GLASILO
KERAMIČNE
INDUSTRIJE
L I B OJ E -CELJE
1961
/ L 2
198
Studijska
KM " '	'
L, 5	LIBOJSKI KEEMIK
OB DNEVU EEPUBLIKE
it	°=udp!f	i&ssgj ra ’
kot^bjstvS ^^L^^AS^T^itVe«.Bi
jo priborili v težki borbi proti okupatorja in aomacim i dajalcem.
Letos, ko praznujemo ta veliki dan, ki sovpada v 2o-letnico vstaje naših narodov, lahko s ponosom gledamo na pr^hoaeno pot in sadove našega dela za dobro vseh iv:sih narodov Bilje to dolga pot za obnovo porušene domovine, .00 z .^gr^ ditev socializma Kljub zaprekam, ki so stale n^ bv 3 poti, smo z zaupanjem sledili našemu vodstvu, la nas vodi v borbi
h končnemu cilju,
Kot in herojska borba naših narodov vzgled vsem majhnim in z°yU"n5rŠS=Ž, ki' sc drug z o
t'ko ia tudi n-ša povojna borba za izgraditev/ socializma l:hko vzgled vsem tistim, ki so klonili pod pritiskom te ali ono velesile, & umnim vodstvom nase notranjo zunanja no litikc smo sc uvrstili med nn 3 na prodne 3 s g m n,. 3 ugledne 3 sc države Zaradi dosledne neblokovskc politike našega vodstva je ravno našo državo doletelo čast, da 3-0 bila prireditelji
199
ca konference no blokovskih držav. V čsu beograjsko ^°nf^renče j c svet prisluhnil zgodovinskim govorom, voditeljev ^neblo-kovslcih držav, ki so si bili enotni v^tem, do le mir in so žitic med nerodi lahko prineseta boljše življenje vsemu človeštvu. Žeto podpiramo vse napredno človeštvo v^borbi za mar, ki jo ogrožan z brezglavo naglico atomsko- oborožitve. Podpiramo vse majhne in zatirane narode v njihovi borbi za osamosvojitev ter ostre obsojamo nečloveško ravnanje zahodnih imperialistov z 'borci za svobodo svojih podjarmljenih dežel.
Uspehi v času borbe in povojne graditve^n: s no bodo uspavali. Strnjeni okrog našega vodstvo bomo izvrševali naloge, ki so pred nami, da bomo lahko ob vsakem naslednjem dnevu, republiko 'dodali nove uspehe , do bomo ob tem našem velikem dnevu vsi istih misli:
Hej živi nošo socialistična domovina!
Haj živi voditelj in učitelj naših narodov tov. Tito!
M, Z.
HA ŠE PERSPEKTIVE V NOVIH POGOJIH GOSPODARJENJA
/po referatu na polletni sind,konferenci/
Novi gospodarski sistem, ki je stopil z letošnjim lutom v veljavo in se še stalno dopoljuje z dodatnimi predpisi, re^. ni nov samo po besedah, marveč dejansko predstavlja ne ta3_ povsem.novega in drugačnega od sistemov, ki smo jih doslej imeli. Novi gospodarski sistem postavlja pred dejstvo vse . gospodarske organizacije, da se postavijo na lastne noge in da do maksimuma izkoristijo vse svoje ekonomske zmogljivosti in notranjo rezerve.
Koi so pravi postaviti se na lastne noge?	v.
Porabiti toliko, kolikor imaš som in to čimbolj smotrno »cim bolj gospodarsko. Obrniti sc k samemu sobi<inv boljšem gospodarjenju, v racionalizacijah, mehanizaciji in boljši or ganizociji„dela najti možnosti za zboljšanje materialnega stanja.
V prejšnjih letih je družba delila pretežni del sredstev za investicije in obratna sredstva iz centralnih investicijskih skladov. Danes smo z vsemi temi potrebami vezani le na last-m sredstva', saj sc krediti le šc dajejo samo za posebne m-oerie. Za nas jc to precejšen udarec, saj smo računali pri rekonstrukcij-1’ tovarno na precejšna sredstva iz družbenih in. vesticijskih -skladov.. Ti ukrepi v krcditiranju^in nove težjo razmero no trgu zahtevajo določeno revizijo naših koncepcij, glede noše bodoče rekonstrukcije m investicij sploh, prav tako pa tudi glede naših bodočih proizvodnih programov. Današnja konferenca naj bi po teh vprašanjih zavzela staliscv., ki bodo nato napotila zo nadaljnje delo vseh organov v podjetju.	__
2 oo
Ec konstrukcijo podjetja in stalno večanje naša nat cr-ialne bazo nor--' ostati naša glavna, naloga. Zanemarjenje obnova obstoječih proizvodnih kapacitet in ne vsaj minimalna vlaganja v razširjeno reprodukcijo, nujno peljejo ne sano v stagnacijo, temveč v nazadovanje podjetja,
V novih r'"izmerah pa bomo prisiljeni rekonstrukcijo podaljšati na več etap in podetop, kar bo trajalo nekaj let. preteklem in letošnjem letu srna rešili tiste najbolj perečo točko v podjetju, zaradi katerih jc celotna proizvodnja_visela stalno na niti., Zato izgradnja nove prodorne poči in nabava najnujnejših strm jo v v gmoti, strugami itd. predstavljajo za naše razmere več, kot bi se to dalo sklepati na prvi pogled, ali pa skozi prizno dejanske vrednosti, ki je.bila v njih vložena, Dotrajanost teh proizvodnih naprav je visela_ nad nami že nekaj let in stalno grozila, da pride do zastoja co lotile? pr niz v od n j e,
Investicijski program za prihodnje leto je pod vplivom nujnega vlaganja precejšnih sredstev v obratna sredstva sorazmerne ozek. Rešuje pa še tista najbolj kritična področja proizvodnje, ki so nam ostala nerešena. Takšen je primer z električno dekorno pečjo. To bo po vrednosti največ ja investicija, katero nameravamo izvršiti v prihodnjem letu, saj nam bo bistveno popravila našo. rentabilnost
Rešitev naših ekonomskih probl -mov je v čiuvečjen obsegu dekorircnego blaga, Pri obstoječi de komi peči pa je večji napredek v lev- :it it at ivne n in kvalitativnem pogledu skoraj nemogoče doseči.
Nujna je ureditev oddelka proizvodnje lošča, skladišča_in sušilnice modelov za livarno, nabava mešalca za samotni oddelek, zamenjava vozil v nvtoparku itd.
Več pozornosti kot doslej bo posvečenih raznim transportnim vozičkom, prikladnejšin delovnim pultom in nizam, s čemer v bo mogoče znatno olajšati delo in povečati storilnost na številnih delovnih mestih.
Veliko vcČ pozornosti kot doslej normo_posvetiti racionalizacijam in drobnim tehničnim izpopolnitvam. To področje je bilo do soda j vse preveč zapostavljeno.in neizkoriščeno. Pravilnik o ten jo v pripravi in,mora dati tej dejavnosti ^ tisto mesto v tovarni, ki ga zasluži. Dostikrat Lahko nanese racionalizacije, vezane z minimalnimi finančnimi sredstvi, dajo velik ekonomski efokt. Ravno v naši tovarni je.izredne veliko možnosti, da velik del kolektiva sodeluje v izpopolnjevanju, delovnega procesa s svojimi racionalizatorskiui predlogi. Organi upravljanja pa bodo morali dati ta mm ljudem vso moralno in materialno priznanje.
Brez dvome, je še vrsta drugih potreb po investicijah, na- žalost pa na. m večjih investicijskih vlaganj v pr lho mn jem le tu razpoložljiva sredstva ne dovoljujejo.
Izvedba tudi takega minimalnega investicijskega programa pa bo bistveno prispevala k izboljšanju našega ekonomskega sta
nja.	,
2ol
V z n dni m x asu opažamo na trgu zaradi povečane ponudbe uvo Ionom blcia in blago donočih konkurentov določeno - so nos nogo t iv n; sprcnenbc. Potrošniki postajajo^vso bo 3 o cu 3 vi za kvaliteto, večajo sc zahteve po sirska a s ort m nu, tr govska podjetja pa zahtevajo vedno boljše	kondicijo.
Ccrrnv zc doslej nisao bili gluhi za potrebe in zaht.eve trg-, bonov bodoče analizam trga in glasu potrošnikov norali po ^ svetiti še Vič pozornosti kot doslej. .Ne bodo pa dovolj sa— analize, aarveč bo nujne, da raso proizvennoo organizirano tako, da jo bono sposobni v kratka n času pr^, orientirati in prilagoditi zahtevan trga. Ta koncepcija 30 v nasprotju s stališči, ki suo jih incli še pred nedavnin« Takrat sno ugotavljali, da je z vidika kontinuirane ^roizvoanje nas_asor tiran preširok, da bi ga bilo treba zoziti _itci Brez avoua bi pri ožjen asortinanu dosegli večjo storilnost m^vacjo kontinuiteto v proizvodnji. Na žalost pa 3c taka rešitev dvorezen noč. Predaja je zadnja faza proizvodnjo in nobene koristi ni od visoke produktivnosti, ec blago ostara v skici išču. Zato je nujno, da se v ten pogladu^izogibamo vsako skrajnosti in da budno sledino razvoju trzne situ-cijo t,.r se njej prilagajono.
Nujno je, da ob tej priliki osvetliuo problcn kvalitete_našo proizvodnje. Probloa norano deliti na dva dela, in sicer na. problcn kvalitete izdelave ter na pr ob len kvaliteta nase črepinje. Vse do nedavnega problcn kvalitete izdelave m trgu ni bil posebno pereč in ga zato tudi r.ii interno v to vami nisao postavljali v ostrejši obliki. Dr-ne s pa sovražne ra aruge in zato niuo" toga ne s ne no več „ Zato ja vsako izpiranje po zahtevi po leva 1 it o t ne n delu, naj si bo to v strugami, li-. varni, slikami oli kjerkoli odveč» To ni_zahtev-: posamezni ka temveč je to zahteve trga in naš skupni problcn, ki ga norouo- rešiti do kraja v naj kraj šen času«
Problcn lev a lit et e naše črepinje je star problem, o Ime er en se je razpravljalo v podjetju že pred desetletji in_se ga^eo danes ni rešilo« Mogoče zato, kor se vprašanje kvalitete cre_ pinje vse doslej ni pojavljalo v tako pereči obliki, kot sc danes in mogoče tudi zato, ker ni bilo na razpolago peci, n bi gotovo vzdržala višjo te upe ra tur o Dmics p^^postaja .vse bolj jasno, da je pred na ni nujen premik iz naše sedanje v močno porozne in pri nizki temperaturi žgane črepinje .na 'močnejšo, višje žgano in manj porozno črepinjov To^ je nujno zaradi zahtev tržišča in zato, do se rešimo iz večnih problemov, ki sc -pojavljajo pri nizko žganih črepinjah vsak ca s. Nujno je\ da pobegnemo iz področja l-snic, obletavanja losca m sličnih pojavov Zato je na ten področju nujen takle program;
- gmota M ne like kamenine” iz do na c ih surovin, katera je trenutno v proizvodnji in za katero smo -sc morali odločiti zarodi odpovedanih dobav češke glino, jev zadnjih dneh doživela določene dopolnitve in spremembe. Verjetno bodo določane manjše spremembe še potrebne, menim pa., da bo proces prilagajanja nove gmote lahko gotov do novega leta in s tehnološkega vidika zagotovljena redna proizvodnja za prihodnje leto.
poroznost, kot jo ima današnja ‘kiehk^ košenima 3~- S-° iz katere- proizvajano vaze in slične pruOLnte*
L-boratorijski in polindustrijski poizkusi m tej noyx -■loti, -t t' r- nor- incti vse lostnos oi dobro- rnduo brijskc enoti t.'j. Stopinjo noro biti bela, imti noro princrno livnošt, sposobnost oblikovanoo ita , aorojo biti gotov do toneš prihodnjega leto, toke do bo v letu 1965 «- Pro-izvodu j a stekla z novo gmoto.
-	po uvedbi nove gmote v proizvodnjo naj bi.se. del £chnične-kn kadra posvetil poizkusom no proizvodna1 Vivraousa .
Težko id ii:'Sireč predvidevati, koke se bodo razmero na^ orgu pod pogoji precejšnjega uvoza in stalnega vec onoa proizvodnje v konkurenčnih tovarnah razvijale,
-	posebno in za nas izredno važno je področje barvnih loščev, umetnih loščev, barvanih celih ploskev' itd. Določeno uspehe ono v zadnjem času dosegli tudi na tem področju, venaar to šc zdal:č ni tisto, kar so na tem področju do doseči, hiti tehnična, niti komercialna služba podjetja .temu področju ni posvetila toliko pozornosti, kolikor po zasluži.
Z intenzivnejšim delom na ten področju lahko v teratkem času bistveno vplivamo na izboljšanje našega finančnega
stanja.
Nujno je, da se ob tej priliki ustavimo šc pri nekaterih problemih, Id. ms tarejo,
Zalo dobro poznan je nivo osebnih prejemkov. Čeprav so v devetih mesecih izalačani neto osobni prejemki, v primorgavi s povprečjem v lanskem letu za 25% višji in smo s ocm dosegli povprečno mesečno izplačilo 20,518*- din na zaposlene^, postaja- ta problem vedno bolj poreč. Ros je , ^ da so nam letošnje težave v proizvodnji povzročile preccj izpada proizvodnje, vendar pa jc res tudi to, da bi ta izpad, v kolikor ga ne bi bilo, nivo osebnih prejemkov no povečal niti za lo/o.
Razumljivo je, da tudi ta odstotek ni za podcenjevanje in da bi v tam-primeru problem ne bil tako zelo peruc, mo 39. danes. Problem bi pa kljub temu bil tu in terjal svoD o reditev, Ta problem glede na našo nizko rentabilnost, stanje gonskih sredstev, predpisov o.evidenci in^kontroli cen cr stanjem na. trgu ni enostaven in rešitev m. lahka, Na pa ostati samo pri tej ugotovitvi, temveč je nujno, -e ■-nemo vse, kar je mogoče ukreniti, da se probiem^oo ze no reši, pa vsaj omili. Menim, da je v trenutno dani situaciji možno reševanje tega problema v naslednjih okvirili;
-	odprava prekomernih izmečkov v proizvodnji in čimvečja slednja z vsemi surovinami, materiali in energijo;
-	vložiti vse napore v to, do se obstoječe kapacitete čimbolj izkoriščajo;
-	pospeševati in povečati predvsem tisto proizvodnjo, t„ j, tisti asertiman, pri kateren je večji zaslužek in je po njen povpraševanje; .
-	stroška investicijskega Vzdrževanja za-prihodnjo leto znanj sati na minimoIni nožni znosek?
-	proučiti -li bi bilo brez večje škode z- osnovno dejavnost podjetja nožno znižati ali prenestiti v osnovno dejavnost del zaposlenih v režijskih obratih;
-	pristojnin organom predložiti predlog za zvišanje cen tistim izdelkom, za katere smo gotovi, da jih bo mogoče plasirati na trgu tudi po višjih conah.
Izredni problem so obratna sredstva. Spremembe,na stale v lanskem letu na področju kreditiranja obratnih sredstev, so nos precej prizadele, še bolj pa'nos jc.prizadelo in nas šo neredna plačevanje faktur naših kupcev. Ha žalost ^so glede izterjatve skoraj ne da storiti več, kot smo storili., Imamo pa še precejšnje rezerve obratnih sredstev v zalogah materiala v tovarni* Čeprav smo o teh zalogah o odnosu do naročanja materiala in do obratnih sredstev sploh veliko razpravljali. Imam pa vtis, da se ta odnos v bistvu še ni prav nič spremenil. Velik dal tistih, ki imajo opravka s tem področjem, šc vedno glada na obratna sredstva tako, kot da imamo v banki na razpolago sredstev, kolikor hočemo
Hasleduji problem je vprašanje odnosa pl o organizacije po slo-vonja>, tej, teko zvene tehnološko discipline in voznega rada ,v proizvodnji.
Pr:d dobrini dvomi loti smo si na sindikalni letni konferenci zadali nalogo,gin bomo delali na ten, da. iz naše tovarne, v kateri še prevladuje obrtni način proizvodnje, razvijemo tovarno z industrijsko organizirano proizvodnjo... Ko smo si zadali to nalog, smo so zavedali, dr je to dolgi proces, vezan z investicijskimi vlaganji n s preobrazbo našega gledanja na proizvodnjo -
Kaj je bistvo sodobne industrijsko organizirane proizvodnje?
Po fazah točno določeni delovni proces, ki so dosledno izvaja Le tako izvajan način proizvodnjo lahko zagotovi kontinuirano in kvalitetno proizvodnjo, visoko storilnost in visoke za služ ko. Kako pa je s teni stvarmi pri ms? Tako, kot ne bi snelo biti. Marsikje manjka doslednost v izvajanju tehnološkega procesa, vozni redi v proizvodnji so pomanjkljivi, šc vedno se najdejo taki člani kolektiva, ki j in jo prav vseeno, kako je delo opravljeno itd.
Nekaj posebnega jo odnos do izboljšav tehnološkega procesa. Vsaka sprememba, pr čeprav pozitivu': za posameznika, v enoti in za ekonomsko enoto kot celoto skoraj vedno naleti m odporMehirn, de. te stvari niso v skladu z nalogo, ki smo si jo zadali in da no to način ppt do našega cilja la zavlačujemo. Ros imamo še veliko starih strojev, veliko nan jih še tudi manjka, vendar stroje počasi obnavljamo in nabavljamo novo. Zato nastaja bolj zaskrbljujoče zastarelo_gledanje na
2o4-
orgonizccijo proizvodnjo in so "bo celo od. nekotorih vodilnin kodrov« Vso kdo , ki je no katerem koli vodilno q ne stu, so nora vodno zavedeti, do živino v čnsu izredno postrogo razvoja in do je tonu razvoju treba slediti« Zato je nujno, da so stalno učin o in rastemo z razvoje ti tehnike , ekonomike in nase družba«
De neka more' problematično postaja v zadnjem času vprašanje medsebojnih odnosov. Tu in tam prihaja do prepirov, nesoglasij , podtikanj, grupiranj in sličnega. Te stvari so sigurne nezdravo, v kolikor sc razvijajo izven o lev ir a normalne m zdrave kritike, Naša tovarna je imela revno zaradi taksnih pojavov v preteklosti veliko škode, Zato bo naša skupna naloga , da take pojave pravočasno zatremo..
Številni in težki so naši problemi in napačno bi delali, če bi jih podcenjevali. Ni po nerešljivih problemov za kolektiv,, ki se jih zaveda in jih sistematično ter složno rešuje,
F.T.
S K L E P'I
polletne konf .renče sindikalne podružnice Keramične ind.
Liboje
1.	Konferenca ugotavlja, da je decentralizacija samoupravljanja izražena v formiranju ekonomskih enot, svetov ekonomskih enot in decentralizacijo. političnih^organizacij v podjetju pospešila proces spreminjanja proizvajalcev v uprav-Ijalce.
Naloga vseh političnih organizacij v podjetju, zlasti pa sindikalne organizacije je, da proces spreminjanja proiz vajalccv v upravlja.lco budno spremlja in po svojem_političnem delovanju, izobrazbi, predavanjih in s sestanki dviga zavest proizvajalca - upravljalen.
2.	Konferenc ugotavlja, da sveti EE ne smejo predstavljati zaprtih oblik sicer razširjenega- de lovske g- upravljanja, temveč morajo sklepi svetov EE predstavij ti kolektivno voljo vseh članov EE. Zato je nujno v bodoče še bolj pospeševati razpravo o problematiki na zboru volivcev ekonomskih enot/ To velja predvsem za številčno močnejše ekonomske enote, Eci manjših ekonomskih enotah p- bo potrebno šc proučiti, ali ne bi kazalo zmanjšati število članov svetov zaradi operativnosti.
Že dosedanja praksa kaže, da so sveti EE pomanjkljivi v operativnosti nalog, ki jih'imajo, in bodoči razvoj bo -verjetno pokazal, da naj imajo sveti EE približno vlogo tovarniškega upravnega odbora, konferenca kolektiva EE pa vlogo delavskega sveto
3* Konferenca ne ni, da je nujno proučiti realnost obstoja 11 ekonomskih enot v podjetju. Obračuni zadnjih mesecev kažejo na realnost zamisli o združitvi_nehatorih številčno in ekonomsko .slabejših EE s sorodnimi in nočno j sini - enotami,
4.	Sprejeti pravilnik o svetih EE določa okvir pravic in dolžnosti svetov EE, Praksa preteklih nosačev po kaze, da
je v najbližnji bodočnosti potrebno prenesti še vrsto pristojnosti na svete EE in konference kolektiva EE.
Konferenca neni, naj pri ten velja pravilo, do naj sveti EE in konference kolektiva-EE rešujejo vse, kar so tiče notranjoga življenja EE.
5.	Konferenca ugotavlja, do sindikalni pododbori v dosedanjem delu žal niso odigrali tiste vloge, ki jin je namenjena
6.	Konferenca ugotavlja, da sindikalni pododbori niso žal v celoti izpolnili nalog, ki se pred njih postavljajo. Ta ugotovitev velja predvsem za -pododbore v šibkejših EE.
Zatd je nujno, da se v delo sindikalnih pododborov v bodoča vnese več sistematičnega de la, _ Id. naj bo usmerjeno predvsem na pomoč pri delu svetov EE.
7„• Še več pozornosti kot doslej je treba posvetiti uveljavljanju mladine v družbenih organizacijah podjetja. _Velike naloge, ki se postavljajo pred organizacije^v podjetju in pred podjetje kot celoto, bo mogoče uspečno reševati le s polno pomočjo mladine.
8.	Konferenca ugotavlja, da interesi posameznih^EE niso vedno istovetni z interesi celotnega podjetja. Dolžnost celotnega kolektiva je, da se že v začetku preprečujejo sebični interesi posameznih EE, ki bi lahko imeli negativno posledice za celotno ekonomiko podjetja. Tudi v_de centraliziranem gospodarjenju v podjetju ne smemo pozabiti m skupni interes podjetja.
9.	V decentraliziranem vodenju in upravljanju postajajo vedno bolj pomembni medsebojni odnosi. To velja za_odnose med ekonomskimi enot-mi, med posameznimi proizvajalnimi grupami ter sploh za vzdušje v tovarni. Vse družbene organizacije v podjetju morajo temu vprašanju posvetiti kar največ uozornosti, kajti primerni ali neprimerni odnosi
v podjetju lahko bistveno vplivajo,v pozitivnem ali negativnem smislu na gospodarjenje v podjetju.
lo_ Konferenco meni, da že sprejete obveze na račun investicij in zastarelost velikega dela. proizvodnih naprav vsiljuje sklep, da se pretežni del razpoložljivih investicijskih sredstev kanalizira v gospodarske investicije.
11. Konferenca odobrava predlagani investicijski program za
leto 1962 ter predlagana načela glede bodočega investiranja. Prav tako so strinja s predlogom in programom dola za izboljšanje in napredek tehnološkega procesa s programom nivoja reševanja osebnih prejemkov ter s tem, da jc v bodoče potrebno posvečati več skrbi organizaciji izvajanja raznih racionalizacij in tehničnih izpopolnitev v tehnološkem procesu.
12, Konferenca ugotavlja, da je sedanja stanja zdravstveno službe v Libojah skoraj nevzdržno ter ni več v skladu z načeli o skrbi zn človeka. Vodstvo podjetja na.j pri pri-- stojnih organih pokreno vse, kar je mogočo, do so za. Liboje zagotovi rodni zdravnik in prepotrebna zdravstvena preventivnn služba„
Komisija za sestavo sklepov
1730J MISLI O UTRJEVANJU IN RAZŠIRJANJU DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
N- naši polletni sindikalni konferenci smo nekako analizirali dosedanje negativno in pozitivne momente, ki so sc pojavili pri decentralizaciji delavskega samoupravljanja z organizacijo EE.
Žal na konferenci ni bila zadovoljiv” udeležba, kot smo pričakovali, Konference sc celo niso udeležili predsedniki EE-njih.vodje, Konferenca je vsekakor bil zalo pozitivna, saj jc bil njen namen analizirati dosedanjega!o in dati tudi perspektive za nadalnjo delo v kolektivu. Če sc pa nekateri za te osnovne stvari no zanimajo, potem pa res ne moremo razumeti, kakšno naj bi bilo naše gospodarjenje in vloga proizvajalcev v svetih EE,
Spričo tega so mi zdi le potrebno, da omenim v našem listu nekatere ugotovitve v zvezi utrjevanja' in razširjanja delavske ga samoupravlja n ja
v naših EE,
Prav gotovo jo, da smo z ustanavljanjem EE napravili tudi nekatere napake, Osnovna napaka se nam zdi v tem, da imamo v našem podjetju preveč EE, ki gospodarsko niso dovolj močne.
Pri takih EE zelo hitro vplivajo povečani stroški na osebni dohodek, na drugi strani se pa pokaže, da so EE stroškov ne moro izogniti, Z združitvijo bi ta nasprotja odpadla.
Potrebno bi bila tudi združitev SE, ki imajo sorodni delovni proces in so s svojin delom tesno povezane. Kot konkreten primer navajam združitev. EE strugama, gmota livarna in modeloma, Po svojstvu dela so to EE takšne, da so druga brez druge nemogoče; ako ni gmote, ni izdelkov, ako ni zadosti modelov, nastane zopet zastoj v livarni ali strugami, s tem pa seveda trpi celotni kolektiv, česar EE ne smejo v svojem gospodarjenju pozabljati,
Na konferenci smo razpravljali tudi o izvajanju sklepov svetov EE in mnenje.je takšno, da bi za izvedbo sklepov bil odgovoren šef EE, ki bi bil dolžan, da o izvrševanju oklepov poroča na naslednji seji sveta SE, S tem,bi sc odstranile napake, da bi
svet EE dajal določeno nalogo, bodisi drugi EE ali pa posameznim. clanon kolektiva. Šef EE bi iacl osnovno nalogo, da skrbi za izvrševanje sklepov, ki so za rešitev nekoga pro-blona odločilni. .
Kar se tiče pravic in dolžnosti svetov ES_, so bodo pravice v bodoče dajale v večji nori v odločanje EE in njihovim svetom. Vse probleme, ki sc nanašajo na notranje življenje EE, noj bi reševali njihovi sveti, centralni DS .pa bi v.bodoče, rešev. 1 le tiste probleme, ki bodo še nadalje ostali zarodi nujnosti gospodarjenja celotnega kolektiva kot kompetenca DS,
S ten bi EE in njihovi svet-i imeli več pravic, bodisi v odpuščanju in sprejemanju delavcev, pri'odločanju same razdelitve osebnega dohodka (revidiranje postavljenih norm in delitev nagrad), urejevanja potreb zaščitnih sredstev itd. . skratka področje delavskega samoupravljanja sc bo še nadalje širilo na neposrednega proizvajalca.
Da bi bili vsem tem nalogam kos, to treba, da se bodo člani EE in svetov bolj poglabljali v upravljanje,
S tem v zvezi jo bil sklep 10 sindikalne podružnice, da sc v zimskem času organizirajo predavanja o temah, ki naj bi nošo upravljaIce usposobila v upravljanju, Tako bodo naša predavanja namenjena izključno samoupravljanju v podjetjih.
Pri vsem tem bodo morali sindikalni pododbori.politično sodelovati, imeti več sestankov, o sklepih signalizirati 10 in pomagati svatom v EE, da bodo ti sveti resnični gospodarji v EE,
Prav bi bilo, da bi se v našem tovarniškem časopisu oglasili tudi tisti iz svetov EE, ki gospodarijo, kaj se jim ne zdi -pravilno, k-ko so vplivali na. izboljšanje v gospodarjenju EE.
Ne bi želel, da filozofiram, pač pa, da ti o teh vprašanjih, ki sem jih navedel, razpravljali sindikalni pododbori in sveti EE in dali na te predloge svoja mnenja, kor edino tako, da izmenjavamo misli in da vsi zastopamo eno gledišče, bo imelo naše upravljanje in gospodarjenje svoj uspeh.
D, Sule r
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Velikanski napredek industrij ek, kakor tudi ostale dejavnosti po vojni neusmiljeno terja tudi od naše industrije, do gre v korak z njo, v nasprotnem.primeru pa lahko samo nazaduje. Tudi prod našo tovarno se postavljajo vedno večjo zahteve po kvaliteti proizvodov ne samo po zakonskih predpisih, kar se odraža v obliki raznih dajatev, marveč nas v to silita tudi trg in konkurenca.
Iz teh in. še drugih razlogov so delovne naloge posebno za nekatere ljudi vsak dan težje in bolj komplicirane... Podjetje vedno bolj jasno prihaja do zaključka, da je treba imeti ra delovnih mestih, kjer se zahteva posebno visoka kvaliteto izdelkov, in na delovnih mestih mojstra in vodje oddelkov . visoko strokovno izobražene ljudi. Več tovarišev, ki delajo. na omenjenih delovnih mestih, so že tudi sami spoznali, da jo njihovo znanje prešibko, če ga primerjajo s svojimi nalogo.mi.
Pred desetimi lati je naša tovarna organizirala tečaj za visokokvalificirano delavce, katerega pa j c na žalost . obiskovalo premalo ljudi. Še slabše pa je to, da so vsi tisti, ki so takrat napravili izpit za visokokvalificiranega delavca, že odšli v pokoj.
Z Delavsko univerzo Žalec smo se dogovorili,.da bi^so tečaj za visokokvalificirane 'delavce zopet organiziral* Številčni rezultat prvih prijavijencev je zadovoljiv, saj sc je y dveh dneh prijavilo 19 ljudi. Mnogo premalo pa se jo prijavilo mojstrov in vodij oddelkov. Zato bo nujno potrebno, da uprpva podjetja tem tovarišem odločno pove svoj"1 mnenje in zahteva, od njih izpopolnitev znanja, ali pa jih bodo zamenjali tisti tovariši, ki bodo sedaj napravili izpit za visokokvalificiranega delavca
Tečaj sc bo predvidoma pričel v mesecu januarju in bo trajal pet mesecev po 3 x na teden. Pogoji za vpis^šc.niso povsem razčiščeni, z-to naj se prijavi vsakdo, ki želi obiskovati tečaj.
F. Oblak
ZAKAJ M ZATO
Kontinuirano st problemov je splošno poznano, stvar,, ki spremlja vsako pa šc tako popolno industrijo,^jc pa.toliko .bolj poudarjena prav v silikatni industriji, še toliko bolj pa v industriji izdelkov s .porozno črepinjo.
Anomalije, ki nastajajo v naši tovarni, so prav lep primor, kakšno težava lahko nastanejo pri masovni produkciji fayance» Harris kontna odpadanju loščn je tipičen primer, ki teži našo tovarno, kar je Vsem znano, a teži tudi vse tovrstne industrije na svetu, Iz tega problema, ki limitira iz ene skrajnosti v drugo pa izvira več manjših, a prav tako važnih, ki zahtevajo kar se da hitre ukrepe. Ekscitirano■stanje v produkciji, če ga povežemo še s spremembami v notranji organizaciji in z načinom dela, kot je to uvedba EE, z manjšimi krizami na tržišču, ki je vodno zahtevnejše , kar se tiče kvalitete, pa dodamo še en udarec že tako načeti morali v kolektivu. Kot je enotnost kolektiva važen faktor za uspešno delo, ravno tako je tudi res„ da se vsaki spremembi, ki nastane v okviru tovarne kolektiv približuje več ali manj rosignirano in z nezaupanjem. Proti vsaki demoralizaciji in resignaciji pa se mora boriti kolektiv sata začenši pri posamezniku, ki pa si
mora dobiti jasno sliko o stvori, proti kotori in za katero so bojuje. Nepoznavanja stvari, ki so za kolektiv novo, po največkrat sproži val reakcija, luka j jc dolžnost kompetentnih, dn stvari razjasnijo, eventualne nepravilnosti odstranijo in idejo s pomoč j o celotnega kolektiva uveljavijo v življenju,
ES slikama je tudi začela čutiti spremembo, id. pa jih sprejemajo členi kolektiva prav individualno, a le deloma kolektivno. bo notranja nesoglasja osebno naravo , odnos delavca proti sodelavcu jo ker najmanj primeren za uspešno delo, ki nam ga nalaga ustanovitev EE. Tendenciozne in le deloma opravičljive so borbe za boljša delovna mesta«. Izboljšanje osebnih dohodkov naj se izraža v večji produktivnosti, var-zira nesti na delovnem mostu in želji za boljšo kvaliteto, ne pa povsem a prior! na ^ kvalifikacij o, Kvalifikacija jo tako nekako kot abeceda: če znaš pisati, še ni rečeno, da si Cankar, .
Ker jo situacija v tovarni omejevala redno dobavljanje produktov za dekoracijo, se^ja s tem zmanjšala potreba po ljudeh, da j c nastal precejšen prebitek ljudi v slikami. Rešitev, da smo nekaj ljudi dali v druga oddelke, je bilo nujna. Stanje ju začasno in bo verjetno trajalo do nabave nove električne dekorne peči, ki je v perspektivi za drugo loto. Za to peč pa moramo biti pripravljeni, ker je kapacitativno 3-4 krati močnejša od nase sedanje.
Čc gledano splošno ali samo EE slikamo, bi lahko veljal za to situacijo prirejen Arhimedov izrek; Dajta ni podporo'in dovolj dolg vzvod, pa vam dvignem Zemljo”,,. Če v "enačbi” vzamemo za podporo strokovno vodstvo, kot vzvod složni kolektiv , nam Zemlja predstavlja standard, ki si ga bomo sami dvignili in tudi uživali.
Z IV
- OBČNI ZBOR. "SVOBODE”
Dne 18.11.1961 je bil lo, redni občni zbor DED "Svobode" Liboje. Občni zbor jc bil zelo dobro obiskan. Navzoči pa so bili še predsednik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev tov, Andrej Svetek, tajnica Občinskega sveta Svobod tov. Anica Vučor ter član Občinskega sveta Svobod tov« Drago Predan ter predstavniki množičnih organizacij našega kraja.
Društvo šteje 333 članov, od katerih aktivno deluje 217 članov, Imamo 9 sekcij, ki se delijo na skupine. Najbolj agilna jo tudi letos glasbena sekcija, za kar sc imamo zahvaliti tiov, Francu Kovaču. Godba na pihala je letos sodelovala m vseh proslavah v okviru občine , ki jih je bilo posebno v letošnjem lotu, ko obhajano 2o,letnico revolucije, precej. Skupaj z godbo na pihala iz Zabukovico so sodelovali na. okrajni reviji godb na pihala v Rog.Sl'tini, Ta godba jo
21o
sastavljena iz sonih mladih članov Svobodo, Radi bi sc modernizirali, kor pa društvo nima dovolj.finančnih sredstev, bomo morali rešitev tega problema odložiti na poznejši čas,
V	sklop te sekcije spada tudi zabavni ansambel.‘'Veselih Li-bojčanov", Lep uspeh so dosegli na okrajni reviji zabavnih ansamblov v Eog,S1 atini', kjer so bili izbrani, da zastopajo celjski okraj na republiški reviji zabavnih ansamblov v Skopju, Ta r .vija jim je prinesla spominsko plaketo. Za^še večji uspeh ansambla bi bilo potrebno več sistematičnega študija ter večja disciplina. V prihodnjem letu pa bo vsekakor potrebna šc tesnejša povezava z matičnim društvom. Problem
tc sekcije je, kje dobiti vodjo tamburaškoga orkestra. Upamo, da bo Okrajni svet svobod resnično organiziral tečaj za vodje teh sekcij, kamor bo po sklepu začuje seje nas upravni, odbor poslal dva člana. Tega vprašanja ne smemo.zanemariti, saj imamo dovolj prijavljene mladine, ki bi tudi.v tej sak-' ciji zelo reda sodelovala. S pevsko sekcijo, ki^jo predstav 1ja sedaj samo moški zbor, imamo vedno.vocjc^težave. Kljub vsem prizadevanjem nam no uspe organizirati zenskega .ali mešanega zbora, Čeprav imamo^pevk v našem okolju dovolj. Morda je res, do smo premalo upoštevali želje pevcev.po narodnih pesnih, na kar bo treba tudi v bodoče več misliti. Imamo pa tudi mladinski pevski zbor, ki šteje $2 članov. Isti je sodeloval no. festivalu v Šempetru, moški pevski zbor pa na vseh proslavah. Zelja pevcev je , da bi skupno z glasbeno sekcijo v prihodnjem letu organizirali koncert. Posebno prizadevna jc v te j sezoni bila dramska sekcija. Odigrali.so 3 igrice. Mladinski krožek jc naštudiral igro."Lepota in zver", s katero so nastopali doma in gostovali v Hudi jami. Starejša skupina je naštudirala veseloigro."Dva para se zedinita", s katero je nastopala dvakrat doma in gostovola^v.
Hudi jami, Grižah, Petrovčah in na Vinski gori. Pionirčki pa so odigrali igrico "Pchta". Na občnem zboru pa so nam zaupali, da bodo v prihodnjem letu naštudirali šc 3 igrice..Tudi ta sekcija ime mnogo problemov. Največji pa jo pomanjkanje režiserja.
Ta sekcija je prispevala za gradnjo osnovne šole v Libojah 62,000,- din, kar je še posebno lepo.
Ne smemo pozabiti šahovske sekcije. Tudi ta je zelo agilna.
V	njej delujejo sami pionirčki, ki so sodelovali na tekmovanju vseh šol v Žalcu, doma pa so organizirali medsebojni turnir.
Zelo važna je tudi knjižnica za vzgojo članstva. V preteklem letu smo nabavili 79 novih knjig., za kar ima največ zaslug Občinski svet Svobod in Rudnik Liboje, ki nam jc odstopil precej knjig, Ta sekcija ima zelo požrtvovalno knjižničarko, ki so drži reda. V preteklem letu se je knjižnica tudi lepo uredila, knjige ponovne ovile, oštevilčile itd. Zelo žalostno je, da imamo kljub vsem prizadevanjem zelo malo število rednih čitatel jev. Upravni odbor bo moral v bodoče, razmišljati, kako pritegniti v. knjižnico činvoč obiskovalcev.
V	preteklem letu se je društvu priključila tudi kino sekcija. Pereče vprašanje te sekcije jc predvsem kinoprojektor, ki je žo precej izrabljen. Za popravila, ki bodo nujna v prihodnjem
latu na "boj a par n "buri, bo treba zbrati 2ooooo, - o.in„ Suao nabava novega oglodala in popravilo usmerjevalca bo stal Ga. 9o,ooo.- din,. Troba bo tudi razmišljati, kako zainteresirati libojsko prebivalstvo -za obisk kino predstav, opažano namreč., de. število obiskovalcev po da.
Inauo tudi klubska prostore, ki so vedno polni mladine , to ^ klubsko življenja pa ninaao organizirano. Nabavili s no bil jam tor o pr eno za on prostor, Rudnik Liboje pa nan je poklonil radio"aparat» V teh prostorih igrajo nanizni^tenis, šah, biljard, čitajo časopise in revijo ter poslušajo radio.
Nujno potrebno bi bilo določiti vodjo klubskega življenja.
Tudi na kulturno zabavno življenje svojih^članov upravni odbor ni pozabil. Organizirali sno tri družabne večere ter kakor vsako leto tradicionalni izlet vseh članov ha^Šmohor.
Že več let si prizadevamo, da bi se tudi ostala društva udeležila tega izleta, vendar zanan. Organizirali sno silvestrovanje, maškarado ter prvič tudi svečan pokop pusta. Na vseh prireditvah je vladalo res prijetno tovariško vzdušje. Dalje sno v sklopu z ostalini organizacijaui sodelovali na vseh proslavah in prireditvah.
Omeniti no ran, da sno pridobili v letošnjem letu ponovno precejšnje Število novih članov. Lahko bi jih čilo več, vendar sno s pobiranj on članarine pričeli precej pozno. Er opri-_ čana sen, da se bo v prihodnjen letu število članstva še bolj povečalo. Kot je razvidno iz gornjih navede im društvo oz, bodoči upravni odbor dovolj dela za prihodnjo 3-cto, Vseh problemov sani ne bono nogli rešiti, zato so bono tudi v bodoče obračali s prošnjami na oba kolektiva in obstoječo organizacije na našem terenu.
Na občnem zboru so bila podeljena priznanja in nagrade dolgoletnim požrtvovalnim delavcem. Med njimi je bil dolgoletni predsednik društva tov.Martin Goršek, zelo požrtvovalen član naše organizacije tov.Ivan Čoki in mr-ne Kovač ter najstarejša aktivna delavka Frančiška Steblo, Se enkrat'jin iskreno^ čestitamo, vsem ostalin, ki so kakor koli pomagali za uspešno delo v društvu po prisrčna hvala.
Z„Godle r
POMEN IN DELO FREDŠOLSKIH USTANOV
Danes, ko sc vključuje v proizvodnjo čedalje več žena, postaja varstvo otrok pereč problen. Kapaciteta varstveno -vzgojnih ustanov še daleč no zadošča vsen potrebam.
Eri vpisu v otroški vrtec, oziroma varstveno - vzgojno ustanovo pridejo v prvi vrsti v poštev otroci zaposlenih staršev, socialno ogroženi otroci in otroci, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah. Otroško varstvo pa vključuje tudi vzgojo,
kojti varstvo dosega svoj nane n Ig, čj istočasno smotrno n kbivizira otrokove zmogljivosti in okolja za to, da bi dosegli napredek v razvoju in oblikovanju mlade .osebnosti, . Otroško varstvo nora upoštevati družbeno vzgojne smotre in sc dopolnjevati z družinsko vzgojo.
Vzgojiteljica vodi v svoji skupini za vsakega otroka psihološka opažanja in na podlogi teh opazovanj poišče notodo dela in ga snotrno vzgaja, Na svoje delo z otroci v skupini so rodno pripravlja z ustreznini načrti (globalni letni plan in troncsecni načrti) in dnevniki, ki vključujejo telesno, umsko, moralno, glasbeno in estetsko vzgojo. Pri svojcu delu vedno išče nove oblike in metode dola, za čin boljše doseganje1 vzgojnih smotrov, V svoj načrt dela planira tudi sprehode v naravo in razne igre na prostem, saj je za otroka, ki se še razvija, nujno potreben sveži zrak in gibanje na prostem, V naravi pa se za razgibanje poslužuje raznih naravnih predmetov, ki so na razpolago-na igrišču li v gozdu; drevesa, vaje, hlodi, štori itd. Smotri pri raznih oblikah vzgojnega dela pa so; vsostranski razvoj otroke, discipliniranost, kulturno higienske priroje nesti, tovarištvo, vzgoja v kolektivu oziroma navajanje na življenje v n j oh t vzgaja volje, noč, vstrajnost, pravilna drža telesa, zmogljivost, fantazija, razvoj mišljenja, širjenje besednega z-klada, odpravljanje popačenk in govornih napak, pravilne izgovarjava besed, tvorba pojmov in utrjevanje že znanih, razvoj sluha, zopomnit v e , estetskega čuta, razvoj ročnih spretnosti, predstav, vztrajnosti, širjenje interesov* navajanje na samostojnost, natančnost itd,. Metoda delo pa mora biti primerna otrokovi telesni zmogljivosti, njegovi duševni in starostni stopnji«
Za uspešno delo in vzgojo pa je nujno potrebno zainteresiranost staršev, organizacij in vseh državijenov, kar le na osnovi'enotno vzgoje, se bc iz otroke oblikoval človek, ki bo kos živijenskia nalogam z utrjenim svetovnim nazorom in pravilnim gledanjem na' življenje.
MESEC BOJA EP.OTI ALKOHOLIZMU
Mesec november ja posvečen boju proti alkoholizmu. V naši današnji družbi so vsi socialno-zdr-vstvarl problemi brez izjeme skrb naše celotne družbe., Drugače tuli biti ne more,
Mi ne zbiramo in ne organiziramo državljane, ki bi so hoteli aktivno boriti proti alkoholizmu in širiti treznost med ljudstvom v neko posebno organizacijo« Mislimo namreč, da je to stvar vseh množičnih organizacij, Me gre nam zato, da uničimo ves alkohol, hočemo samo to; da ljudje razumejo, koko .škodljiva je zloraba alkoholnih pijoč in da se naše ljudstvo, posebno pa še mladina., bori za zdrav način življenja, za kulturno uživanje vsega, kar nam nudi življenje.
Provinc, tl ^ 3 c alkohol sovražnik slo vi lica 1» Da go bo ros, nau potrdijo na. dno vneti, redu hudo pr c-notno nesreče na našit cest-'h. Vsak dan izgubiao ogronno število delovnih ur žara-di bolezenskih izostankov, Id dostikrat izvirajo iz proti-ranega uživanja alkohola v Zaradi alkoholizna _ trpi na tisoče družin, otroci so podhranjeni, slabo oblečeni in zanemarjenj
Glede na potrošnjo alkoholnih pijoč sno Jugoslovani tia prvot nestu v Evropi, Na leto spije pri nas vsak prebivalec povpojj no 9 litrov vina in če to izraziao v dinarjih in računano, da stane liter vina 500 din* spijano vina za 5o uilijnrd dis narjov.
Naša nova šola, ki bo res lepa in okusno urejena, stane okrog 4o milijonov. Zročunnjuo sedaj, koliko novih šol, boL ni c in drugih socialnih ustanov bi lahko s ten denarjem zgnr. dili. Pojavi sc vprašanje, koliko pa stan jo vsi tisti alko., holiki, ki sc zdravijo brezplačno v bolnicah, ko se vrnejo donov, pa navadno zopet krenejo na slaba pota. Žalostno je, da so ned njini tudi nladi ljudje, ki_zapada jo.clkoholiznu, so v nočnih urah prekomerno napijejo in izzivajo pretepe po lokalih, kar ni redkost tudi v Libojah,
Za celjski okraj je značilno to, da se spije največ jabolčnika, Jabolčnik pijejo po kmetijah, ge nosijo donov in navadno ga pijejo tudi otroci^ včasih celo za zajtrk. V mlečni kuhinjah je otrokom najljubša pijača čaj, ki pa nima skoraj nobene hranilne vrednosti« Otroci sc navadijo na čaj dona , dosti jo takih, saj sani povedo, ki dona mleka ali kavo s pl oj no pijejo Če primerjan o sedaj ceno jabolčnika in nlcka Vidino, da je nleko cenejše in zelo redilno. Šolska tople nalj_ niso socialna ponoč nekaterim otrokom, temveč so izredno vq% no dopolnilo"domače prehrane za zdravo rast in razvoj vseh naših otrok. Kakor dobi danes še skoraj^po vsoh.podjetjih clG, lavec toplo malico in ne nosi več jabolčnika ali vina s sebe-tako je tudi otroku potrebna po dveh urah učenca topla melisi Tako, širok razmah šol škili kuhinj mn jo omogočile, mednarodne ponoč, ki jo prejemajo vse šole v živilih. Ecispevek staršev je minima.len, to je 2oo,- din m mesec tako, da stane vsaka malica 7 oziroma 8 dinarjev. In še tega na Im tori starši nočejo plačati z izgovorom, da je predrago, Njihovi otroci pc se opotekajo s polnimi steklenicami jabolčnika skoraj vsak dan domov, če bi se oče oziroma mati na mesec odrekla samo litru vina, bi njihov,otrok dobil enkrat na dan toplo malico ki mu dona večkrat manjka, Imen ne bi rada .naštevala , toda večkrat, ko gledati otroke, ki ostanejo zaradi zanikrnosti ir, pijančevanja svojih staršev brez malico, si mislim, da bi se bilo dobro z njimi pogovoriti na sindikalnem eestanku podjetj Noj zvedo vsi delavci, kako njihovi tovariši skrbo za svoje otroke. Mogoče si bo kdo mislil, zakaj ti otroci ne dobe malj ce v šoli brezplačno in bo utemeljeval to s ton, da otrok prj ten ni nič kriv, kar je tudi res. Vemo pa, da prav vsi delavs ci prejemajo za svoje otroke dodatek, ki pa bi nikakor ne snel biti porabljen zn pijačo,^kar pa se mnogokrat dogaja. Vprašamo se lahko, kaj pa množične organizacije in socialno varstveni centri po krene jo v ten pogledu. Lahko rečen, da so skoraj vsa prizadevanja bila brezuspešna, ker so to navadno tisti ljudje, ki jim beseda ne pride do živega in ki jim je
lasten otrok v brone.
Lahko bi naštela še več težav in ne prilik, na katere naletino pri našen vsakdanjem dolu pri tistih, kjer so neurejene c-ru" zinske razmere, posebno pa še letos, ko je bila izredno bogata sadno letina in se sliši ob.večernih urah glasno vpitje vseh tistih, ki so si go privoščili preko nore.
Tončke Ostruh
ŽELETI JE ODGOVORA
Vsi po večini prihojo.no v službo ob 6, uri zjutraj „ bekaueri točno ob 6, nekateri veliko prej z avtobuson - bi niroli ne zanudijo - gdno v prineru defekta avtobusa, seveda vsekakor
upravičeno,
Nekateri se ustayino v vratarnici in čakamo, Maj bo ura
šest.	,	*	_	. -
Francelj gleda na uro, a glej vraga, njegova ura je zg 3 minute čez šest, a sirena še ne daje znaka za pričejor avla V Vidiš", pravi, "niua-jo urejene ure po radiu .
Delo v tovarni gre skozi osen ur svojo.pat. Ob naliči so uolo odpočijemo, z izdatno malico si pridobimo novih aelovnih noči.
So tovariši, ki že ob 12 vprašajo, koliko je urn in dodajo, do je škoda, ker že ni 14, Vendar 14,ura prihaja, normo sen že izvršil prej, počasi se pripravljeno za odhod. In zopet salanonslca ura ni točna! Zakaj sirena na dajo znaka? Ni c!
Moja ura je točno 14 in greti. Poten greš ti, poten gr e. on, poten grcno vsi in sno zg večji del skozi vrata^vratarnice, ko daje sirena znak za končano delo. Saj nan nič ne norejo, naj pa imajo točno uro!
čudimo se, upravnemu aparatu, da ni nič predavanj o točnem odhodu iz tovarne. Zakaj?
Ustvarili smo EE, mi smo gospodarji in ni bi.morali.ukrepati! Kako? Želimo samo odgovora, ali je to ravnanje pravilno.
Opazovalec
VESTI O NAŠIH DELAVCIH
-( poročilo personalne?gn oddelka od 1.11) do 50,11,1961) .
Sprejeti v delovno raznerje:
1,	Vuletio Jože
2.	Turnšek Ferdlna 5. Kolar Analija 4. Vcskcvic Siniša 5v Gajšek Ang??la
nd
8,11, 10,11. 11, 11. 14c 11»
16 o 11 c
1961
H
H strugar H	"
PK	"
H
K točajka
Ra zrešeni dc1ovnega
1.	Halužan Slavko
2,	Pajnič Albina 3« Božičnik Alojz 4. Tonažič Dragica 5« Džudarič Mile 6. Lonhard Avgust 7 o Pia no D j ord j c
8.	Cii c nš c k _ / Ana lija
9.	J ure ne c St c f a n
Io.	Vočko Matilda
razne rjo;
2,11.1961,, 6.11, 15 *i p s p-j	»
15 a Iro
21.11. IZ
28.11,	t!
3o.ll.
3o.ll.	15
3o.ll.	"
3 o „ 11, n
PK delavec v proiz.gaotc vaj enka vratar K slikarka
HC p realka e pri pred peči 1C šanoter
VSI šef spl.sektorja K strugarka EK strugar Iv točajka
Obilo dežja Velika suša Ob 14.uri
SVOJEVRSTNA UGANKA
pitne vode ni! vode dovolji pritisk vode nočan!
Ob 14.15
pritiska ni! tudi vode ni!
V	noji odsotnosti	- voda prihrani in kraval v stanovanju naredi!
V	doji prisotnosti	- vode ni, je ni in ni!
Kdor rešil to uganko bi, naj v naslednjen Keraniku to stori -seveda ne tako, da vode no bi b51o, anpak tako, da voda znerou drla bo!
Prizadeti!
K'A ZALO
Stran
1,	Ob dnevu republike - M. Z.,
2,	Naše perspektivo v novih pogojih gospodarjenja - F.T.-
5 •
sklopov
4, Nekaj misli o utrjevanju in razsirja.nju delavskega, samouprovljanja r D.Suler
5. Strokovno izobraževanje - F.Oblak
6.	Zakaj in zato - ZIV
7.	Občni zbor Svobodo - Z.Godler
8.	Fonan in delo predšolskih ustanov
9. Mesec boja proti alkoholizmu - T.Ostruh lo„ Želeti j c odgovora
11.	SV o j c vr stna uganka
12.	Vesti o naših delavcih
199
2o4
2o6
20?
208
209
211
212
214
215 215
Ureja uredniški odbor; Odgovorni ;aredink ^dolsuk Maroan Izdaja Keramična industrija Liboje -Prispevke dostavljajte odgovornemu urconiku. Rokbpiu v ne
vračamo
Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Božo Lukman.
Izdaja Keramična industrija Liboje — Celje.
Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.