna usi glih, na ubena sorta tega na smel bit. Pa useglih je, ie res, de ne posod, je pa še. Edn od tistih štantu, k ma ta ster furklc še u velau, j loška kruharija, upam saj de ne cela, za tista krah štercuna bliz cerkve, k b mogla terinca ratat sm pa gvišna de j res.
Sevide bo kešn koj nos zavihu pa rentaču, de osa zde j na more ke okol šterlincat, k j že tak mrez, pa de j use tole, kar j napisan, s terte Zvit. Pa ni. Za soj biside pa puhštabe sama dober stujim, pa gvišn j še kešn drug kej tak ga vidu. Ta cajt, k se j
Združenje  šoferjev  in av-
tomehanikov
podružnica Tržič
organizira TEČAJ
ZA KVALIFIKACIJE
voznikov motornih vozil za evoje člane. Nečlani pridejo v poštev za dopolnitev števila tečajnik< '.
Pričetek tečaja bo 15. decembra 1967.
Prijavijo se lahko šoferji, ki imajo dokončano osnovno šolo ali vajeniško šolo.
Prijave sprejema do 5. decembra tajnik društva Jože Goričan, Tržič, Trg svobode 9.
zuni preci poUUtdil, sm se na gorko preselila, pol j pa en-kat tak perderžal, de sm en cajt u tist krah štercun kvar tirala. Po večkat en dan sm na soje dobre uči vidla, de boga para res neč na vela, pa per tistih kruhercah res kruha strada, če jezika špara. Kešna ponižna deželska že-ničca lahk tud po več ket firklc ure stuji, pa j a ubena od kridierc na praša po kuga j peršla. S kešna ta boli dama al pa guspa z mesta pa tist cajt na doug pa širok upraulaja, aja informiraja, tak de sm u parih urah zvedla več ket ceu dan s caj-tng, pa g!ih tak neč pamitnga.
Pa to sm tud vidla, de ulik raj za ta gmen folk kruha pa kiflčku pa drugih slehkih dobrot zmanka ket za gospoda.
Zla rad se tud permir, de tekat, k j nejveč jolka, pedera sum ena kruherca, ta druga al pa dve pa kej jesta al pa kar tak zadi z jizikam opletata.
Pa b bla tud osa še tih, če b se to permirl sam en-kat. Tist cajt k sm se jest tam grela se j ene parkat, od Idi, k per tistih kruhercah nisa gor uzet sm pa kar tam zvedla, de j to že mejhn men ket navada. Sam jest menm, de j ta navada gerda, gerdih navad sej pa treba znebit, merbit baja tud tuki poskusi. Jes praum z dobre, vola, z božja pomočjo, pa r dinamitom se use nardi, kruherce maja saj božja ,>omoč zla bliz. osa
Hubbard se oči vidno nI zavedal, kakšne skrbi je povzročil, kajti mirno se je vrnil v pisarno, kjer ga je čakala gospodična Babber-ly z mrzlično napetostjo.
»Ali ste ga videli?« je šepetala. »Kako vam
je všeč?«
»Zelo všeč mi je,« je odvrnil tajnik.
»No, saj zares ni tako napačen,« je smejaje priznala Konstancija, >-toda iz srca ga privoščim Mrs. Irvine, kajti moj okus je nekoliko
zahtevnejši.«
Ko je tega večera Hubbard zapuščal blagovnico »Pri tisoč rečeh,« se je pred portalom za nekaj hipov ustavil in si lagodno prižgal cigareto. Nato je pogledal na uro, ki je kazala osem minut čez sedem in potem udobno koračil po živahni cesti dalje.
Prod eno izmed izložb se je ustavil. Hotel je dati preprostemu možu, prijaznega obraza, ki se je, kot se inu je zdelo, že nekaj dni sem posebno zanimal zanj. priliko, da bi se mu lahko približal. Toda možakar se je previdno držal v primerni oddaljenosti in Hubbard je Izkoristil priložnost ter na bližnjem vogalu skočil v taksi. Mciak s prijaznim obrazom je nenadoma postal zelo podjeten ter rta vso sapo hitel k taksiju, ki pa mu je odpeljal tik pred nosom.
Ob osmih in deset minut je pri Mrs. Irvine s sedmimi funti na teden nastavljeni sekretar sedel, oblečen v izredno lepo krojen fra!:, v eni izmed lož Centralnega gledališča, za katero je bil plačal jnalenkost tri funte In štiri šilinge. Na enem izmed foteljev poleg njega je ležal zavoj, s katerim je ravnal zelo previdno.
(Nadaljevanje)
Carlo Goldoni:
Prebrisana vdova
Ce lahko govorimo o programski usmerjenosti repertoarja Prešernovega gledališča, potem lah. ko tudi zapišemo, da pomeni uprizoritev Goldonijeve Prebrisane vdove, kot otvoritvena predstava dramske skupine pri PG v letošnji jubilejni gledališki sezoni, nadaljevanje lanskoletnega repertoraja. Lani so v tem gledališču uprizorili Držičevega Dunda Maroja, letos so se odločili, da uprizore italijanskega komediografa Goldonija. Odločili so torej, da v tistem delu njihovih predstav, ki naj bi jih zasedle komedije, segajo predvsem po klasičnih komediografih. Ce' se ozremo še dve sezoni nazaj,! se srečamo z uprizoritvijo Lin-1 hartove Županove Micke, ki to' domnevo še bolj potrjuje.
Namen, ki ga imajo sestavljav-ci repertoarja je očiten. Sreča-1 nje s takšnimi teksti jim pomeni ; vsakokraten preizkus njihovih iz- j povednih moči in tudi preverja- \ nje sposobnosti njihove  inter-' pretacije omenjenih avtorjev v današnjem času. Ta slednji namen skušajo uresničevati predvsem režiserji. Koncepti njihovih postavitev se stikajo na eni sami točki! želijo dati tako Lin. hartu, Držiču, Goldoni ju in ver-
jetno bodo želeli isto storiti pri naslednjem avtorju, samosvoj nadih neusahljive aktualnosti.
Ne moremo jim očitati, da želja po ustvarjalnosti, ki so uokvirjene v čas v katerem delajo in žive, ne uresničujejo na pravih tekstih. Skoraj gotovo pa je, da bi bile za to primernejša drugačna dramska besedil?. Predvsem domača, sodobna, tista, ki bi jih verjetno pripeljala do živejših ustvarjalnih trenutkov.
Pripomba velja tudi za Bojana Cebulja, ki je režiral v PG kot gost. Njegova postavitev Prebrisane vdove kaže zgornje nesporazume med vsemi najbolj očitno.
Goldoni je avtor, ki je nadaljeval bogato tradicijo komedije v Italiji od Plauta, potujočih ko-mediografov, Fabule Ateilane, obrednih svečanosti, ki so bile združene s cerkvenimi igrami in predvsem pisec, ki se je z uspe. hom naslonil na comedio deT arte, komedijo improvizacij, neposrednih izpovedi komedijantov, živih in posmehljivih ljudi, ki z zgolj navidezno zabavnostjo bičajo ljudi, njihove zmote, ter napake. Vsekakor ie torej tudi pomembno, da je ohranil prene-katere tipe iz te komedije.
Četudi se je Goldoni venomer trudil, da bi dosegel virtuoznost karakterne komedije Moličra, mu to ni uspelo. No, to mu seveda ne gre šteti v zlo, kajti potem bi ne bil več samosvoj, ne imel bi več tistega značilnega mediteranskega duha v svojih zapisanih komedijah, ki je tako značilen zanj. To tudi potrjuje Goldonijev takoimenovani »pariški« poizkus, ko je napisal komedijo celo v francoskem jeziku, vendar brez večjega uspeha.
Prav Čebuljeva režija pa je hotela dati Goldoni j u tisto komponento, ki naj bi ga nam predstavila kot pisca karakternih komedij. Goldoni sam je s takšnim poizkusom to zanikal.
Kaj je Cebulja privedlo do takšnega skleoa, je lahko uganiti. Hotel je dati besedilu večjo širino kot jo v resnici ima. Želel je tekst preprosto, formalno posodobit], pa mu to ni uspelo. Lahko da bi svojo zamisel uresničil tudi na tem tekstu, vendar bi .takšni zamisli ne smel botrovati ta osnoven razkorak, odstop od ere izmed bistvenih značilnosti Goldonijeve komedije.
Zapisali smo, da je nedvomno pomembno, da je avtor ohranil nekatere značilne tipe iz come-die deli'arte. Čebul j je popolnoma hote šel mimo tega in jih samosvoje karakterno začrtal. Vključil jih je popolnoma po svoji zamisli v krog ostalih, ki sicer nosijo težo in ustvarjajo
osnovne konflikte.  Tudi če se | vdova Rosavra in kvartet njenih snubcev nosilci osnovnih zaple-tov   in   temeljnega   dogajanja, I vendarle daje živost in razgiba-nost celotnemu delu »nižji stan«, ki ga predstavljajo Arlecchino, I Marionetta in sluge. Ti dejanje i po svoje poganjajo in zavirajo, j ter napeljujejo situacije tako, da pri gledalcih vzbude smeh.
Tako je bil Arlecchino v nje-, govi zamisli, igral ga je Tone Hotko,  zgolj   natakar,  okoren, i prav nič iznajdljiv v nenavadnih situacijah, še manj živahen in! prebrisan. Tudi Marionetta (Bi-1 ba Uršič), je po Čebuljevi zamisli in deloma neuspešni inter-pretaciji igralke, bila zgolj dvor-! na spletična, prav malo zapeljiva in mladostniško nagajiva.
Vdova (Miča Udirjeva) v režijskem konceptu rešiserja pa ni j dobila drugačnih značilnosti kot ! jih sicer ima. Igralka ji je dala značaj skorajda naivke. Tak je bil zaključen vtis, vendar je treba zapisati, da je ta igralska kreacija  ne  le  zaradi  naslov-; nosti, pustila najgloblji vtis. !
Scenski okvir, v katerega je Cebulj postavil dogajanje, ni ča- ' sovno opredeljeval. Zgolj nakazoval je in v resnici dogajanje ' tudi utesnjeval. Nerazumljiv je j tloris scene, saj je bil celoten odrski prostor le polovično zaseden. Na večjem odrskem pro-. štoru, bi lahko režiser našel več vzgibov za zanimivejše in bolj I
razgibane situacije. Na to ugotovitev lahko tudi navežemo, da se je Cebulj v mizanscenah dobesedno ponavljal. Tudi ni razumljivo, zakaj so bili igralci oblečeni v kostume preteklega stoletja. Velja to za glavne osebe! Sicer pa smo imeli priložnost na odru videti kostumsko poigravanje različnih stilov in dob. Povezanosti med režijsko zasnovo in takšno zunanjo kostumsko donrilselndšt-jo bi ne mogli najti. Preprosto, ni je!
Ob koncu velja še zapisati, da avtorji predstave nico Še zdaleč izkoristili možnosti, ki jim jih ~č na široko nudilo besedilo. Pravili, resničnih komedijskih domislic je bilo malo. Iskanje tistega, česar po vsej verjetnosti v Goldoni j u ne gre iskati, je tako režiserja, scenografa in igralce o;-'.v.' o do tega, da gledamo stilsko > prečiščeno, nedomiselno, in notranje izredno- neenotno predstavo.
Naj ponovimo, da Goldonijeve komedije ne sodijo v salon. So avtorji, ki so svo;e komedije postavljali tja. Goldoni jih ni in silo mu delamo, če ga vključujemo mednje.
Pri predstavi so poleg omenjenih še sodelovali: Saša Kump, Jože Trobec, Marjan Lombar, Tone Dolinar, Vlado Uršič, Milan Pavlin, Darja Benedičič, Franci Cucek, Vojko Vurkdje, Marjan Murko in Franci Žagar.
-Božo Sprajc
W*JMiiMaatgs*s»iiimii«u,j. ..limu m—sw"
wmmmmmmmmwamwmwmmBta
1	2	3		5	6		1	8	9	10	11
12							13				
14						15					
16					1?						
18										21	22
		23	ZH				■	25			
26							26				
29						30					
31						32					
VODORAVNO: 1. podoba, zunanje lice, 7. priimek narodnega heroja, organizatorja osvobodilnega gibanja Prekmurja, 12. ime popularnega filmskega igralca v ZDA, 13. prijeten vonj, 14. drugače, po domače (tujka), 15. vrsta gradbenega načrta, 16. Sovjetska poročevalska agencija, 17. prvi, prvi glas, 18. star veznik, 19. zrnat zmrzel sneg, ledena skorja, 20. pretres (živčni), 23. srbohrvaški izraz za Japonsko, 25. pritok reke Drine v črni gori, 26. planina v Bosni, 28. morska zajeda v celino, 29. poldrag kamen s črnimi in belimi progami, 30. izraz za prepoved, 31. mestece v ZSSR v Kazahski SSR, 32. hrup, hrušč.
NAVPIČNO: 1. italijanska družina izdelovalcev gosli iz Cre-mone, 2. francoski general, vodja teroristične organizacije OAS v Alžiriji, 3. visoka gora v Julijskih Alpah nad dolino Krnice (2547 m), 4. kratica za narodnoosvobodilno vojsko Grčije v drugi svetovni vojni, 5. ptica pevka, 6. dva soglasnika, 7. sodobni slov. kipar (Boris), 8. kraj pri Subotici, 9. sovjetski revolucionar, ki se je proslavil za časa oktobrske revolucije, 10. ime avtomobila znamke Citroen, 11. pojem v slovnici, 15. vojaški pratež, 17. drobni delci, ki se naberejo na pohištvu itd., 19. smučarska disciplina, 21. zapreka, 22. slavni bolgarski pevski zbor, 24. kraj pri Blatnem jezeru, 25. ljubkovalno ime za očeta, 26. kratica za »komad«, 27. osebni zaimek, 28. kratica za »Združena arabska republika«, 30. kratica politične organizacije.
Miha Klinar: Mesta, ceste   razcestja $ Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta,
Domovina
III. DEL
81
dokler se fronta ne bo premaknila na ono stran ali na to stran in dokler bo kaj vojakov, ki nimajo poguma, da bi odvrgli orožje in se nehali vojskovati cesarjem, vladarjem, generalom in vladam navkljub,
dokler bo še kaj vojakov, ponižanih na pasjo disciplino, priklenjenih z verigo vojaških pravil, ki se začenjajo skoro vsa z »vojak brezpogojno mora« in nikoli »ima pravico biti človek s svobodno voljo in odločitvijo« in ki mora po pasje izpolnjevati sleherni ukaz svojih »dreserjev« ali pa ga čaka bič, natezalnica z obešanjem za roke, zvezane na križu, na drevo, a za upornike, ki so se morda celo proti svoji volji, v poslušnega psa ponižani človeški naravi samo za trenutek hoteli dvigniti v človeka z lastno voljo in človeškim dostojanstvom in v tisten trenutku z uporom ali kako drugače povedali, da v krvavi, pro i človeštvu naperjeni igri nočejo več sodelovati, krogla in zanka;
smrtna kazen v opomin drugim, kaj ih čaka, če ne bodo hoteli več ubijati ali biti ubiti v strelskih jark h;
kakor vojne in oblast stara in preizlušena kazen, preračunana na ubogi človeški strah za lastno življenje;
kazen, ki bo učinkovita, dokler se ve ina človeštva ne bo osvobodila tega strahu in razničila oblasti nanjšine nad seboj.
»Mogoče pa je Andrej vseeno ostal,.i pravi Štivčeva in pove, da je še pred odhodom rekel, da ne gre nikamor in da bo ostal sam tu, če ga ne bodo poslušali, a kaj. ko so mu zagrozili »prav po vojaško«, če ne bo poslušal večine, ki mu hoče samo dobro.
»Kaj? Zagrozili so mu,« postane Rozika zopet vulkan jeze in sovraštva. »Kdo mu je zagrozil? Tisti ušivi Kranjec?«
»Ne samo on,« je Štivčevi žal, ker grožnje ni zamolčala.
»Ne samo on?« Rozika ne more verjeti, potem pa ostro vprašujoče pogleda štivčevo. »Potem,« spregovori počasi »potem tudi tvoj mož?«
»Ne samo moj,« odgovori štivčeva in odbije Rozikin pogled, tak, kakor da jo hoče s pogledom ubiti. »Tudi tvoj brat Anton!«
»Tudi Anton?« Rozi zajame sapo, da bi preklela brata in vse, ki so si drznili groziti Andreju s silo, a ji kletev zamre na ustnicah, kakor da so jo odstrelili streli, ki so se oglasili nekje visoko
v hribih in r-e v odmevih nekajkrat ponovili.
»Sveti križ božji!« prebledi štivčeva in onemi.
Tudi Ror.ika in štefi sta ta hip kakor iz kamna.
Šele Slavko in Žefek, ki pritečeta v hišo, razbijeta okamenelost prestrašenih žena.
»O Andrej,« se brez glasu premikajo Rozikine ustnice. »Saj si šel z njimi! Prav so imeli, čeprav sem jih preklinjala. Saj si šel in se rešil. Umrem, če te ujamejo in ubijejo. Umrem . ..«
Samo ustnice ji drhte.
»Mama, zakaj streljajo?« vprašuje petletni Žefek štivčevo.
»Mama, pa ne da bi . ..« spregovori istočasno Slavko in, ne da bi povedal do kraja, vprašujoče pogleda Štefi.
Štefi ve, kaj skrbi Slavka. S'avko ve za ubežnike. Zato z rameni in z obrazom odgovori in izrazi isto skrb.
»Mama, zakaj streljajo? Bojim se. Bojim,« se k štivčevi stiska Žefek, štefi pa se začudi, ko vidi, kako mirno in ljubeče je Štivčeva položila svoje dlani med otrokove lase in si nadela na obraz videz, kakor da ji v možganih in srcu ne orje nobena skrb več.
»Nič ni, žefek! Nič ni. Ne boj se! Vojaki imajo samo vaje!«
Tudi glas Štivčeve je miren in materinsko nežen.
Kje jemlje moč, razmišlja štefi. Ne zaveda se, da je bila že mnogokrat tudi sama taka. Prav taka ...
Nekje v gorah pa streljanje ne poneha. Ponavljajo ga odmevi, tako da človek ne ve, ali se streljanje ni preneslo tudi v gore na kobariški strani Soče. Tako je, kakor da bi se ob lajanju strojnic in pušk drobilo modro majsko nebo.
»Mislite, da . ..« spregovori Rozika in v strahu vika Štivčevo, a Štivčeva ji s pogledom namigne na Žefka in jo prosi, naj molči.
Potem streljanje nenadoma zamre. Čeprav ni trajalo niti četrt ure, se jim je zdelo celo večnost, dan pa presekan na dvoje in za celo večnost vsaksebi: pozabljena je posvetitev kapelice, pozabljena slovesna maša, pozabljena dolga procesija, pozabljen je ljudski shod, pozabljene zahteve po samostojni državi v okviru cesarstva, pozabljen je govornikov vzklik najboljšemu cesarsko-kraljevemu veličanstvu vseh časov in njegovemu prizadevanju za svobodoljubno cesarstvo, pozabljeno vse, kar je govornik govoril, ostala je le vojna, neuslišane zahteve po miru, delu in kruhu, ostalo je trpljenje navadnega človeka, uboge žrtvene živali, ki jo žrtvujejo na oltarju krvave politike kronani in nekronani svečeniki oblasti.
»Bomo odšli?« preseka molk štefi.
»Ne ... ne še...« zaprosi Rozika in drhti.
»Počakajte,« zaprosi tudi štivčeva v bojazni, da možje niso odšli in da jih je Andrej pregovoril v svojo in njihovo nesrečo.
»Pojdiva se igrat,« pravi Slavko, ki že razume, da mama, Rozika in štivčeva moilče zaradi Žefka, ki najbrž o očetu prav tako malo ve, kakor ve on o svojem pogrešanem in bogve če sploh še živem
očetu, čeprav ima tale pobič očeta tako blizu, ima (Slavko s strahom pomisli), če ga seveda niso prav med tem streljanjem ubili ali ujeli.
Ubogi pobič! Zamotiti ga mora. Nesreča in žalost prideta vselej prezgodaj, pa če zveš zanjo takoj ali šele čez leta, ponovi v mislih stavek, ki ga je zadnjič, ko je babica tarnala pred staro materjo (tako Slavko pravi prababici), rekla stara mati.
»Pojdi, Žefek! Napravil ti bom še več mlinčkov!« prime za roko Žefka.
Žefek je takoj za to.
»Toliko!« kaže, koliko mlinčkov bi še rad, z vsemi prsti na obeh rokah.
»Zgodilo se je, kar je bilo usojeno,« spregovori Štivčeva (njen obraz je zopet zaskrbljen). »Usodi ni mogoče uteči,« pravi.
Rozi in štefi molčita. Govoriti o Čem drugem ne morejo, ker so njihove misli in strah pri svojcih in njihovi usodi.
Samo Štivčeva bi lahko govorila in valila krivdo za nesrečo, če je može doletela, na Andreja.
Lahko bi očitala tudi Roziki vse, kar je govorila o »bedastih Kranjcih« in »trdi kranjski pameti«, se posmehovala previdnosti, kakor da je previdnost strahopetnost, čeprav je previdnost v taki h primerih samo znak pameti, medtem ko je petelinji pogum znak bedastosti in v pogum našemljene strahopetnosti.
Resnični pogum ima vse drugačne vzvode kakor petelinje šopirjenje.
Resnični pogum se kaže v tem, kako človek živi, se bori s težavami, kako je odkrit in pripravljen, da se odkrito spopade s krivico, nasiljem, trga krinke z obrazov lažnih človekoljubov, ki jim je prižiganje o pravici in človekoljubju samo stopnica k oblasti in zasuž-njevanju drugih, da bi na račun njihovega dela in ustvarjanja lagodno živeli in množili bogastvo.
Pogum je slačenje ovčjih kožuhov, v katere se oblačijo človečki volkovi, ki so si podredili z oblastjo človeka, družbo in svet. Sa'"no previdnost pred takim resničnim pogumom je vredna obsodbe; previdnost, ki se izraža v hlapčevskem podrejanju navzgor; podrejanju, zaradi katerega krivica in nasilje s tako lahko'o obvladata* svet iri se igrata z ljudmi, kadarkoli se jima zahoče.
To pa je dokaz, da so resnično pogumni med ljudmi še vedno bele vrane, zakaj biti bela vrana je nasilju najbolj viden cilj io zato skoro vselej tveganje, da postaneš žrtev.
In vendar brez takega poguma svet ne more postati drugačen, boljši, pravičnejši; svet, ki bi človeka osvobodil pohlepne, roparsko sebične in bratomorske kajnovske narave.
Rozika ne razmišlja o tem. O tem tiktaka čas že tisočletja.
Tudi sedaj tiktaka v žalostno tišino. Čas, ki je človeka pustil pred kajnovskih razcestjem že na človeškem prazačetku.
GLAS * 16 STRAN
JLAS * 17. STB Ara
Izlet na Kališče
Bila je lepa oktobrska nedelja. Nebo je bilo brez oblačka. Sonce nas je pozdravljalo že zgodaj zjutraj.
Šah
Diagram
Danes boste spoznali nov izraz, ki ga bomo pogosto uporabljali. Kaj je diagram? To je slika določene pozicije na šahovski deski, ki jo prenesemo na papir in pri tem uporabljamo znake figur, ki ste jih spoznali prejšnjo soboto.
Sedaj si oglejmo, kako morajo biti postavljene figure pred začetkom partije:
m&mm&m
To je torej diagram!
Pri postavljanju figur moramo paziti, da je bela dama na belem in črna na črnem polju.
Vlasto
Pred staro šolo smo mladi planinci preddvorske šole počakali tovarišico učiteljico, ki je tudi vodnik našo planinske sekcije. Veseli smo bili, saj smo vedeli, da bomo preživeli lep dan v gorah. Dobri 2 uri smo hodili do vrha Kališča. Pot se je vila po mešanem gozdu. Sence je pošiljalo svoje žarke med krošnje dreves, ki so se barvala v čudovitih jesenskih barvah. Bili smo srečni, ker smo uživali lepoto gora. Z vrha Kališča smo imeli lep razgled. Pred nami se je dvigal ponosni Storžič in nas vabil v svoje višave. Na zahodu smo videli vrhove mogečmh Julijcev, pod nami pa gorenjsko pokrajino, ki jo je pokrivala rahla meglica. Prevzeti od lepote smo zapeli Gregorčičevo pesem Veseli pastir, ob mrzlem studenčku pa smo popili vsak požirek mrzle studenčnice. Tovarišica nam je povedala imena zadnjih jesenskih cvetlic, ki so še krasile ta gorski svet.
Po dolgem počitku in dobri malici smo se polni lepih spominov na Kališče in zdravih rdečih lic vrnili v dolino. Še bom hodila v gore, ker jih ljubim.
Martma Pangeršič, 4. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor
V Vrbi
Ko smo se vračali z Vršiča, kjer smo bili na izletu, smo se spotoma ustavili v Vrbi, kjer je bil doma dr. France Prešeren. Avtobus se je ustavil tik pred njegovo hišo in šli smo si ogledat Prešernov muzej.
V Prešernovi hiši sem se najprej ustavil ob razglednicah. Bilo jih je zelo veliko in sem se le težko odločil, katero bom kupil. Sedel sem na stol, ki ga je uporabljal Prešeren, in napisal karto. Ko me je čuvaj opomnil, kam sem se usedel, sem se spomnil, da se to ne spodobi. Šel sem naprej v Prešernovo sobo. Tu je bila postelja, poleg nje pa zibelka. V kamri, kjer je bilo zelo temno, sem na
ognjišču zagledal lesen čeber. V kuhinji je bila v kotu velika 'peč, ob njej pa je visel Prešernov plašč. V omarici, ki je visela na zidu, je bilo polno knjig. V njej so bili Prešernovi rokopisi, poleg pa Prešernov pribor. Pri oknu je stal kolovrat, na drugem koncu pa je bila miza s klopjo. Preden sem odšel iz sobe, sem se podpisal v muzejsko knjigo. Poslovil sem se od čuvaja in odšel k avtobusu.
Rad se bom spominjal mojega prvega obiska v Prešernovi hiši.
Dušan Strita, 4. r., osnovna šola France Prešeren, Kranj
član MOPD
Na planini
Dolina pod nama se je kopala v zlalu, ko sva se s sestrično vraćali s Kriške planine. Prvi rodendron je že zacvetel in sinje zvončnice so trepetale v večeru. Strmi vrh, hovi gera so mogočno kipeli v sinjemodro nebo. Zvonenje kravjih zvoncev je tonilo in se zlivalo z mrakom. Sonce je že zahajalo in oblivalo gore na obzorju z najlepšimi žarki. Tudi planina je zaža-rela v tisočih barvah. Nato
pa  je sijalo samo nebo na zahodu. Krvavec je zagrnil mrak. Veter je tiho zašumel, v daljavi so zvonkljali osameli zvonci, prek trat je zavela večerna melodija. Prišla je  noč.  Planina  je kakor zaspala in čakala novega lepšega dne. Čakala sonca, ki jo bo prebudilo iz nočnega sna. Metka Jerič, 8. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor
UČENCI OSNOVNIH ŠOL
Uprava časopisa Glas je razpisala v osnovnih šolah gorenjskih občin Jesenice, Radovljica, Kranj, Tržič, Škofja Loka, Domžale in Kamnik
medšolsko tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov. Za vsakega novega naročnika smo namenili lep zaslužek. Vodstva šol so o tem že obveščena z našo okrožnico. Učenci, prijavite se vašim učiteljem, ki bodo spremljali vaše delo in objavljali katera šola je najboljša. Potrudite se, da boste prvi!
Moj zajček Pikec
Imel sem zajčka. Bil je siv, na glavi pa je imel belo liso. Zato sem ga klical Pikec. Vsak dan sva skupaj preživela nekaj ur. Razumel sem ga, kaj bi rad. Stiskal se je k meni in zdelo se mi je, da se tako počuti najbolj varnega. Žalostno je gledal za menoj, kadar sem odhajal. Ce sena le mogel, sem mu vsak dan prinesel korenček. Poleti sem ga pustil na sosedov travnik. Rad je malo poskak-ljal in me pogledoval. Včasih mi je ponagajal in mi ušel pod skladovnico desk. Težko sem ga, dobil, kajti vedel je, da je konec prostosti in da mora v svoj domek.
Nekega dne je očka zajčka zaklal. Zelo se mi je smilil.
Viko Križnar, 5. r.;
Duplje
Vam v pouk
Naše rastline
Razen ljudi, živali, domačih in divjih, spadajo tudi rastline k živi naravi. Kakor ljudje, potrebujejo tudi rastline« za svoj razvoj hrano, zrak in sonce. Rastline dajejo hrano ljudem in mnogim živalim. Tudi les, vlakna za obleko, barvila, smole, zdravila dobivamo iz raznih rastlin. Razen vseh teh dobrot, ki jih imamo od rastlin, nam le-te krasijo vrtove, stanovanja, parke, razveseljujejo nas s svojimi čudovitimi cvetovi in vonjem. Življenja si brez rastlin, njihovega zelenja in cvetenja ne moremo predstavljati. Veda, ki nas seznanja z rastlinami se imenuje botanika. Vsak letni čas je po svojem rastlinskem življenju, brstenju, cvetenju, dozorevanju in odmiranju ter počivanju lep in zanimiv. Gojimo in ljubimo cvetlice, zanimajmo se za čudoviti svet rastlin okoli sebe!
nas( vžigalniki so1
SE dobro jzkazali.
vendar. imam za fnkrat V03SKOV/K--N3A DO črla.odri-
se J?0uj PA hlack.0, KI na3u dB rešil
meni oe te VROČE-AFRI* KE P0V0L3'
DA.O PSU
TIGRU
NITI NE GOVORIMO
HITRO SOSF Poslovili Ob UMEE IN ostalih vasćaki6v.
siska 3e" spet prijel za
Krmilno palico in x-i3 ve
poletela v nebo kOT pt/c/
DVIGMIMO S£ MALO VfS£ zanimivo 60 videti afriko KOT m a zemljevidu/
V nekaj SE*
kundah , bila ladha ze par tisoč he = trov visoko.
PRAV
VISOKO SE S£ \ NiSPAR. NISMO / DVIGNILI i /
TOREK — 28. novembra 1967 '___ ...-—-■----------—-—■
Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice | Občinska konferenca SZDL Jesenice a*j.   •         Občinski sindikalni svet Jesenice C©Stlt3.JO     ZBNOV Jesenice 1 vsem občanom Jesenic za j dan republike 29. november 1	TRGOVSKO PODJETJE DELIKATESA Jesenice 1 Vsem delovnim ljudem čestita za dan republike in se še nadalje priporoča za nakup v svojih bogato založenih poslovalnicah
	Kolektiv Komunalnega podjetja Trzic želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje ob dnevu republike in nadaljnje delovne uspehe ter se priporoča za svoje usluge
Splošno gradbeno podjetje SAVA na Jesenicah izvaja        ■**   ^M SGP visoke, nizke, industrijske, športne in turistične      / 1     m . gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg      £ 1 M na področju Jesenic, Kranjske gore in Lesc. Ta sta-     (   ^ B E novanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sred-     ■   ^ B g stva za cdkup oz. si jih pridobijo v kreditnih bankah.       . JaaV   \ p Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo f^^^^L\ Pri podjetju,  ki  jim  kvalitetno  in. po  zmernih    I     *   mESk * [sj cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega   v. ' projekta pa do zaključka gradnje. Obenem vsem «P delovnim ljudem čestita za praznik republike 29.no-           VJl / £ vembra. _ c	
	Obrtno podjetje Tržič | čestita občanom za praznik republike in pri- 1 poroča svoje usluge v mizarski, zidarski, tesarski, tapetniški in slikarski stroki
Kupujte pri trgovskem podjetju ZARJA Jesenice Prepričajte se o solidnih uslugah, kakovostnem blagu in konkurenčnih cenah. Za praznik dneva republike vam iskreno čestita •                                  podjetje ZARJA JESENICE	
	MESARSKO PODJETJE TRŽIČ se cenjenim odjemalcem priporoča tudi v bodoče 1 s svojimi kvalitetnimi izdelki in prvovrstnim svežim mesom vseh vrst po konkurenčnih cenah. V naših poslovalnicah v Tržiču in Kranju boste solidno postrežem. Sveže pakirano meso lahko nabavite tudi v poslovalnicah trgovskega podjetja Živila Kranj in Preskrba Tržič. 1 1       Vsem delovnim ljudem kolektiv podjetja čestita za I       dan republike
	1 Rune 1 tovarna usnja Tržič čestita vsem občanom A Tržiča za praznik republike 1 1                            in jim želi prijetno praznovanje 1
Obrtno podjetje Komunalni servis Jesenice čestita vsem delovnim ljudem, podjetjem in zavodom k prazniku dneva republike Kvalitetne in cenene usluge: pranje perila, kemično čiščenje vseh vrst oblačil, brivsko-frizerske in pedikerske usluge ter kopanje vam nudi na sedežu podjetja v poslovalnicah in zbiralnicah v Kranju, Tržiču, Radovljici, Bledu, Bohinjski Bistrici, Mostah pri Žirovnici in Kranjski gori	
	Obrtno podjetje Avtooprema Tržič
Trgovsko podjetje        Vsem delovnim ljudem čestita p^pi             za dan republike 29. november KvJZjI^A            Kolektiv se priporoča za nakup Jesenice                   v SVojih trgovinah	čestita za državni praznik vsem delovnim ljudem in ij                  želi prijetno praznovanje tega pomembnega praznika
Občutljiv otrok zahteva večjo pozornost
Večkrat slišimo starše, ki se pritožujejo, da je njihov otrok zelo nervozen in nemiren. Vsak opomin ga prizadene in otrok izgubi voljo za delo. Ali pa. da ponoči slabo spi, malo je in ni razpoložen tako kot drugi otroci.
Kako ohranimo
Da bi klavir trajal več let ln ohranil dober zvok, morate zanj poskrbeti takole:
— postavite ga stran od toplote in sonca. Najbolj2 je, če ga postavite k noiranji steni, ker zunanje hitreje menjajo temperaturo in so vlažne pri spremembi vremena.
— vsaj dvakrat letno mora klavir pregledati strokovnjak, ki ga bo tudi znotraj očistil. Vsak dan očistite klavir z mehko krpo.
Vendar pa zelo skrbi za šolo; tako da celo poje na hitro in že je pri učenju. Nekateri starši pravijo drugače: »Moj otrok je nemogoč. Takoj se razburi. S prijatelji se krega in tepe. Vsi se pritožujejo nad njim: sosedje v hiši, učitel.. v šoli; ne vemo, kaj naj naredimo z njim!« Starši se pogosto pritožujejo tudi naa" čudnim obnašanjem svojega otroka. Pravijo, da je njihov otrok zelo zaprt vase in se neče družiti s svojimi vrstniki. Drugi spet, da otrok išče prijateljstvo starejših aH mlajših oseb. Pogosto je doma zelo zamišljen.
To so občutljivi otroci, ki jim manjka čustvene razgibanosti. Vsako nenormalno obnašanje otroka pomeni, da mu nekaj manjka v psihičnem ali to'esnem pogledu. Otrok je lahko nervozen samo kraj Si čas, so pa primeri, da to traja d!ie. Takrat mo-
Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard
Zaščitimo vrt pred zimo
Bližajo se vedno bolj mrzli dnevi. Zato moramo poskrbeti za zaščito nekaterih občutljivejših vrtnih rastlin pred mrazom. Grmovnicam pozimi ne preti nevarnost, le zimzelene rastline, posebno če so izpostavljene zimskemu soncu, moramo zaščitili pred prevelikimi temperaturnimi razlikami. Zimzelene rastline pozimi pogosto trpe žejo, posebno'še, če veter tla in rastline močno izsuši. Tla so zmrzla, rastlina pa prav tako potrebuje vodo. če tako neugodno obdobje traja dlje, se rastlina posuši, listi porjavijo, vendar ne zaradi pozebe. Zato moramo vse občutljivejše zimzelene rastline ob takem vremenu brez snega temeljito zaliti Premočne izsušitve ter zmrzovanja tal pa se ubranimo z zastiranjem tal s hlevskim gnojem, listjem, slamo ali podobnim. Občutljivejše rastline pred sončnimi žarki in vetrom zaščitimo s smrečjem, slamo ali listjem in juto.
Ob dolgotrajnem mrazu brez snežne odeje so v nevarnosti zaradi izsušitve tudi trajnice. Rahla odeja iz smrečja škode prepreči. Zelo dobro prezimijo trajnice, če jih prekrijemo s kompostom ali hlevskim gnojem. Na-skalne rastline hlevskega gnoja ne prenesejo.
V sončni legi zasajene hortenzije rade pozebejo, zato jih zaščitimo s smrečjem. Za mraz so občutljive viso-kostcbclne vrtnice, ki jih upognemo do tal ter krone zasujemo z zemljo, listjem, slamo in smrečjem. Deblo pritrdimo k zemlji z dvema navzkrižnima palicama. Vrtnice plezalke potrebujejo le rahlo zaščito pred soncem in vetrom iz smrečja ali jute.
Nizke vrtnice so za pozebo manj občutljive. Močno pa pozebejo na obrezanih mestih, zato se obrezovanja jeseni izogibajmo. Če vrtnice rahlo osujemo, tako da so zasuta tri spodnja očesa, sa. pozebe ni bati. V dolgotrajni zimi brez snega pa jim koristi tudi rahla odeja i/, smrečja.
rajo starši prositi za pomoč zdravnika, psihiatra.
Vzroki nervoze pri otroku so različni. Otrok se je lahko žo rodil zelo občutljiv, je šibkega zdravja ali pa je oslabel zaradi kakšne bolezni. Pogosto srečamo nervozne otroke pri družinah, ki nimajo urejenih razmer: prepiri doma, ločitev zakona, otroku je umrl eden izmed staršev in podobno.
Če takega otroka stalno spominjamo na njegove napake, npr. na slab uspeh v šoli, ker je manj sposoben cd ostalih otrok, svojih sestra ih bratov, ga bo ta neupravičena kritika hudo prizadela. Otrok bo postal otožen, nesrečen in nervozen. Ce pri tem otroka še fizično kaznujemo se bo zaprl vase, počutil se bo zapuščenega in nesrečnega. In prav tu so vzroki, da slabo spi, nima teka, manjka mu voljo za igro in delo ter se ne razume z drugimi Otroki in starši.
Ko kuhate jajca
Jajca hranite v hladilniku, a ne na najbolj hladnem mestu.
Jajčna lupina vpija vonj, pazite torej, da se vam jajca ne navzamejo neprijetnega duha!
Nekaj ka.r>ljic limoninega soka v palačinki ali pražen-cu bo olajšalo prebavo teh jedi.
Trdo kuhamo jajca takole: jajce denemo v vrelo vodo, ki smo ji dodali sol, malo kisa ali limone, potem pa ga denemo za nekaj trenutkov v hladno vodo.
Pred kuhanjem jajce malo povaljamo, da pride rumenjak v sredino jajca.
če je rumenjak pri kuhanju pozelenel, pomeni to, da smo jajce predolgo kuhali. Na rumenjak damo nekaj kapljic limoninega soka.
O V
ICO
če ste povabili goste na večerjo v kavarno, morate vedeti naslednje:
® Aperitiv ponudite doma (če niste povabili preveč ljudi), tako lahko pridete vsi skupaj v kavarno.
9 Rezervirajte mizo. Nič ni bolj neprijetnega kot sesti za edino prazno mizo poleg vrat, ki se stalno odpirajo, še slabše pa je, če ne najdete mize in morate v drugo kavarno.
g Ponudite gostom, da sami izberejo jedi.
• Nikakor ne dopustite, da vam račun prinesejo na mizo. če vas v kavarni dobro poznajo, en dan prej. pustite nekaj denarja in se dogovorite, da pridete naslednji dan po večerji poravnat račun. Sicer pa tudi lahko vstanetc od mize takrat, ko gostje pijejo kavo in diskretno plačate račun.
© Nikakor ne dovolite, da vas gostje pregovorijo, da podelite stroške.
Za mladostni videz
nje in za navpično urezane žepe. Blaga, iz katerih krojite plašče ali kostime, naj bodo čvrsta.
® Za vas niso obleke s prerezanim pasom, z diagonalnimi šivi, naborki, prav tako pa tudi ne preveč tesne obleke in ovratni izrezi v obliki srca. Če so vaše roke pri ramenih debele, nosite kratke rokave.
Nekaj o šminkanju
Ne uporabljajte šminke v restavraciji. Ce ste kosili, naj vam ne bo niti malo nerodno po kosilu vstati in oditi v poseben prostor. Tu si lahko uredite pričesko in popravite šminko. To je mnogo lepše, kot da obrišete naličene ustnice v prtiček.
Ce ste v gledališču, na koncertu ali na nekem sprejemu, nikar ne popravljajte las ali šminke kadar ste že v dvorani. To opravite prej.
Ce ste povabljeni na kosilo k svojim prijateljem, prav tako ne smete popravljati šminke in las za mizo. Prosite gospodinjo, naj vam pokaže kje je prostor za to.
$ Tudi žene v zrelejših letih in nekoliko obilnejše morajo sprejeti sodobno linijo in sodobne barve! Toda barvni odtenek sc mora ujemati z barvo kože, oči in las. Rumena barva utegne biti na primer nevarna za "starejše svetlolase ali sivolase žene.
© Ce le morete^ si za zelo slovesne priložnosti omislite dolgo obleko. Dolga obleka podaljša postavo in skrije mnoge telesne pomanjkljivosti.
£ Izbirajte med enostavnimi linijami modelov, odločite se za vzdolžno zapenja-
Vsega po malem
Klobase, ki smo jih osušili na dimu, bomo lažje lupiti, če jih bomo najprej dali pod vodni curek.
Ne zavrzimo vode, v kateri smo prale kosti ali meso. Z njo moremo zaliti lončnice. To jim bo zelo koristilo.
če morate pripraviti sendviče že dan prej, kot jih boste potrebovali, storite takole: na že narejene sendviče deni-te solatni list, krožnik s sendviči pa ovijte s celofanskim papirjem ali aluminijasto folijo in ga denite v hladilnik.
Knjiga Gostilna - dobrodošla vsakemu gostincu
Pred kratkkii je v založbi Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva in Turisti-.čnega instituta v Ljubljani 'izšla zanimiva knjiga Gostilna, napotki za posle van Je, urejanje in delo. Knjig d so napisali predavatelji Gostinskega šolskega centra v Ljubljani.
Podatki iz zadnjih let kažejo, da so se pri nns mnoga bolj razvila majhna zasebna in družbena gastišča k?t pa velika. Tudi Izletniški tunzem se zaradi hitre motorlzarije in želja ljudi po oddihu, naglo širi. Zato pričakujejo, da se bo število predvsem manjših gostišč še povečali). Frav j tem pa je namenjena knjiga Gostilna. Naš izletnik namreč postaja vedno bolj zakicven.
Knjiga Gostilna bo vsakemu gostincu — gostincu s posluhom za poslovnost — dala številne napotke in podatke z vseh področij, ki jih zajema pejem gostinstvo. Knjiga namreč izčrpno obravnava predpise o gostinski dejavnosti, določila v zvezi s poslovanjem in organizacijo gostišča, ki jih danes veliko naših gostincev ne pozna najbolje. Zda koristni so napitki za urejanje gostišč, saj ni roga med njimi niso niti farJ:ešolna!no. niti cs'?isko urejena. Knjiga govori še o pripravljanju hrane, kletarstvu, postrežbi in higieni v gostiščih.
Knjiga Gostilna daje naprednemu gostincu vse potrebne napotke za sodobno g?s'in~ko poslovanje. 5. Z.
Se veđno pre; si ukrojili p! kole!
ate kako bi Morda ta-
TOREK — 28. novembra 1967
GLAS * 21. STRAN
NAGRADNO ŽREBANJE
KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV!
Podjetje KOTEKS-TOBUS je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji odkupni sezoni pripravilo nagradna žrebanja s preko 4.000 lepimi dobitki.
Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1968.
KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV!
Pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TOBUS ali Kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri žrebanjih, pa skrbno hranite!
Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu.
OB TEJ PRILIKI ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM K PRAZNIKU REPUBLIKE - 29. XI.
lćoteksT&hwt
Ob rojstnem dnevu republike vam čestita
zastopstvo tujih firm LJUBLJANA, Celovška 38, tel. 317-051
PREDSTAVNIŠTVA:
ZAGREB Hica 13
tel. 23-598
BEOGRAD Brankova 14
tel. 620-354
RIJEKA
Rade Končara 44 VI
tel. 23-919
SARAJEVO šenoina 8 tel. 26-111
LJUBLJANA Titova 25
312-022
zimske in letne gume
motorno olje tectvl-antifreeze
autoradio
zastopstvo inozemskih tvrdk Ljubljana, Titova c. 81 » tel. 310-024
LJUBLJANA
COMMERCE
Zastopamo renomirane inozemske tvrdke, ki dobavljajo surovine in stroje naši tekstilni, gradbeni, papirni, kemični in drugi industriji ter umetna gnojila in rastlinska zaščitna sredstva in mehanizacijo našemu kmetijstvu. Od meseca decembra dalje poslujemo v novih poslovnih prostorih na Titovi cesti št. 81 (nasproti bežigrajske pošte).
VSEM OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER
Pismo iz Preddvora
Če manjka pitne vode, zajezite potok Suha
Pred nedavnim smo prejeli v naše uredništvo pismo, v katerem   se   je   za občane Preddvora podpisal nekdo z nečitljivim   podpisom. Piše nam, da so občani Preddvora brali' članek o pitni vodi v kranjski občini, ki je bil objavljen   v   časniku Delo. Strinjajo  se  s podražitvijo cene za kubični meter vode, hkrati pa predlagajo, da bi za rešitev pomanjkanja pitne vode v kranjski občini v Ma-čah lahko zajezili potok Suha  in tako rešili problem. Predlagajo,   da bi kranjski Vodovod    lahko prikljuJil kranjskemu vodovodnemu omrežju v sušnih mesecih to vodo in bi bil problem preskrbe z vodo v Kranju delno rešen.
vsaj
Čeprav nepodpisanih ali nečitljivo podpisanih pisem oziroma prispevkov ne objavljamo, smo vseeno popra-šali v Komunalnem podjetju Vodovod v Kranju, kaj menijo o tem predlogu?
Povedali so nam, da bodo prebivalci kranjske občine oziroma Kranja nasploh čez 50 let potrebovali približno enkrat več pitne vode kot danes. Hiter in preprost račun bi torej bil, da bi morali do takrat zajeti tudi enkrat več vodnih izvirov. To pa ne drži popolnoma. Znano je namreč - o tem smo pisali tudi že v našem časniku — da je vodovodno omrežje v kranjski občini slabo. Cevi puščajo in tako veliko pitne vode cxi-teka v zemljo. Zal v podjetju takšne okvare zelo težko odkrivajo. To potrjuje med drugim tudi primer na Planini.
Drugod v svetu, pa tudi v večjih jugoslovanskih mestih, imajo podjetja ustrezne merilne naprave, s katerimi potem na določenem območju hitro   najdejo   okvaro. Zal
j kranjsko podjetja teh še nima.
Zato so se odločili, da bodo v prihodnjih letih izdelali kataster vodovodnega omrežja, v vseh hišah v občini vgradili vodomere, razen tega pa bodo merilne naprave vgradili tudi v zajetjih, rezervoarjih in odcepih v naseljih. Ko bo vse to urejeno (okrog 1970. leta), pa bodo lahko začeli odkrivati okvare. Tako bodo takrat tudi videli, koliko novih zajetij bi bilo treba Še zgraditi. Že sedaj pa lahko trdimo, da jih ne bo treba toliko kot jih je že sedaj.
Povedali so nam tudi, da je I trenutno   v   severnem delu I občine (pod gorami) še vsak izvir vode treba upoštevati kot vir za morebitno zajetje. Vendar pa   že   zaradi prej omenjenih    razlogov potok Suha zaenkrat še ni predviden. Razen tega bo o prihodnjih zajetjih potrebnih še več raznih raziskav, ki bodo morale biti hkrati usklajene z urbanističnim programom občine za prihodnjih 30 let. Zato je razumljivo, da ni in tudi ne more biti potok Suha predviden ket vir pitne vode   niti   v srednjeročnem družbenem programu občine.
In še to. Z vodovodnim omrežjem v Preddvoru ne upravlja Komunalno podjetje Vodovod v Kranju, ampak Vodovodna skupnost Preddvor, ki od prebivalcev oziroma potrošnikov vode v Preddvoru pobira tudi pavšal. Kranjsko podjetje mora celo samo tej skupnosti plačevati določen znesek za porabljeno vodo. Zato reševanje problema pitne vede v Preddvoru in okoliških krajih zaenkrat še ne spada v pristojnost Komunalnega podjetja Vodovod v Kranju. Taks-
Razstava gozdno lesnega gospodarstva v Železnikih
Muzej sko društvo škofja Loka, pododbor Železniki je pripravilo v okviru praznovanja 29. novembra razstavo gozdno lesnega gospodarstva Selške doline. Razstava bo pred plavžem v Železnikih, odprli pa jo bodo danes, 28. novembra, cb 17. uri.
V zaprtih prostorih, najverjetneje v nekdanji mlekarni, kjer ima muzej skromne prostore, bodo razstavili relief doline, ki ga je izdelal Albert Potočnik iz Ljubljane. V reliefu so prikazane vse gozdne površtne in žage v Selški dolini okoli leta 1900. Selška dolina je takrat imela 44 benečanskih jarmenikov (žag venecijank). Zanimiva bosta modela fužinarske in sorske žage ter mehanizem žage po načrtu iz leta 124-5.
Izrednega pomena ne samo
za Železnike, pač pa v slovenskem merilu je listinski dokaz iz leta 1358, ki govori o tem, da je v Železnikih ob kamnitem mostu stala kovačija in žaga. To je najstarejša dekazana žaga na Slovenskem. Del razstave bo posvečen tudi sodarstvu, ki je bi!o v Selški dolini močno razvito.
Pred plavžem bodo pripravili oglarsko kopo, ki jo bodo za/.gaii ob otvoritvi razstave. Ne bo manjkala tudi koparska bajta in braškarica (majhno ostrešje, v katerem se shrani ostanek oglja, ki se uporabi pri naslednji kopi), razstavili pa bodo še 11 starih gozdnih in cestnih vozil. Razstava bo odprta v času kuhanja oglarske kope do 10. decembra.       S. Z.
nih primerov, kot je v Preddvoru, da z vodovodnim omrežjem upravljajo Vodovodne skupnosti ali zadruge, ki pobirajo tudi pavšal, je v kranjski občini okrog 18. To so med drugim Jezersko, Golnik, Gorice, Zgornja Besnica itd.
A. Žalar
Preurejena žaga v Bohinjski Bistrici
V Lesno industrijskem podjetju Bled smo izvedoli, da bodo danes (torek) v obratu Tomaža Godca v Bohinjski Beli spustili v pogon preurejeno žago. Potrebe po j.aganju lesa v tem obratu so iie dlje narekovale, da bi morali imeti boljšo žago. Nova 'Zaga je popolnoma mehani-
zirana in bodo z njo v enem letu lahko razžagali okrog 28 tisoč kubičnih metrov lesa. Podobno žago je to podjetja pred enim letom odprlo že v obratu Rečica. Zanimivo je, da so projekte za transportne naprave naredili v svojem vzdrževalnem obratu.
A. Ž.
V Kranju nova hladilnica za ribe
Pred dnevi je začela v Kranju obratovati nova hladilnica za ribe, ki sta jo skupaj
uredila  podjetje Veletrgovina Živila Kranj in prehrambeni kombinat Mirna iz Rovinja.  Nova  hladilnica ima zmogljivost    30.000 kilogramov in bo stalno založena z okoli desetimi vrstami morskih rib. Zanimivo jc, da bodo ribe pakirane in očiščene, tako da jih bo mogoče zelo hitro pripraviti. To je druga taka hladilnica v Jugoslaviji. Prvo je podjetje Mirna uredilo v Makarski. Predvidevajo, da bo hladilnica v Kranju z ribami oskrbovala pretežni del Slovenije.
Ob začetku dela nove hladilnice sta omenjeni podjetji v soboto pripravili v hotelu na šmarjetni gori po-skušnjo rib iz te hladilnice, ki so se je udeležili predstavniki goi-enjskih občinskih skupščin ter gostinskih in trgovskih podjetij. Pri tem so predstavniki Živil in Mirne poudarili, da želijo z no vo hladilnico prispevati delež k bolj množični uporabi rib v
naši prehrani. Kot je znano, so ribe zelo vredno, a ceneno živilo. Pri nas jih imamo na pretek, kljub temu pa smo po njihovi potrošnji na enem izmed zadnjih mest v Evropi.
Živila bodo oskrbovala predvsem trgovska in gostinska podjetja, za prodajo go-
spodinjstvom pa bodo v svojih prodajalnah namestili zmrzovaine skrinje, tako g bodo imela te ribe lank° stalno na zalogi. V prihod' njih dneh bodo dobili pet" najst takih skrinj, zanje pa se zanimajo že druga trgovska podjetja na Gorenjskem.
S. Z.
•   i-   „__J7vršnc2a odbora občinske ko«-
Kot smo, ze pisah, so se ^» J^^do v tem mesecu obi-ference SZDL v Kranju ^orili^da £
Kokrico — Foto Perdan
Prireditev na čast g
Po Poljanski dolini bodo speljali vodovod. Kaj res, bo rekel marsikdo, no, nič posebnega, bil je že skrajni čas. Dosti dlje zanimanje neprizadetih ljudi, tistih, ki jim curlja iz pipe že odkar pomnijo, ne seže. In vendar, ali nismo pogosto prepovršni in premalo pozorni za stvari, ki se dogajajo okrog nas? Dolžnost vsakega občana je, da se zanima, kaj se gradi, kje, kako, zakaj se gradi in ali je to potrebno, ali ne. Navadno dvignsiro vik in krik šele ob tako imenovanih »spomenikih« neodgovornih posameznikov — na srečo so vse redkejši — ali ob kakršnem koli drugačnem razmetavanju družbenih sredstev. Ce pa neka stvar uspeva, Č2 pomeni dobro nalcžcn d:n?.r aH prepotreben ukrep, tedaj ga skoraj ni, ki bi jo javno pohvalil. Saj ni potrebno hvalisanje, ne, toda majhna pozornost in priznanje dobro de še tako skromnemu človeku.
Toda naj se vrnem k stvari. Potnik, ki se pelje po razmajanem asfaltnem traku, speljanem po slikoviti Poljanski dolini, ne more spre-
gledati razsežnih skladovnic debelih cevi, ki se tu in tam kopičijo ob cesti. Vse to bodo pridne roke sčasoma sestavile in položile v izkopane jarke. Gradnja vodovoda je očitno v polnem teku. In sedaj majhna zanimivost. Vodovod gradijo vojaki garnizi-je JNA v škofji Loki. Fantje, ki prav gotovo ne bodo nikdar uživali sadu svojega dela, ki zanj tudi ne bodo plačani, veselo poprijemajo za orodje. Prepričan sem, da bodo na koncu prav zaradi njih stroški gradnje mnogo nižji, kot bi bili sicer.
Minula nede'ja pa je pomenila majhno spremembo v bolj ali manj enolični vsak-d.nnjosld vojakov-graditeljev. škofjeloški mladinci so sa spomnili svojih vrstnikov v sivih uniformah. Obiskali so jih in jim v kulturnem domu v Poljanah priredili program. Mladinski pevski zbor gimnazije škofja Loka je zapel več priljubljenih pesmi. Vmes so recitatorjt prav tako dijaki škofjeloške gimnazije, predstavili poslušalcem, ki so povsem napolnili dvorano, nekaj znanih pesmi. Kot majh-
ev
no posebnost velja omeriti nastop mlade Anuške Tolar z Reke, ki je recitirala svoje lastne stihe. Med enournim programom so bili nastopajoči deležni bučnega ploskanja. Na koncu sta prisotne graditelje z nekaj besedami pozdravila direktor gimnazije v šk. Loki Rado Jan in predsednik občinske skupščine Škofja Loka Zdravko Krvina. Slednji je vojakom v znak priznanja poklonil umetniško sliko in več praktičnih daril.
Toda to še ni vse. Po prireditvi so krepke roke naglo pospravile dvorano. Oder so zavzeli člani škofjeloškega ansambla Dovvn beat. še hip in prostor je zadonel v modernem ritmu. Sive uniforme so se pomešale s pisanimi barvami prazničnih oblek. Veselje je trajalo do noči.
Vodovod še ni končan. Vojaki se bodo še precej časa potili in razkopavali rodovitno poljansko zemljo, škofjeloški mladinci so jih tokrat prvič obiskali. Vsi obljubljajo, da ni bilo poslednjič. Prav je tako.
I. G.
Občinska skupščina in družbene organizacije
čestitajo k dnevu republike
29. novembru
Občinski sindikalni svet Kranj
želi za praznik republike 29. november vsem zaposlenim mnogo delovnih uspehov pri njihovem
nadaljnjem delu
Ob dnevu republike čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem veletrgovina
V
KRANJ
s svojimi delovnimi enotami
se priporoča vsem svojim potrošnikom in jih vabi, da svoje potrebe zadovolje v njenih prodajnih enotah. Delovna skupnost zagotavlja, da boste solidno postrežem in z veliko izbiro zadovoljni
GLAS
v vsaki hiši v vsakem domu pri vsaki družini
GOREMJCI NAJVEČ BERO GLAS
PGLTEĐMIK GLAS ZASTONJ
Naročeni ste na Glas, vaš sorodnik, prijatelj ali sosed pa ni. Sporočite nam po telefonu ali pa z dopisnico njihov naslov in do konca leta bodo prejemali Glas zastonj. Ko se bodo navadili nanj, se bodo naročili na Glas. Naslednje leto pa plačajo 2400 S din in za ta denar bodo dobili 100 številk, v katerih bo veliko zanimivosti z vse Gorenjske.
Do konca leta 1967 GLAS ZASTONJ
anketa — anketa — anketa — anketa — anketa — anketa
1. poklic
2. izobrazba " „ .
3. koliko družinskih članov bere Glas? odraslih................otrok...............
4. kaj vam je v Glasu všeč?
5. kaj vam v Glasu ni všeč?
6. kaj pogrešate v Glasu?
Odgovore pošljite na naslov: Glas, Kranj — Trg revolucije 1, najkasneje do 9. dec. 1967.
NAROČAM GLAS
na naslov:
(Napisati priimek in ime, bivališče ter peki::)
podpis naročnika
rt O
ce
tu
u     i* ft
Veletrgovina Živila Kranj
13 milijard blagovnega prometa
Letos so namenili 390 milijonov starih dinarjev za investicije — V nekaj dneh bodo odprli več novih oziroma preurejenih trgovin
Veletrgovina Živila v Kranju je danes med največjimi tovrstnimi podjetji na Gorenjskem. Imajo več kot sto prodajnih prostorov in predvidevajo, da bodo do konca leta dosegli 13 milijard blagovnega prometa. Trenutno imajo okrog 550 zaposlenih delavcev, katerih poprečni osebni dohodek znaša 81.700 starih dinarjev; od celotnega dohodka, ki ga bodo ustvarili v tem letu, pa bodo kar 32 odstotkov namenili za sklade.
Že na začetku leta so v podjetju naredili obširen investicijski program. Tako so za razširitev oziroma preureditev prodajnih prostorov na Gorenjskem letos namenili kar 390 milijonov starih dinarjev.
Ko smo se pred dnevi pogovarjali z direktorjem podjetja Cirilom Ankerslom, nam je povedal, da jim je tolikšne investicije omogočila predvsem združitev, z bivšim podjetjem Agrario in Kolo-niale na Bledu.
»Ct sc ne bi združili, sami p rev gotovo ne bi zmogli to-
likšnih investicij, čeprav smo z izvajanjem Investicij zaradi združitev začeli šele marca letos, sem prepričan, da bomo celoten program izpolnili do konca leta. Največ novih oziroma preurejenih objektov bomo odprli prav v teh dneh, ko praznujemo praznik republike, čeprav smo morda malo pozni — bolje bi bilo, da bi vse te objekte predali namenu že med glavno turistično sezono — pa se bodo prvi rezultati prav gotovo kmalu pokazali. Potrebe so nam namreč narekovale, da smo takšen program morah izpolniti v tem letu. V kratkem bomo izdelali tudi program investicij za prihodnje leto. Kaže, da bo ta program še večji, kot je bil letos.«
V teh dneh bodo — ali pa so že — odprli nov potrošniški center z bifejem v Šenčurju in preurejeno trgovino v Preddvoru. Predvidevajo, da bodo s preurejeno trgovino v Preddvoru rešili potrebe prebivalcev za prihodnjih 20 let. Novo trgovino bodo odprli tudi v Hrast-
ju, kjer je v zadnjem času zraslo novo naselje. Prav tako bodo v teh dneh odprli nov potrošniški center v preurejeni stavbi bivše zobne ambulante na Bledu. — V Kranjski gori pa preurejajo škrlatico, kjer bodo zgradili nova skladišča in tako razširili sedanjo trgovino in jo preuredili v samopostrežno. V trgovini pri savskem mostu v Kranju po bodo še letos obnovili opremo.
In kakšen je okvirni program investicij za prihodnje leto?
Zaenkrat predvidevajo, da bodo prihodnje leto povečali prodajne prostore v Radovljici, v Naklem in v Cerkljah. Novo trgovino pa bodo zgradili, oziroma preuredili že odkupljeno stavbo, v Bohinjski Beli. Razen tega pa nameravajo prihodnje leto predvsem urediti in utrditi notranjo organizacijo v podjetju. Tako že sedaj izdelujejo podrobno analizo delovnih mest, da bi prihodnje leto lahko še bolj izpopolnili način nagrajevanja delavcev.
(Mimogrede povedano jim je že letošnji način nagrajevanja omogočil, da so lahko dosegli tolikšne uspehe *-predvsem v investicijah).
Ko smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Cirilom Ankerstom, smo se tudi pozanimali, s kakšnimi težavami se srečujejo v novih razmerah gospodarjenja oziroma v reformnih ukrepih.
Povedal nam je, da so v zadnjih dveh letih povečali blagovni promet v podjetju za več kot enkrat. Težave pa imajo s tistimi prostori, ki jih imajo v najemu. Nekaj
težav pa so jim povzročile tudi podražitve nekaterih komunalnih uslug. Za te bodo v prihodnje porabili okrog pet milijonov starih dinarjev več kot do sedaj.
Veletrgovina Živila je bila letos med tovrstnimi podjetji na Gorenjskem na prvem mestu na področju investicij, čeprav odpirajo nove in preurejene prostore šele sedaj, pa je praznik dneva republike za njih Še toliko večji. Zato jim iskreno čestitamo in želimo še več uspehov v prihodnjem letu.
A. žalar
Ko so v soboto, 18. novembra v zadružnem domu na Kokrici pri Kranju odprli dva nova prostora, so v klubski sobi odprli tudi razstavo slik domačina Lojzeta Dežmana. Kaže, da so obiskovalcem slike všeč, saj je že precej slik prodanih. Lojze slika že nekaj let, največ slik pa je naredil letos. Po končani razstavi na Kokrici, bo najbrž razstavljal tudi v Zalogu. Na sliki Lojze Dežman ob razstavljenih slikah — Foto Franc Perdan
TOREK — 28. novembra 19G7 GLAS * 25. STRAN
R E HRANA
POTROŠNIKI
za praznike je potrebno marsikaj, pa ludi dovolj časa za razne nakupe
Ne pozabite, da bodo ravno zaradi tega pred in med prazniki
ODPRTE naše trgovine takole:
TOREK
28.11. 1967
SREDA
29.11. 1967
ČETRTEK
30.11. 1967
odprle vse trgovine (tudi klasične) neprekinjeno do 19.30 ure
POTROŠNIKI
vsi naši P-marketi, samopostrežbe in klasične trgovine Vam nudijo poleg bogate zaloge prehrambenega blaga in blaga za osebno in široko potrošnjo
REKLAMNO PRODAJO
zapite vse trgovine	po tovarniških cenah		
	čokolada: mlečna	500 g	8,00 ND
odprte dežurne trgovine od 7.30 do	lešnikova	500 g	11,00 ND
11. ure	keksi: albert	500 g	3,25 ND
	dečji	500 g	3,10 ND
Ljubljana: P-market Cigaletova, Sav-	čajno pecivo:	500 g	3,25 ND
sko naselje, Šentvid, Roška, Prule,	kompot marelica	% kg	2,40 ND
Vodmatski trg, Hubadova; samopo-	rozine:		
strežba Titova 82 in Pecivo, Šent-	nepakirane	kg	4,50 ND
vid 44	pakirane	500 g	2,70 ND
P-marketi: Stražišče, Kranj, Kranj-		200 g	1,10 ND
ska   gora,   Vir,   Mengeš, Kamnik,	vina:		
Škofja Loka, Jesenice, Koper, Seža-	Starček beli	1/1	4,00 ND
na, Nova Gorica, Opatija, Kisovec,	in rdeči	2/1	8,00 ND
Zagorje, Hrastnik, Črnomelj in sa-	\ .! mouth vino	1/1	7,70 ND
mopostrežba v Litiji.	biser slovin	08	8,50 ND
Ljubljana
vam nudi pod izrednimi pogoji vozila
GOOD
		DM	Ost. str.
AUDI-N 72 KS 2 vrata		5.688	13.506,04
AUDI-N 72 KS 4 vrata		6.015	14.200,42
AUDI-L 72 KS 2 vrata		5.888	13.931,04
AUDI-L 72 KS 4 vrata		6.215	14.625,42
AUDI-L 80 KS 2 vrata		6.000	14.169,04
AUDI-L 80 KS 4 vrata		6 315	14.838,20
AUDI - 80 VARIANT —	osebno vozilo	6.382	13.250,75
	dostavno vozilo	6.382	10.172,29
AUDI-SUPER 90 2 vrata		6.358	15.100,75
AUDI-SUPER 90 4 vrata		6.708	17.288,50
VOŽNJA, VELIKA MOČ,	Informacije:		
MAJHNA PORABA — UGODNA CENA, BOGATA IZPIRA V 8 IZVEDBAH
AUTOCOMMERCE LJUBLJANA, Trdinova 4 Telefon: 313-580, 313-588
Splošno gradbeno podjetje Tržič gradi v Pristavi dva stanovanjska bloka. Prvi stanovanjski blok z 18 stanovanji bo vseljiv junija, drugi blok z dvajsetimi stanovanji pa v avgustu prihodnjega leta.
Filmi, ki jih
gledamo
KLEOPATRA — živobarvni bogato poslikani filmski strip kaže, da ameriški producenti ločno vedo, kakšni filmi bodo kar najbolj angažirali njihove producentske, proizvodne sposobnosti tako, da jih ne bo nenehoma strah, da bi ostali praznih žepov. Misel se je porodila ob primerjavi pred časom prika-zovanega filma Ben Hur pri nas. Oba, Ben Hur in Kleopatra^ sta polna vsega mogočnega filmskega ■ blišča. Kleopatra je značilna še bolj, ker ne gre za filmski zapis ene od svetopisemskih zgodb, temveč za zapis zgodovine Rima in Egipta.
Pri pisanju scenarija, tako je razvidno iz »glave« filma, so sodelovali kar trije avtorji. Navsezadnje bi jih, preprosto povedano, lahko sodelovalo tudi deset, pa bi ne gledali prav nič drugačen film. Vse mora biti le skrbno preračunano tako, da bo možno prikazati čimveč množic, kar največkrat Elizabet h Tavlor v velikem planu in seveda čim pogosteje ob svoji postelji.
Počasen ritem, nepotrebna razvlečenost, ki priklene gledalca za tri ure in pol na sedež v kinodvorani. venomer se ponavljajoči dialogi in blišč ter razkošje, gledalca utrujajo. Tudi Richard Bur-ton, igralec, ki mu ne gre odrekati izrazitih kvalitet, se ni znašel. Njegov lik je sicer ostro začrtan, mestoma pa je našel celo možnost, da je izrazito pokazal svoje bogato igralsko znanje.
LIGEIN GROB — Filmska obdelava romana E. A. Poea
— Nujno se zdi, da ločimo romanopisca od ustvarjalcev filma. Predvsem zato, iker film pomeni novo, zaključeno in popolnoma samosvojo kvaliteto.
S takšnega stališča pa lah« ko ocenimo ta film zgolj kot ponesrečen poizkus mediti-ranja o življenju in smrti s povsem običajnimi filmskimi sredstvi. Režiser Roger Cor-man je uporabil barve in široko platno, čeprav bi verjetno laže izpovedal poglavitno misel svojega filma na črno-belem jin ■normalnem filmskem patnu. Lige in grob je film, ki ga gledalec gleda predvsem kot čisto povprečno filmsko »strahljivko.« Misli romanopisca so zabrisane. Ostane fabulativni okvir, ki se z zelo počasnim ritmom razgrinja in kaže, da so tako scenaristu kot režiserju najpomembnejši dialogi, žal pa so ti le ena izmed značilnosti filma. Če vse ostalo zanemarimo in pustimo ob strani, potem nismo izkoristili možnosti, ki jih film nudi!
»h.  v-B. šprajc
SPOREDI
TOREK — 28. novembra 1967
TOREK - 23. novembra
8.08 Iz domače operne tvornosti — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Narodne z Borutom Lesjakom
— 9.40 Cicibanov svet in pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje gc;te
— 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.1C Suita za gedala
— 12.no Kmetijski nasveti — 12.40 I (»rajo domrčj pihalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Pol ure ob lahki glasbi — 14.55 Kredima banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
vas — 17.05 Igra Simfonič-oi-kester RTV Ljubljana 18.00 Aktualnosti doma in svetu — 18.15 Jugoslovan-i zbori pojo pred prazni-m — 18.45 Družba in čas 19.00 Lahko neč, otroci — 15 Poje Los Panchos — 25 Pet minut za EP — C0 Radijska igra — 21.00 sem gedal — 21.15 Deset isov — d:jset pevcev — 10 Jugoslovanska zabavno tirumentalna glasba — 23.05 terarni nokturno — 23.15 Z selo pesmijo in plesom v sznieni dan
19. j 19.
I 20
SREDA — 23. novembra
6.09 Dobro jutro — 8.0J Veseli tobogan — 9.05 Lahka
glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.00 Naš današnji dan — reportaža — 10.25 Z domačimi ansambli in pevci po Sloveniji — 11.00 Turistični napotki za' tuje goste — 11.15 Iz arhiva lepih melodij — 12.10 Posebna propagandna oddaja za praznik republike — 13.15 Za-i bavna glasba — 13.30 Za mir in sodelovanje — 13.50 Glas-» beni intermezzo — 14.00 Opa-> tija 67 — popevke iz festivala — 15.05 Simfonija — Marjan Kozina — 16.00 Sport za praznik — 17.05 Ples ob petih — 18.30 Kulturna oddaja — 19.00 Lahko neč, otroci — 19.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.00 Sest slavnostnih vabil — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke in plesni zvoki
ČETRTEK — 39. novembra
6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.57 Glasbena medigra — 9.05 Revija jugoslovanskih pevcev in ansamblov zabavne glasbe —
10.00 Človek in stroji — reportaža — 10.20 Dopoldansko' glasbeno potovanje — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Komorni zbor RTV Ljubljana — 12.10 Igramo za razvedrilo — 13.15 Iz operetnih odrov — 14.00 Slovenija med Debelim rtičem in Sečo — reportaža — 14.25 Pisani baletni intermezzo — 15.05 Koncert lahke glasbe — 16.00 Očetje in sinovi — reportaža — 16.30 Glasbena poezija — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Koncert naših opernih pevcev —- 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarna oddaja — 21.30 Praznični nokturno — 22.10 Večeri komorne glasbe — 23.05 Literarni nokturno
PETEK — 1. decembra_
8.08 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Blaga Videč in Blagoje Petrov pojeta makedonske narodne pesmi — 9.40 Iz glas-
benih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Za vedro razpoloženje — 12.10 Z repertoarja Dubravke Tcmšič-Srcbotnjakovc — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Veliki valčki in uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko neč, otroci — 19.15 V ritmu bossa nove — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
— 22.10 Iz sodobne italijanske simfonične literature — 23.05 Literarni nokturno
TOREK — 28. novembra
9.40 TV v šoli, 19.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.15 TV v šoli, 15.05 Angleščma (RTV Zagreb) — 15.35 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.40 Film za otroke, 18.50 Temelji naše revolucije, 19.30 TV obzornik. 20.00 Ćik cak, 20.10 Tradicije NOB, 20.40 Koncert delavskih in revolucionarnih pesmi, 21.30 Pogled v zenico sonca — film (RTV Ljubljana) — 23.00 Hokej CSSR : Švedska (RTV Zagreb), — 24.00 Poročila — Drugi spored: 17.15 Reportaža (RTV Beograd) — 17.30 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 18.00 Revolucionarji Slaka (RTV Zagreb) — 18.50 Narodne pesmi, 19.40 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 16.05 Poročila, 16.15 Siptarski TV pregled (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 21.30 Celovečerni film (RTV Beograd)
SREDA — 29. novembra
9.00 Čestitka in poročila, 9.10 Mladinska oddaja, 10.00 Festival narodnih pesmi (RTV Beograd) — 11.40 Partizanske meditacije pionirjev (RTV Ljubljana) — 12.00 Koncert simfoničnega orkestra, 13.00 20 milijonov, 13.30 Glasbena medigra, 13.4? Po-
ročila (RTV Beograd) — 13.55 Nogomet Sparta: Anderlecht (Intervizija) — 14.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 15.00 Nadaljevanje prenosa iz Prage (Intervizija) — 16.00 Boks za zlato rokavico, 17.00 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 17.45 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.00 Podelitev nagrad AVNOJ), 18.30 Zabava vas Mija Aleksić (RTV Beograd) — 19.25 Bosa pojdiva, dekle, obsorej — balet, 19.54 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV B: ograd — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Nogomet Manchoster United : Sarajevo (Evrovizija) — 22.30 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 23.30 TV dnevnik, 23.50 Boks za zlato rokavico (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje; 12.00 Dežela petih kontinentov — film (RTV zagreb) — 14.45 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 17.45 Informativne oddaje (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 23.30 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb)
ČETRTEK — 30. novembra
16.20 Poročila (RTV Beo-grad) — 16.25 Tik tak (RTV Ljubljana) — 16.40 Slike sveta (RTV Beograd) — 17.10 Samac-Sarajevo (RTV zagreb) — 17.40 Letos nove šole, 17.55 Partizanka Anka-opera (RTV Ljubljana) — 19.00 Dežurna ulica (RTV Beograd) — 19.40 Cik cak, 19.45 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Podelitev plaket Branka Ziherla, 20.40 Balada o temi — TV drama (RTV Ljubljana) — 22.10 Poezija Vaška Pope (RTV Beograd) — 22.25 Posnetek   koncerta   z dubrovni-
ških poletnih iger (RTV Zagreb) — 23.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — 23.40 Hokejsko .srečanje Jugoslavija : Avstrija (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 16.20 Poročila (RTV Skopje) — 17.40 Informativne oddaje (RTV Zagreb) — 19.40 Propagandna oddaja, 19.54 Lahko neč, otroci (RTV Beograd) — 20."0 Propagandna oddaja, 23.20 Včeraj, danes jutri (RTV Zagreb)
PETEK — 1. decembra
9.40 TV v šoli (RTV Zagreb)
— 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Vaša križanka (RTV Skopje) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Zaplešite z nami, 18.45 Rezerviran čas, 19.05 Tiskovna konferenca, 19.35 Cik cak, 19.40 Firenzc po poplavi — (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.40 Važno je imenovati se Ernest
— film, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Zaplešite z nami (RTV Ljubljana) 18.45 Objektiv 350, 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja, 20.40 Celovečerni film, 22.10 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
Kranj CENTER
28. novembra  amer.   barv. /
CS film KLEOPATRA ob 15.30 in 19. uri
29. novembra premiera franc. barv. CS filma NAIVNEŽ ob 13.20 in 22.30, amer. barv. CS film KLEOPATRA ob 15.30 in 19. uri
30. novembra franc. barv. CS film NAIVNEŽ ob 13.30, amer. barv. CS film KLEOPATRA ob 15.30 in 19. uri
1 decembra amer. barv. CS film KLEOPATRA ob 15.S0 in 19. uri
Kranj STORZlC
28. novembra jugosl. film NA    SVOJI    ZEMLJI ob
16. uri. angl. barv. CS film LIGEIN   GROB   ob   18. in
20. uri
29. novembra angl. barv. CS film LIGEIN GROB ob 14., 16. in 18. uri, premiera jugosl. barv. filma BREZA ob 20. uri
30. novembra jugosl. barv. film BREZA ob 14., 16. in 18. uri, franc. barv. CS film NAIVNEŽ ob 20. uri
1.  decembra   franc. barv.
Cs'film NAIVNEŽ ob 16. in
20. uri,   jugosl.   barv. film
BREZA ob 18. uri Stražišče SVOBODA 30.  novembra franc. barv.
CS  film  NAIVNEŽ ob 15.,
17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC
29. novembra italij. barv. CS film INVAZIJA VIKINGOV ob 15., 17. in 19. uri
30. novembra meh. špan. barv. film VRNI SE IZ MEHIKE ob 15., 17. in 19. uri
Naklo
29. novembra premiera amer barv. CS filma VELIKA DIRKA OKOLI SVETA ob 16. in 19. uri
Kropa
29. novembra meh. špan. barv. film VRNI SE IZ MEHIKE ob 16. in 19. uri
30. novembra amer. barv. CS film KLIC TROBENTE ob 16. in 19. uri 1
Jesenice RADIO
28. novembra amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ZENO
29. novembra amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO
ZENO
30. novembra amer. barv. CS film DVOBOJ NA SONCU
1. decembra amer. barv. CS film BOEING-BOEING
Jesenice PLAVŽ
28. novembra italij. barv. CS film SINOVI TARAS BULJBE
29. novembra amer. barvni CS film DVOBOJ NA SONCU
30. novembra franc. barv« film GALANTNE SVEČANOSTI
1. decembra franc. barvni film GALANTNE SVEČANOSTI
Dovje-Mojstrana
30. novembra italij. barvni CS   film    SINOVI TARAS
BULJBE
Kranjska gora
30. novembra amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ZENO
1. decembra italij. barvni CS film SINOVI TARAS BULJBE
Škofja Loka SORA
28. novembra amer. barvni film CAT BALLOU ob 18. in 20. uri
29. novembra amer. barvni film CAT BALLOU ob 15.* 17. in 20. uri
30. novembra nem.-jug. CS film WINNETOU IN APAC1 ob 15., 17. in 20. uri
1. decembra nem.-jugoslov. barv. CS film WINNETOU IN APACl ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
29. novembra franc. barv. CS film VIVA MARIA ob 20. uri
30. novembra franc. barvni CS film VIVA MARIA ob 17.15 in 20. url
Želite POTOVATI? Nič skrbi s prevozom
Avtopromet Gorenjska Kranj
vam nudi udobna, varna in poceni potovanja v svojih avtobusih
30
16
23
23
NOVEMBRA: Odhod 2. DECEMBRA: Odhod 9. DECEMBRA: Odhod DECEMBRA: Odhod
DECEMBRA: Odhod DECEMBRA: Odhod
KRANJ-TRBIŽ-CELOVEC ob 6. uri — povratek ob 18. uri KRANJ-TRST—KRANJ ob 6. uri — povratek ob 18. uri KRANJ- TRBIŽ—KRANJ ob 6. uri — povratek ob 13. uri KRANJ—TRST—KRANJ ob 6. uri — povratek ob 18 uri
KRANJ—TRBIŽ—KRANJ ob 6. uri — povratek ob 13. uri KRANJ—CELOVEC—KRANJ ob 7. uri — povratek ob 14. uri
— cena 40 N din
— cena 35 N din
— cena 19 N din
— cena 35 N din
— cena 19 N din
— cena 17 N din
INFORMACIJE:
v Kranju poslovalnica Turist, cesta JLA 1, telefon 21-565 in v turističnem oddelku podjetja Trg revolucije 4, telefon 21-081; v Tržiču poslovalnica podjetja, Cesta JLA 2, telefon 71-268
KOLEKTIV SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OBČANOV
ZA DAN REPUBLIKE
IN ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE
Elektrotehnično podjetje
Gregorčičeva 3
Vam čestita za 29. november in Vas vabi k sodelovanju.
če Vam je odpovedal elektromotor, transformator, TV- ali radio aparat, pralni stroj, bojler, štedilnik, sesalnik, hladilnik, oljna peč ali pisarniški stroj — obrnite se v
KriANJL
Če želite novo elektroinstalacijo ali obnoviti staro obrnite se v
KRANJ
Za kvalitetno vzdrževanje električnih naprav je treba dobrega strokovnjaka, zato se obrnite v
Če boste kupili kakršenkoli elektrogospodinj-ski, akustični aparat ali elektroinstalacijski material — kupite to v
Smrt
Ne iščite šušmarjev — obrnite se na strokovno podjetje
KRANJ
— potrudili se bomo, da našim naročnikom ugodimo.
Kranjske opekarne Kranj
J_L
s svojimi obrati v Stražišču, Bobovku in Češ-njevku vam nudijo vse vrste žganih zidnih in stropnih opek po ugodnih cenah.
Kolektiv se pridružuje čestitkam za dan republike in želi delovnim ljudem prijetno praznovanje.
Vsem naročnikom čestitamo
za dan republike
GLAS
Skupščina občine
T v* v
Trzic
Občinska konferenca ZKS Tržič Občinski odbor ZB Tržič Občinski sindikalni svet Tržič Občinski komite ZMS Tržič
čestitajo vsem občanom za
dan republike
in jim želijo prijetno praznovanje
Kemična tovarna Podnart
SPECIALIZIRANA
TOVARNA
ZA GALVANIKO,
FOSFATIRANJE
IN BARVANJE
V  tovarni  prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na razpolago. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem k PRAZNIKU REPUBLIKE
Prodam
Skoraj novo SPALNICO, 10 kosov, ugodno prodamo. Vešter 25, šk. Loka 2582
Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Repnik, Glin je 2, Cerklje 2659
Prodam KRAVO s teletom ali visoko brejo. Mavčiče 59, Medvode , 2660
Prodam kompletna garažna VRATA. Predoslje 21, Kranj 2661
KRANJ
nogavice NOGAVICAR Titov trg 19
Prodam AVTO »AUDI-67«. Prebačevo 57, Kranj 2662
Novo visokopritlično HIŠO z vrtom ali samo eno stanovanje prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 2663
Prodam večjo količino vloženih GOB sivk. Krmelj Pavel, sv. Duh 95, škofja Loka 2664
Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. Zg. Bitnje 168 (pri gasil, domu), žab-nica 2665
Prodam HIŠO za podreti. Naslov v oglasnem oddelku
2666
Prodam 4 dobro ohranjene KAVČE, 3 fotelje in PRALNI STROJ »Rex«. Kranj, Reše-va 7 2667
Prodam KRAVO. Jama 3, Kranj 2668
Prodam dva PRAŠIČA za pitanje. Bobovk 3, Kranj
2669
Prodam težko KRAVO s teletom, ŽREBICO, staro 7 mesecev. Pšenična polica 7, Cerklje 2670
Ugodno prodam OVCE za zakol in pleme ter večjo količino VOLNE. Nahtigal Franc, Jezersko 2671
Prodam zazidljivo gradbeno PARCELO v okolici šk. Loke. Ponudbe poslati pod »Gotovina« 2672
Prodam karamboliran FIAT 750. Naslov v oglasnem odd.
2680
Obveščamo stranke, da od 1. decembra 1967 ob sredah popoldan do ponovnega obvestila NE BO URADNIH UR.
KRANJSKE OPEKARNE KRANJ, Reginčeva 8
Ostalo
ROLETE _ LESENE, plastične, platnene, struženje in lakiranje PARKETA naročite pri ŠPILERJU Lojzetu, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 2522
NEDRČKI, PREDPASNIKI, odlični kroji, kvalitetna izdelava, konkurenčne cene! Delamo tudi po meri. Se priporoča »MIRA«, Titov trg 24, Kranj 2523
KAM po SANKE? imam večjo količino SANK —6 vrst, cena ugodna — in ročne VOZIČKE. KURNIK FRANC, kolarstvo, Tupaliče 11, Preddvor 2643
EHODI DOMOV BREZ
vavice. Se priporočamo, telefon 22-888 2565
HITRO in SOLIDNO popra, vilo T V in radioaparatov vam nudi TV-servis LUKEŽ Marjan, Titov trg 22, Kranj, telefon 22-078 2673
Oddam SOBO. Ponudbe poslati pod »izven mesta«
2674
INSTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK
proda osnovno sredstvo: KOTEL št 15 K »TRIKA«
(centralna peč).
Kotel je v rabi 2 leti in se nahaja v odličnem stanju.
GOSTILNA   BENEDIK v
Stražišču sprejema zaključene družbe, rezerviran prostor, jedi po naročilu, primerno za slavnostna kosila, večerje, poroke in podobno. Solidna postrežba, pristna vina pred. vsem cviček iz Gadove peči. Vsak petek sveže domače kr-
V soboto zvečer, 25. 11. 67, sem iz Ločnice do šk. Loke izgubil AKTOVKO z orodjem. Najditelja prosim, da jo odda Hafner, Zg. Bitnje 189, proti nagradi 2675
Iščem ŽENSKO, ki bi mi dopoldne varovala 4-letno deklico. Naslov v oglasnem od. delku 2676
Nujno iščem INŠTRUKTORJA matematike za trgovsko stroko. Poizve se v Jelen-čevi 6, Kranj 2677
Prosim osebo, ki se je polastila moje DENARNICE v nedeljo popoldan v avtobusu
SOCIETA
ob
"DARWIL
Trst
PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/I-II
GENERALNO ZASTOPSTVO
ZA VSE DRŽAVE
ZA URE DARVVIL IN ARETTA
Generalno zastopstvo DARVVIL vam nudi največjo izbiro zlatega nakita iz 14-, 18- in 22-ka-ratnega zlata, izdelanega v 42 svetovno priznanih industrijah zlatega nakita.
Za vsak nakup zlatih predmetov dajemo popolno garancijo za čistoto, težo in ceno.
Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 gram!
Kranj—Stražišče, da mi vrne vsaj dokumente. RF 2678 Poceni oddam opremljeno SOBO dekletu. Kranj Partizanska 28 2679
''\'Pi    it ve-
-i' ■■ ' -.1.;    » ,-
GOSTILNA pri MILHARJU
čestita vsem gostom za dan
republike in vabi na zabavo 29. 11. 1967 zvečer. Igra kvartet »STEGEN«. Vabljeni!
2681
GOSTILNA ZARJA TRBOJE vas vabi na praznik 29. 11. 1967 na zabavo s plesom. Za razvedrilo bodo poskrbeli »VESELI VANDROVčKI«
2652
Ob bridki izgubi mojega ljubega moža in skrbnega očka, brata in strica
Franca Kralja
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom, tovarni Planika, Puškami — Kranj za vsestransko pomoč, kirurgičnemu in onkološkemu inštitutu v Ljubljani in dr. Notarjevi za zadnjo pomoč in lajšanje. Zahvala tudi vsem, ki so se poslovili od njega, mu poklonili cvetje, izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu spremili na njegov prerani grob. še enkrat vsem iskrena hvala.
žalujoči: žena Agata, sinova Franci in Drago ter ostalo sorodstvo
Mavčiče, 25.11.1967
V nekaj stavkih
LJUBELJ — V prvih devetih letošnjih mesecih je prek mejnega prehoda Ljubelj prišlo v našo državo 323.793 vozil z 1,152.052 potniki. V nasprotni smeri pa je prešlo mejo 294.385 vozil z 1,035.817 potniki. \ primerjavi z lanskim obdobjem se je število vozil, ki so prišla v Jugoslavijo prek Ljubelja, povečalo za 60 odstotkov, število potnikov pa za 45 odstotkov, -dh
•
TRŽIČ — V tržiški občini je do septembra letos vložilo svoje prihranke v hranilnico 5521 vlagateljev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so se vloge dvignile za 21 odstotkov, -dh
TRŽIČ — V tržiški občini je v zadnjem tromssečju prenočevalo 3283 gostov. V tem času je Tržič obiskalo tudi 1834 tujih gostov, to je 500 več kot domačih, -dh
KRANJ — V ponedeljek popoldne so na Titovem trgu v Kranju odprli novo poslovalnico podjetja Elita. Sodobno urejena prodajalna je založena z izdelki moške in ženske konfekcije ter modnimi oblačili za mlade fante in dekleta. Predvidevajo, da bodo v prvih mesecih prihodnjega leta odprli novo posebno prodajalno otroške konfekcije.
JESENICE — Oktobra je bilo v jeseniški občini 254 vajencev, ki so sklenili učne pogodbe, od tega jih je prvo leto v uku 85. Največ vajencev st uči v trgovski stroki, gostinstvu, dalje za ključavničarje in avtomehanike itd. Samo po en vajenec pa se uči za kleparja, vodovodnega instalaterja, pečarja in dimnikarja.
JESENICE — V okviru zveze kulturno-prosvetnih organizacij v jeseniški občini deluje deset Svobod in kultumo-umet-niških društev. Vsa društva imajo 45 sekcij: dramske, pevske, folklorne, likovne, šahovske ter knjižnice in klube. Največ sekcij — kar 10 — ima jeseniška Svoboda, po šest pa jih imajo javorniška Svoboda, v Žirovnici in v Dovjah.
Obiščite VIII. NOVOLETNI SEJEM v Kranju
od 16. do 26. m 1967 v domu FRANCA VODOPIVCA
citroen    t ■ 10"1)8
spoznate ga
ampak ga tudi res poznate?
oiTmnri ed!no vozil°' ki v ovinkih
V/lUL vJvZ/11   obrača  žaromete v smeri vožnje
^TJ-TV^Sn    dobitnik 1 nagrade za var-01U£\yt/ll   nost. Statistično dokazano najvarnejše vozilo Evrope
OTl-KY^U2kY~l 'ovo hidropnevmatsko vzmetenje ima samo še Rolls v/lUL WVZ/11   R0yce, ki je v letu 1967 odkupil Citroenovo licenco
citroen najcenejši v Jugoslaviji
ID 19 Luxe USA dolarjev 1.872 in dinarski stroški za carino in zvezni prometni davek N din 19.930
PRIDITE IN SPOZNAJTE — demonstracijsko vožnjo naročite po telefonu pri TOMOS Zastopstvu tujih firm, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 312-373 * . ##
/^citroen
varnost — udobnost
Upravni odbor
Elektrotehničnega podjetja Kranj razpisuje prosto delovno mesto za
vodjo oddelka f inomefeanika
Pogoj: kandidat mora imeti mojstrski izpit za popravilo pisarniških strojev, imeti mora več let prakse na popravilih računskih in fakturnih strojev. Posebno želimo, da ima nekaj prakse na strojih: Olivetti, Facit, Odnar ter da ima že nekaj vodstvenih izkušenj.
Urejene morajo biti vojaške obveznosti. Stanuje naj po možnosti v Kranju oz. v bližini Kranja. Osebni dohodki po pravilniku Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Prošnje pošljite na zgornji naslov — Gregorčičeva 3. Nastop delovnega mesta je možen takoj!
METALKA
trgovsko izvozno in uvozno podjetje
Ljubljana Dalmatinova 2
oglaša prosto delovno mesto
direktorja
SEKTORJA DETAJLNIH TRGOVIN V LJUBLJANI
Pogoji: visoka ali višja izobrazba in najmanj 5 let komercialne prakse ali popolna srednja šola in 10 let komercialne prakse. Prednost imajo kandidati, ki so že delali v železninar-sko tehnični stroki.
Poseben pogoj: 3-mesečno poskusno delo.
Osebni dohodek po dogovoru.
Obstaja možnost, da kandidatom izven Ljubljane preskrbimo družinsko stanovanje. Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela je dostaviti kadrovski službi Metalke, Ljubljana, Dalmatinova 2 do 12. decembra 1967.
NOVI PLESNI TEČAJI
v DELAVSKEM DOMU V KRANJU
Plesni tečaj za začetnike (nedeljski) bo vedno le ob nedeljah. Med tednom bo tečaj za začetnike ob torkih in petkih ter se začne 5. 12. ob 18.30.
Nadaljevalni plesni tečaj se začne 7. 12. ob 18.30.
Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v delavskem domu v Kranju, vhod 4/1.
OBČANI!
paprite devizni račun    PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI V KRANJU
s podružnicami:
na JESENICAH v RADOVLJICI
ŠKOFJI LOKI ali TRŽIČU
Naložbe na devizni račun obrestujemo v devizah od 4°/0 do 6°/0
Nagradna križanka
TOREK — 28. novembra 1967
GLAS * 31. STRAN
Medvedek Teddy vpraša: »Lidija, kako si začela? Mene si kupila šele letos v Nemčiji.«
Lidija: »Stara sem bila enajst let. Nihče sploh ni vedel, da živim ...«
Teddy: »Ali bom še tvoj, ko si najboljši gorenjski športnik? Kaj pa, če boš dobila v Mehiki drugo igračko?«
Lidija: »Teddy, Teddy, kdo pa ti je rekel, da bom šla v Mehiko. Seveda bi šla rada. Kdo pa ne bi šel!«
Najboljši gorenjski športnik
Rezultati glasovanja bralcev za leto 1967
1. Lidija švarc
2. Polde Milek
3. Jože Turk
4. Majda Ankele
PK Triglav AK Triglav KK Triglav SK Triglav
5. Silvo Logonder KK Kroj
3.873 točk 3.666 točk 1.797 točk 1.525 točk 1.408 točk
Ostali športniki so dobili naslednje Število točk: 6. Marjan Mesec (SK Triglav) 1.466, 7. Vlado Martelanc (KK Triglav) 1.173, 8. Ludvik Zaje (SK Jesenice) 1.172, 9. Blaž Jakopič (SK Jesenice) 1.103, 10. Peter štefančič (SK Triglav) 1.088, 11. Albin Felc (HK Jesenice) 1.C06 točk.
Do petka, 24. novembra, smo prejeli v uredništvu 1.353 glasovalnih listkov.
Lidija ima skoraj premalo časa, da bi se lahko kaj več pogovorila z očetom in mamo. Kadar pa se usedejo, se beseda kar ne more izogniti tudi njenim športnim uspehom.
2.3 reševalce nagradne križanke razpisuje uredništvo G • ~a 10 nagrad, in sicer:
1. nagrada 100.— N din 2.— 3. nagrada po 50.— N din 4.— 10o nagrada po 30.—N din
Rešitve pošljite v uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolucije 1 do srede, 13, decembra, in sicer vsako v svojem ovitku z oznako: NAGRADNA KRIŽANKA. Izid žrebanja bomo objavili v soboto, 16. decembra 1967. želimo vam veliko uspeha pri reševanju.
UREDNIŠTVO
Pionirka Lioja Švarc najboljša
Voda še za v čevelj ni dobra, za Lidijo pa je! Tako bi lahko rekli za letošnjega najboljšega gorenjskega športnika. Lidija namreč preživi tretjino življenja doma, tretjino v šoli, tretjino pa v — vodi. Kako vpliva to na njeno življenje, smo poskušali zvedeti iz pogovorov doma, v šoli in v zimskem bazenu. Poglejmo, kaj menijo o njej.
Štefka Svare (mati): »Lidija doma ne pomaga dosti, saj za to nima časa. Učenje in trening jo popolnoma zaposlita. Včasih se tudi sporeče-va . .. Zelo rada se prepira z bratcem. Je pač še otrok ..«
Karel Svare (oče): »Lidija bi rada šla po končani osemletki v gimnazijo. Jaz sem za to, vendar bo šlo težko. Štirje smo, v kletnem stanovanju imamo kuhinjo in sobo. Ce bi dobila štipendijo! Sam jo ne bom mogel šolati ...«
Lidija Šeligoj (razredničarka): »Lidija je čudovit otrok. Ce hečem reči kako vpliva šport nanjo, lahko povem, da le najbolje. 2e vseskozi je ubogljiva in mirna — odlič-njakinja. Sošolci in prav vsi jo imamo radi.«
Branko Lahajnar (Sošolec):
»Lidija rada pomaga sošolcem in sošolkam in je vsem dobra prijateljica . .. Sklenili smo, da bomo vsi glasovali zanjo.«
Miloš Jokič (sošolec): »Veseli me, da je najboljši gorenjski športnik prav v našem 8. c razredu. Naš razred je prvi na šoli v učenju in vedenju. Naš ugled je Lidija še dvignila. Vsak dan jo gledam in si mislim: »Tako »velika« je, pa tako preprosto dekle.«
Anka Colnar-Košnik (trenerka): »Včasih mislim, da je pridna, včasih, da ni. Takšna je kot ostale plavalke, ki jih treniram. Skrbi me, da ji ne bodo vsa ta priznanja »stopila v glavo«, ker to vse skupaj nič ne pomeni. Tudi, če Lidija ne bi bila odlična
plavalka, če ne bi bila najboljši gorenjski športnik, bi bila vredna toliko kot je. Kot človek je nekaj vredna in najvažnejše je, da to tudi ostane.«
Branka Mihelič (plavalka):
Lidija sicer ni moja vrstnica.' Vsak dan jo vidim na treningih in vem, da je pridna*' da ni domišljava. Vsi se Z njo razumemo in jo imamo radi.«
Tekst: P. Čolnar Slike: F. Perdan
Lidijin glasovalni listek
Tudi Lidija Svarc je poslala v uredništvo svoj glasovalni listek za najboljšega gorenjskega 'športnika. Poglejmo, kaj misli ona:
1. Polde Milek
2. Majda Ankele
3. Ludvik Zaje
4. Marjan Mesec
5. Peter Štefančič
Lidija je že vseskozi med najboljšimi učenci na osnovni šoli Simon Jenko v Kranju. Vsi v razredu in na šoli jo imajo radi in zaradi tega so prispevali ^eAJi<*.dckipri izbiri *a najboljšega športnika.
G LAS
SPORI
TOREK — 23. novembra 1967
Škofja Loka
Odločale
metrovke
Na nogometnem turnirju v počastitev dneva republike, ki ga je v organizaciji SZDL izvedel domači Ločan, so o vseh zmagovalcih odločale enajstmetrovke, ker so se vsa srečanja končala neodločeno.
Pri izvajanju so pokazali največjo hladnokrvnost nogometaši iz Medved in tako osvojili prvo mesto. REZULTATI — Medvode : Železniki 8:6 (4:4), Ločan : Borac 8:7 (2:3); Finale — Medvede : Lcian 6:4 (1:1).
Radovljica
Izenačenost
Na rokometnem turnirju, ki ga je v počastitev dneva republike organiziral rokometni klub iz Radovljice, so zmagali vsi udeleženci po enkrat. Najboljšo razliko v golih so imeli domačini. REZULTATI — Radovljica : Križe 14:9, Križe : Medvode 10:9, Medvode : Radovljica 14:12. Vrstni red: 1. Radovljica (26:23), 2. Medvode (23:22), 3. Križe (19:23).        J. J.
Po tekmovanju v gorenjski nogometni ligi
Ločan in Kranj imata možni iti
Jesenski del gorenjske nogometne lige se je končal z vodstvom Ločana. čeprav je uspeh loških nogometašev povsem zaslužen, vseeno niso njihove možKCsti v poletnem deJu največje. Ločan je namreč odigral dve tekmi več na domačem igrišču, a najvažnejše srečanje prvenstva s Kranjem je izgubil v Škofji Loki. Poudariti moramo, da so v tej konkurenci odigrali 28 tekem in da niti za eno ni bil vložen protest zaradi sojenja.
Poglejmo, kako so se predstavile posamezne ekipe v jesenskem delu.
LOCAN — Zelo borbena in uigrana ekipa. Doživeli so le en poraz in to na domačem igrišču od največjega konkurenta za prvo mesto Kranja. Razen osvajanja naslova jesenskega prvrka, je Ločan civojil tudi rieslov najdisci-pl;n'.rane;še e":'pe.
KRANJ — Po kvaliteti igralcev bi moral zavzeti prvo mesto. Bivši igralci Triglava Bajželj I in II, Selan in Matijaševlč nastopajo v tej sezoni za Kranj. Ker se niso resno lotili tekem, so tako izgubili prvo mesto. Zarfdi ugodnega rrzporeda v spomladanskem delu ima Kranj še vseeno možnost za osvojitev prvega mesta.
SVOBODA — Pričakovanje, da bo Svoboda najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta, se ni uresničilo. Čeprav je igrala dve tekmi več na domačem igrišču, ni osvojila več kot tretje mesto. Svojo pravo vrednost je pokazala le v srečanju s Kranjem, katerega je visoko porazila.
LESCE — Četrto mesto in sedem osvojenih točk pred-
Za kaj se zanimajo učenci?
Anketa na osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču
Na začetku šolskern leta so na osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču izvedli med učenci anketo o sodelovanju pri telesni vzgoji. Anketa je zajela vprašanja od smučanja, orodne telovadbe do športnih iger z žogo.
Anketiranih je bilo 515 učenk in učencev osnovne šole heroja Grajzerja, ki so dali takšnele cdgovore. Na vprašanje, če se bodo učenci udeležili med zimskimi počitnicami smučarskega, sanka-
Kegljanje
Slabše kot lani
Na nedeljskem sedemnajstem republiškem prvenstvu invalidov, ki je bilo na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani, kegljači iz Kranja in Tržiča niso ponovili lanskoletnega uspeha, ko so osvojili pet prvih mest med posamezniki.
Naslov republiškega prvaka med posamezniki je osvojil le Kranjčan Tome v kategoriji amputacije ene noge nad kolenom.
V borbenih igrah so zmagali Mariborčani. Kranj je bil četrti, Tr^ič pa šesti.
-dh
škega in drsalnega tečaja, se je za smučarski tečaj odločilo 71 učenk in učencev, za san-kaški tečaj 27 in za drsalni tečaj 27 anketiranih. Od 515 anketiranih jih zna 385 voziti kolo, kolo pa jih ima 212. Na osnovni šoli jih zna plavati 241, smuči jih ima 211, sani 371, drsalke 41 in kotalke G7.
V anketi je bilo tudi vprašanje, če žele otroci sodelovati v eni izmed sekcij šolskega športnega društva Storžič. Za sodelovanje v rokometni sekciji se je odločilo 64 učencev, za košarko 15, vaje na orodju 49, atletiko 40, p'esne vaje 44, namizni tenis 25 in za kotalkanje 25 anketiranih otrok.
Gotovo je zamisel osnovne šole heroja Grajzerja spodbudna, saj so tako na zanimiv način dobili barometer zanimanja za posamezne šporlne panoge in s tem tudi pritegnili otroke k redni telesni vzgoji. \ig
stavlja uspeh iz Lesc. Najlepši segli v Kranju, uspelo osvojiti
nogometaše uspeh so dokler jim je ;io točko.
TKŽlC - Že n
stepajo Tržičani s mi igralci. Za:a: nimajo denarja, imeti mladinske s? počasi obnr. pezna v uspelih di ugcdr
let na-s elccraj isti-di te-a ker ne morejo ekipe. Ekipa rjja,  k:r se lih kluba. Zara-razporeda v na-
daljevanju prvenstva imrjo precej mcžno.sti, da vidno popravijo svojo uvrstitev.
ŽELEZNIKI — Zelo hitro pomlajevanje ekipe je vplivalo negativno na kvaliteto igre igralcev Železnikov, kar se pezna tudi na uvrstitvi v lsstvici. Trije neodločeni rezultati in trije porazi so bilanca lanskoletnega »vicešam-plcna«.
NAKLO — Lani prvak, letos zadnji. Čeprav je pri5'o do menjave generacij, predstavljata uvrstitev in igra Nakla najneprijetnejše presenečenje prvenstva. Pomladi bedo morali pokazati veliko več, če ne žele zadržati zadnjega mesta.
KONČNA LESTVICA
Ločan	(,	5	i)	l	14: 3	10
Kranj	6	1	l	l	14: 9	9
Svoboda	6	3	1	2	14:10	7
Lesce	6	3	1	2	8: 8	7
Tržič	6	'i	l	3	8:12	5
Železniki	6	t)	::	3	9:13	3
Naklo	6	S	i	5	4:17	1
				1'	Didič	
Bloudkove plakete na Gorenjskem
Zveza za telesno kulturo Slovenije je letos tretjič podelila Bloudkova priznanja
»Vemo, da je ostalo tudi po treh letih podeljevanja priznanj še mnogo desetin zaslužnih delavcev, športnikov in organizacij brez ustreznega priznanja, upam pa, da bomo lahko v prihodnjih letih izpolnili to vrzel,« je dejal ob podelitvi letošnjih pr^nanj predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije Adolf Arigler.
Zveza je podelila sedem nagrad in dvajset plaket. Med dobitniki plaket so tudi trije športni delavci in en kolektiv z Gorenjske.
BERTI BRUN
J2se-iice
Plaketo je dobil za organizacijsko delo. Še po osvoboditvi je bil aktiven hokejist, nogornelaš in smučar, sedaj pa je požrtvovalen in uspešen telesno kulturni delavec. Je predsednik ObZTK Jesenice.
RUDI FINŽGAR Radovljica
Selektor za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Jugoslavije. Je še vedno aktiven in nadaljuje tradicijo vzornika med najmlajšimi. Plaketo
je dobil za organizacijsko in strokovno delo ter tekmoval-
FRANC KONIC Tržič
Plaketo dobil za organizacijsko delo. Vsestranski zaslužen organizator teles^o-kulturnega življenja v Tržiču. Priznan sodnik v orodni telovadbi in partizanskem mnogoboju.
KK TRIGLAV Kranj
Za vsestransko delo in kvalitetne dosežke. Klub dela od leta 1951. Do letošnjega leta ima v svojih vitrinah že devet ekipnih naslovov državnih prvakov ter več članov v državni reprezentanci.
»Bled č8«
in 9. marca na Bledu tekaško tekmovanje za pokal Kurikkala
Pred dnevi se je v Radovlji-1 ci sestal organizacijski komi-J te »Bleda 68« — tekmovanja v
smučarskih tekih za pokala j Kurikkala in Beraver. Tekmo-j vanje bo 8. in 9. marca 1968 j na Bledu, če pa tega ne bi ; dopuščale snežne razmere, bo
tekmovanje na Pokljuki. Smu-' carski skoki za kombinacijo i bodo v Planici.
I    Na sestanku, katerega so se udeležili tudi predsednik in j sekretar smučarske zveze Slo-1 venije Niko Belopavlovič in
Tržič
Strelci za dan republike
Miloš Rutar ter predsednik organizacijskega komiteja »Pokal Vitranc 68« Jože švi-gelj, so izvolili za predsednika organizacijskega komiteja »Bleda 68« Pavla Tolarja, za sekretarja pa Boža Benedika.
Predračun tekmovanja se giblje od 8 do 9 milijonov starih dinarjev. Ro prvih podatkih imajo zagotovljenih 5 milijonov, drugo pa naj bi prispevala gorenjska podjetja.
Na tekmovanje, katerega se udeležuje šest zahodno- in srednjeevropskih držav, bodo povabili tudi vzhodnoevropske države.
Za tehnično izvedbo samega tekmovanja bodo poskrbeli smučarski delavci iz Gorij.
J. Justin
V počastitev dneva republike jc strelska družina Stefe Anton Kostja Tržič v sredo (22. oktobra) organizirala v strelskem domu na Ravnah tekmovanje z zračno puško. Nastopilo je deset ekip in trideset posameznikov, ki so tekmovali za prehodni pokal. Prehodni pokal je v trajno last osvojila ekipa Bombažne predilnice in tkalnice, saj je
že petič zmagala v dveletnih presledkih. REZULTATI: Ekipno — 1.
BPT 482 krogov, 2. Peko 444, 3. ZLIT 402 kroga od 500 možnih.
Posamezniki: 1. Milan Ru-stja (BPT) 170 krogov, 2. Lado Jekovec (Peko) 168, 3. Jelko Rustja (BPT) 161 krogov od 200 možnih. - dh
Oglas v Glasu - zanesljiv uspeh
Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk- 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.