"V SIOGI JE MOČ" ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^ list ZA slovenski narod. »ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER DEC. 21, 1918 AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N. Y.. UNDER THE ACT OF KARCH 3, 1879". "SLOGA" "UNITY" WEEKLY __________ new york' n" y" v četrtek, july 31, 1919. —štev. (No.) "31 ____Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6. 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, a. S. Burleson, Postmaster~Gem ~~~ Kište dospele v Ljubljano. Uradniki Jugoslav Reliefa, ki je svoječasno zbiral zaboje za stari kraj in jih odposlal na one, na katere so bili adresirani, so do bili 25. t. m. sledeče poročilo iz Ljubljane: "•.Sitar in Mladineo sta dospela . v Ljubljano 27. junija. Vlada je imela vse pripravljeno, da razpošlje došle zaboje. Predovič je prišel z zaboji v Trst 3. julija.— Po nasvetu Ameriškega Reliefa v I Trstu so se poslali zaboji za Dal- ; ■macijo, Bosno, Hercegovino in ) ČrnogOro iz Trsta naravnost v Split. To pa zato, da ni bilo nič časa izgubljenega v dostavljenju zabojev, ker sicer bi morali iti za boji na Ljubljano in zopet nazaj. Velika večina zabojev je bila poslana v Ljubljano in sicer so jih spremljali ameriški uradniki ter jih izročili jugoslovanski pomožni komisiji v Ljubljani. Jugoslovanska vlada je imgla priprevljenih v Trstu 36 železniških vozov. Sedaj so že skoro vsi zaboji razposlani na one, na katere so adresirani. na pomoč iz- , I črpani evropi.! Ameriški dolarji bodo pomagali ; dvigniti in razviti evropsko industrijo. Minuli teden se je sešel v Londonu vrhovni ekonomski council skupno z mednarodnim prevoznim, (shipping) odborom. Ukrepi tega sestanka. bodo za vso izčrpano Evropo dalekosežne; ga pomena, kajti od ukrepov tega zborovanja zavisi, kako in kedaj si bodo evropejske države — nove in stare-pomagale zopet na noge Pri tej gospodarski konstrukciji imajo in bodo imele Združene države glavno besedo. In kakor so prej različni narodi od Wilso-»a in Združenih držav pričakovali rešitve iz zrel'a strašne vojne, 1 ravno tako se zdaj ti narodi ozirajo sedaj na Združene države in : .njihove finančnike, da jim pomagajo iz gospodarskih razvalin, v katere jih je pokopala svetovna vojna. Slavni francoski ekonomski strokovnjak M. Aubert se je olr priliki omenjenega sestanka izrazil: "Evropa je izčrpana, a Stric Sam (Združene države) je danes bogatejši, kakor je bil prej kedaj. Amerika je pripravljena, da spra vi najbogatejši sad. kar jih je kdaj bilo. Amerika ima v izobilju bombaž, pšenico, meso, usnje, olje, sladkor, baker in sploh vse, česar mi nimamo, a moramo imeti, ako hočemo ostati pri življenju in ako hočemo, da se bo ko-lesovje naših tovarn sukalo. Toda, kako bomo mi za vse te potrebščine/plačali, ko smo že se daj toliko dolžni: Zato je treba podaljšanja kredita od strani a-meriskih trgovcev in ameriške ' vlade." Med države, katerim namerava Amerika gospodarsko pomagati, niso samo Francija, Anglija, Italija in druge stare države, temveč so tudi Jugoslavija, Čehoslova-■ška, Poljska in Grška; za temi pri deta Avstrija in Nemčija, končno tudi Bolgarija, Turčija in Ogrska. repubIIHčJin »isliga narodov. -BVstjpr • "''7-v ehi, ki . jni je dosegel pretl- c VKt&ožn, so v vsakem ozi-ru veliki, da se jih ne da kar tako tjavendan omalbvažiti, skriti, ali celo zanikati. To posebno voditelji republikanske stranke čutijo. Toda Wilson je demokrat in če bi republikanci pripoznali Wilso-nove vspehe, bi s tem pripoznali vspeh demokratske stranke, svoje nasprotnice. Kaj takega se pa vendar ne sme zgoditi! Sploh pa, kedaj pa je še kdo pripoznal vspe he svojega nasprotnika. To je ne kaj naravnega. Tako je tudi z republikansko stranko, ki ima sedaj večino v kongresu in upa, da clo-bj pri predsedniških volitvah dru go leto tudi svojega predsednika. Po naši konstituciji mora senat odobriti vsako pogodbo, ki jo sklene predsednik, drugače ni ve 1 javna. To je republikanski večini v senatu ravno prav prišlo. — Dolgo časa so čakali na to priliko in težko so čakali, ker Wilson se jim je v marsičem zameril, zla sti pa, se jim je zameril pri izbiranju delegatov za mirovno konferenco. Najvažnejše • glave so mislile, da bodo tudi one tried de legati, a ta predrznost — Wilson jih je popolnoma prezrl, zato so že takrat sklenili, da se maščujejo nad »jim. ko pride pred nje s pogodbo. Sedaj je prišel čas in zatp Sedalj grmijo; kritizirajo in omalovažujejo kolikor se da. Da bi to bolj zaleglo, so poklicali na )omoč tudi bivšega republikanskega predsednika Tafta in republikanskega predsedniškega kandidata Hughes-a. Prvi kritizira šest toček Lige, drugi štiri točke; torej niso edini. Ta boj že traja več tednov in konca še ni videti. ■i-crs, kajzerjevcidvi6aj0 ■ svoje glave. Odkar je nemška vlada podpisala mirovno pogodbo, postajajo nemški kajzerjevci vedno bolj smeli. Njihov upadli greben jim raste od dne do dne. Vedno očitnejše in jačje dvigajo svoj glas, da mora priti njihovo "veličanstvo" Wilhelm nazaj na prestol, češ, da je to edina rešitev za Nem čijo. Dalje trdijo, da se kajzer sploh nikoli ni odpovedal prestolu, posebno še pruskemu ne, tem več da so ga za tozadevne izjave in podpise dciganili. Sedanji ministrski predsednik nemške republike Gustav Adolph Bauer je'odločno posvaril kajzer-jeve pristaše na narodni skupščini v Weihlarju, češ, da ima nova vlada tudi orožje'in da je priprav Ijena prijeti za to orožje, če bo treba braniti sedanjo obliko vlade. Po njegovem mnenju ne bodo Hohenzollernci nikoli več prišli do .moči; oni so jo imeli enkrat, a šo j p' zlorabili in zaigrali. Izkopali .so si sami svoj grob in čim prej sprijaznijo s to mislijo, toliko bolje za vse. , -o-- "Ni Vse zlato, kar se sveti." : Služba angleškega poslanika v Washingtonu plača od $40,000 do ,$50,000 na leto. Človek bi mislil, da; se ljudje kar pehajo ža to sluz bo, a kljub temu ni tako. Angleška vlada je sedaj v zadregi zaradi tega, kajti vsi sposobni kandidate za to mesto so prerevni ir zato nočejo te službe, dočim med bogatini ne morejo dobiti dovolj sposobnega moža. Stvar je nam- ; reč ta: socijalne dolžnosti, katere ima poslanik, to so: večerje, banketi, plesi etc., toliko stanejo, da na videz visoka plača niti od daleč ne zadostuje za vse; poslanik mora biti osebno bogat, da more vse te stroške trpeti. 1 . kako jts~7suš0?" V spodnji kongresni zbornici v Washingtonu se je vršila dolga bitka med "suhači" in "mokraci". Zmagali so suhači. Mokraci so ho teli, da se prekliče vojna prohibi-cija, češ, da je mir z Nemčijo pod pisan in'da je: torej smatrati Vojno za končano. Ta predlog so suhači z veliko večino zavrgli. Dalje so 'mokraci hoteli, da se proglasi 2.75 odstotno pivo za ne-alkoholno. Tudi to jim ni obveljalo. Zmagali pa so mokraci v tem, da bo vsakdo imel alkoholno pijačo doma in da bo z njo lahko postregel svojim gostom, to se pravi, takim gostom, ki pridejo k njemu v prijateljski poset, ne pa '/, namenom, da bi dobil! pijačo. Predno bodo te nove določbe prišle v veljavo, jih mora sprejeti ttvdi senatska zbornica/Ta pa ima sedaj z mirovno pogodbo in Ligo narodov trikrat preveč posla, zato skoro ne more biti govora, da bi senat vzel novo pred- ' logo o prohibiciji v pretres pred ] septembrom. Do tedaj bo pa go-' tpvo armada demobilizirana in j vse bo ostalo tako, kakor je bilo1 pred i. julijem t. 1. in bo ostalo tako do 16. januarja 1920, ko pride sprememba konstitucije v veljavo. Potem pa bo ostalo nere-šeno Samo še vprašanje: koliko odstotkov alkohola mora imeti pijača, da je opojna. Nekatere po samezne države so že to določile, a končno besedo bo izreklo o tem , vrhovno zvezino sodišče v Wa~ i shingtonu. i ,—-o-—• ' NAŠE ŽRTVE V SVETOVNI j VOJNI. j Te dni je vojno, tajništvo v War. shingtonu izdalo novo listo imen, naših vojakov, ki so padli v vojni. S to listo je poskočilo število žrtev v armadi in mornarici na 303,410, ki se razdeli sledeče : Ubitih v boju ............ • 34,023 Zgubljenih na morju...... 234 Umrlih za ranami ........T3'9°9 Smrt«0 ponesrečenih .....5>r79 Umrlih vsled bolezni .... ^3-527 Lahko ranjenih'........: .213,822 Pogrešanih ............. 1,543 Vjetih od sovražnika .,'. • • 4,534 Do sedaj po,ročane izgube pri Marni ________..... 6, t 39 To nikakor niso' še vse žrtve, katere so Združene države doprinesle k zmagi. POTOVANJE V STARI KRAJ SKOZI FRANCIJO — USTAVLJENO. Veliko naših rojakov hoče v stari kraj, kakor, hitro mogoče. —-Toda za tako potovanje je treba raznih dovoljenj in potnih listov. ■ Tako je treba dovoljenja od vlade Združenih držav, potnega lista od jugoslovanskega, konzula in po- - tem še od konzulov onih držav, skozi katere morajo potovati na oni strani morja ; ako greste skozi Francijo, morate imeti potni list , od francoskega konzula itd. Zato je potovanje zvezano z mnogimi neprilikami in težkočami. Do se-1 daj- je. večinai naših -rojakov poto-, vala skozi Francijo. Te dni pa je i dobil jugoslovanski konzul v New Yorku* obvestilo, da ne sme za (nekaj časa več izdajati polnih li- - stov onim, ki potujejo Skozi Fran 1 cijo ; potovati smejo samo oni, ko I terim je bil potni list že prej iz- dan. Potemtakem je sedaj odprta ipot samo še skozi Grško. ■ Rojaki, ne silite'še v st;\ri kraj,, dokler se ne izboljšajo tozadevne razmere. V New Yorku čaka na fiaoče ljudi, da dobi prostor na varniku. Kakor hitro se bo v tem pogle-lu dogodila izprememba, ■ bomo loročali. Novice iz Jugoslavije. POZDRAV IZ. POLARNE NOČI. Iz 1 j ubij. "Slovenca": Spoštovani gospod urednik! V centru ste življenja, ki kipi v beli Ljubljani, preživeli ste vse žalostne in težke dni suženjstva, a doživeli naposled veselo osvobo jenje — vse se je vršilo pred Vašimi očmi. Vem, da znate, da mnogo, mno ; go. naših bratov ni bilo tako srečnih. niso dočakali svetlega dne svobode -— preje je nje zakrila črna zemlja! j Spet drugih ni bilo doma pri ; osvobojen ju: daleč sp v tujini in nepotrpežljivo čakajo vrnitve. --- . Vem; da znate to. No, ne vem,! ako znate, da se nahajamo Slo-1 venci tudi na skrajnem severni Evrope, v krajih in širini, do ka- i terih je prišlo pred vojno le malo, malo Slovencev, in še ti samo kot izletniki in to v letu, ko je tu 24 ur ^svetlo, a sedaj je tu zima 111 noč, ker danes je sveti večer. Sam sem tu, na skrajnem severu evropske Rusije, v A'£ufmansku '— edini Slovenec. Še šo v Mur-manskem kraju Slovenci, no vsi južneje od mene na 600 km. Sam ;sem Slovenec, sam sredi" vseh dru gib nacij. T-usinovi. Albiona ge-jstikulirajo z Laponcami, tam Francoz st razgovarja z Rusom, dalje Fin s Kitajcem-delavcem. s, liriba se spušča ,na ližvah Ttalijan-Alpinec, na drugi Strani čujc se Korelec. Internacijonalno mesto! A meni se. hoče na jug!,..;' Tri leta' bo kmalu, odkar sem dobrovoljec za ujedinjenje in o-svobojenje slovanskega juga, ves ta čas sem edino želel, da pridem domov v prvih vrstah v osvobojeno domovino, a ni se mi udalo, kakor tudi ne mnogim drugim! ! Osem. mesecev živimo tu, raz-■metani po' raznih selih in naselbinah 1 Murmanskega kraja—kjer ni nobenih cest,samo Murmanska, jedva dovršena železnica in Belo morje nas vežejo. Svoboden je dom in narod moj Veselo in jasno je v duši,, kakor je jasno in svetlo nočno severno nebo, kadar žari v severnim sijaju, kadar se sveti in leskele v luči h in vseh mavričnih barvah. i Srečno in veselo novo leto 1919! Valentin Meršolj, ' stud. med. iz Radovljice. j -o—„ VRSTA POROTNIH OBRAVNAV V LJUBLJANI. Iz ljubljanske "Jugoslavije": Dne 23. junija Jožef Miklavčič n Blaž JugoVic tatvina, Ivan Gašperin, poskušeni roparski u-mor, tretja razprava: Sikst Cat-iarinich in dva tovariša, tatvina. Dne 24. junija: Anton Bavdek in šest tovarišev, hudodelstvo ropa; oziroma sokrivde, ropa. Dne 25. junija: Anton Rant in 4 tovariši zaradi tatvine. Dne 26. junija r France Ogrizek in Miha Zabret, v obeh slučajih zaradi ropa. Dne 27. junija: Karol Vali a in France Dolinšek tatvina. Dne 28. junija: Gostinčar Andrej in 4 sodrugi in Jožef Gartner v obeh slučajih tat vina. Dne 30. junija in 1. julija: Anton Završnik, roparski umor. Dne '22. julija tiskovna pravda jroti Janezu Podržaju, Andreju Munihu in Antonu Pesku. Dnevi •azprav proti Ivanu Škapinu in 3 tovarišem radi tatvine. Mariji Brodar zaradi de torn or a in Evge-nu Ogrincu ter 4 tovarišem radi tatvine še niso določeni. -o-- CENE MESA V LJUBLJANI. Iz ljubljanske "Jugoslavije": Gospodje pri vladi! Ali res nič ne slišite in nič ne vidite? Na Do lenjskem je toliko goveje živine, da jo kmetje ponujajo v dobro rej enem stanu po 5 kron kilogt-am žive vage! Tudi.telet in praa^e^ ie v izobilju! Posledica tega je. da še sedaj prodaja v Novem mestu tako prešičevo kakor tudi goveje meso in telečje meso po 10. kron kg. Pri nas pa, par kilometrov od Novega mesta odda-j eno, moramo plačevati prešičevo meso po 20 kron, goveje pa. po 16 kron! Opravičeno in ogov.čeno v])rašujemo našo vlado, koliko časa hoče še* trpeti te nečuvene in neznosne razmere in to le radi tega, da polni na stroške kon-smnentbv žepe prekupcev in mesarjev! Ce pripelje kaka kmetica par steklenic mleka v Ljubljano in zahteva par vinarjev previsoke cene. bo ves vladni aparat na nogah! Gospodje mesarji pa smejo javno iti pred očmi vlade zahtevati: nečuvene, pretirane cene za neso ! ~ Ako nam vlada noče po magati s tem, da izroči mesarje neusmiljeno kazenskemu sodišču, potem naj vsaj n,aj'me kake 4 ali "5 mesarjev, ki bodo klali in prodajali meso po primernih cenah. Ako nam pa vlada na noben način noče pomagati, potem si njoramo pa pomagati sami s tem, da se od ipovemo vsakemu uživanju mesa! 1 To se da prav lahko izvesti, oso-bito sedaj, ko koljejo mesarji itak, le trikrat na teden, ostale dni pa sploh ne bo meso užitno! ' (Dalje na 4. strani.) Važno naznan|o naročnikom! I "Slogo" je kupila novo ustano- | »vjiena tiskovna delniška družba j "Edinost" iz Chicago, 111. kamor se bode list sedaj preselil. Prihodnjo številko, ki se bode najbrže nekoliko zakasnela, bodo dobili naročniki že od tam. ZVEZA KAT. SLOVENCEV. ..,.. 1'.J ...,,. t,. ,........ i,,, ,..........'.JK^.ftiii....................}.'„ .,':,.„«,. KATOLIŠKI DNEVNIK. pisma naših somišljenikov. COLLIN WOOD, O. V zadnji številki Sloge sem či-tal od Mr. John Koprivnika njegove želje, katere so velike vrednosti. Tudi jaz sem zato, da bi se ustanovil katoliški dnevnik, kajti če bodemo tako pustili, bodo ti rdečkarji vse pobarvali s tisto smradljivo barvo. Tista Srako-pravnost se tako šopiri, kakor v pripovedki sraka in pavje perje, ki so jo lastne tovafisice oskubile. In tako se bode zgodilo tudi s tisto Srakopravnostjo, ki hoče povsod drugod pometati pred svojim pragom ima pa toliko smeti in gnoja, da čez ne vidi. Pa prišel bo dan sodbe tudi za to cunjo, da bode raztrgana! I11 začeli jo bodo sami tisti, kateri so jo ustanovili, namreč zaslepljeni delavci, ker bodo sprevideli, da so prevarani, bodo začeli spraševati, kje so naši dolarji, ki smo jih založili, ravno tako, kakor so začeli zpraševati za milijondolarski fond. ker ga ni nikjer -sedaj. Seveda. g. Kristan in drugi tam v Chicagi, ne bodo zastonj trosili laži med svet. Toraj bi svetoval isti elevelandski Srakopravnosti,' oziroma uredniku tiste umazane ' cunje, naj nekoliko zamaši tisto1 luknjo, da ne bode prihajal tak smrad. Naj piše resnico, ne farno laži, da kar smrdi. Kakor je že en dopisnik omenil v Slogi .radi kišt, j.e res čudno, ker so zaboji bili še tukaj. Ena-ivno<-t i>n pproča, da je ^biki pismo' od neke osebe, ne pove pa, od katere, toraj je zopet izpod pazduhe vzeto, kakor je že več takih laži. ■ Toraj rojaki v Colliirwoodu in okolici, stopimo skupaj in ustanovimo katoliški dnevnik. Sloga postane takoj dnevnik, če le hočemo stopiti skupaj in vsak ne-ikaj pomagati. Sicer srno že pozni, pa vendar še ie čas. Na delo toraj katoliški možje in žene! Tebi, S.loga, želim, da postaneš prejkoprej dnevnik! Član SNZ., po domače Kištar. ■ ■•' ■' o-, KIŠTARJI NAPREJ! Ze so začela prihajati pisma iz stare domovine, v katerih se rojaki s solznimi očmi nam zahvaljujejo za dobroto, katero smo jim skazali s tem, da smo jim poslali zaboje. Počaka i 1110 še malo in pri hajala bodo drugačna pisma, v katerih bodo rojaki, ki niso nič prejeli, kleli naše nasprotnike. Ta krat si bode vsak naših somišljenikov štel v čast biti kištar. Spre- videl bode vsak, kje je resnica, kje pa laž. Laž je pa potreba pobijati, za boj nam je pa potreba orožje. To orožje bode dnevnik Sloga. — Naprej torej, kištarji! Kdor ne more biti delničar, naj se pa priglasi kot naročnik in agi tat or za list. Nič strahu! Naprej za pravično stvar! Kištar iz Chicage, št. 2. SHEBOYGAN, WIS. Dobra je misel glede Sloge in nje podpornikov za dnevnik. — Tudi jaz vam pošljem svoje misli in želje v spodbujo katoliškega dnevnika. O, ko bi se vsi slovenski katoliki za to zanimali pred desetimi leti, bilo bi vse dru gače, ne bi bilo toliko propada v zakonskem življenju, ne toliko ne sramnih razporok 111 ne tožitve moža proti ženi in ona proti njemu in če je še Slovenec, da tega ne vitli, je slep! Predragi! to ni delo samo za enega ali dva, to je delo za nas vse, da pridemo do vspeha, do boljšega življenja. Premisli, slovenski oče, poglej, kje je mladina, kam brede v pre-jad! Kdo je trgi^jiuLLahkfjtni-iselnost katoiikov. Ali še ne vidimo sramote poprej, ko bodo otro ci že očitali kdo je tega zla kriv, da niso varni med svojimi sodrugi. Kje je katoliška vzgoja, ako ne v dobrem berilu, da ga krepča pred napadi in sramotenju vsega dobrega in -še dalje, čemu se danes ne Y0 zastopanih na konvenciji. SDZ. je eha iVajbolj močnih f: bolniški blagajni.. Zadnji izkaz kaže 27 'ti | soč dolarjev rezerve. — Direktorij SND. se je pa le pokazal'gentleman ski, da je izdal izjavo (>lede 'Enakopravnosti napada naj A, D. Tako je prav! —• Vrnil se je od vojakov dobro poznani Math Grdina iz znane Grdinove rodbine. Bil je cel čas v Franciji. Dobro došel I —r Žvonko Novak je zopet v javnosti. Začel je izdajati svoj tednik. Rojaki, roke stran! chicaškeIovice. Dne 3. avgusta priredi podružnica Woodrow Wilson št. 7 SNZ. z Zvezo JŽID. velik izlet v Willow Springs, 111., kjer bode priredila Jugoslovanski dan. Pekel se bode tam janec po jugoslovanski šegi in vršile se bodo celi dan razne zabave, petje in govori. — Udeležeiici se bodo odpeljali po prvi sv, maši na avtomobilih v gozd. Vožnja tja in nazaj, janec 4n pijača stane -2.50. — Lahko se pride tja tudi s pocestno karo (jolietsko). — Vstopnice se prodajajo' v mladeniškem klubu vsaki večer, pri predsedniku g. J. Žifi'anu na 2313 So. Lincoln . Street." pri tajniku g. J. Kušarju, 2058 W. 23 St. Čas za priglaše- ■! nje je najdalej do 31. julija. Rojaki, udeležite se v obilnem številu l:eg;a izleta! Naši,,otroci se pridno pripravljajo za svojp igro, katero bodo priredili v'soboto večer 16. in v ne^sljo.,večer 17. avgusta, obakrat ob sedmi uri. fgra, katero se uče. bode nekaj posebnega. Darovi za Associated Catholic Charities pridno naraščajo. Upamo v najkr.ajšem času doseči svo-, jo kvoto — to je $500- — za kolikor so: nas določili. $500 — kaj je to nuyl tolikim številom Sloven-, cev in :z:a*tako, plemenit namen, -p za naše sirotišnice in bolnišnice? Save and Succeed BBVWS.-S. — Kdor še ni dal nič ••— boš res ti edini ostal "slacker?' — Imena vseh darovalcev se bodo natisnila v posebni knjigi, katero bode dobil vsak darovalec po pošti na dom. — Imena vseli chi-caških Slovencev morajo! biti v tem imeniku! ■— Nekateri pravijo, da ne dajo za cerkev nič! Dobro! Sedaj pobiramo za sirote, .bolne, lačne in nage! Sedaj nimate izgovora ! j Težko je bolna rojakinja Mrs. Dolmovič, kateri želimo, da bi čim preje ozdravila. Mladeniški klub bode priredil v jeseni sVojo ustanovno veselico. Priredili bodo igro s petjem "Ko vačev Student" in "Trije godci". \ Naš cerkveni pevski zbor, ki se je preosnoval v -pevsko društvo, bode priredil V jeseni sv>oj j prvi koncert z igro. Pevci se že ■ pripravljajo za ta svoj nastop. ,j Manjka jim še več moških gla-. sov. Kateri mož ali fant ima ve- j selje do petja, naj se priglasi. —j Poduk petja se vrši vsaki petek večer v cerkveni dvorani. Iz naše naselbine širijo znani "troublemakerji'' '.razne .cirknlar-je., ,s. katerimi , hočejo zane,sti v. K.S.K.J. prepir in neslogo. Da bi bolj premotiH članstvo, p6. tam Italijani. Tudi, v Idriji je ravno tako. To vetu., da so še vsi živi. laka ie od vojakov- prišel in je doma, NaŠ brat; Po|.(,le iii; Brus in Lojze Pol de tov , soj,pomrli, I,oii?e j5 že pri vojakih . dobi,!:;bolezen, g;.jje,prav daleč ■ plf«, pesel :V Tirolabv Sedaj sem tu Šiški. Pečeva :•:, NandeJjpm.- pri Tnšarjevih in je sti imamo sedaj, dosti, likala Bogu. Na Jesenicah so Italijani več hiš zrušili in ha Koroški Beli je pogorelo 48 hiš. ker so Italijani goreče .bombe metali. Te pozdravlja tvoj. brat Anton Rupnik. ----0- ' iz stare domovin^ katerega je do bila tukajšnja rojakinja Stob, 3. julija 1919. Draga Franca :—Pred no ti kaj • več-'pišem', te prav lepo pozdravim. Dftics mi nekoliko-čas pripušča, d« ti morem pisati, ker dežuje, drugače imam pa vedno dosti dela. Imamo eno kravo in. eno telico, pa je hudo za futer, meje moram zaslužit,, da jih sftiern žet, saj veš, če živine nimamo, pa tudi pola ne moremo gnojit in tudi pridelali nič ne bomo sedaj, ko je tako hudo za živež, pa saj. m,alo pridelamo, ker je taka draginja, Po 7 kil moke smo (asali na mesec za 4 ali za 5 ljudi, pa kakšna moka! sami o-trobi premeljeni. Kruha že. nismo imeli, da hi se ga človek brez skr bi najedel vso vojsko. Od tiste otrobove moke, -ki zaslužil' jca mrvo in za'drva, sedaj bi pa>še sam rad. da bi mu j£z ponragakt. Bog se nas s usmili! . Saj VjCŠ, Franca, da - ste; mi otroci zmeraj d.obro pomagali. Sedaj pfa nobeden nič, pa v tako hudem času. Stradali smo pa tako, da bi se Bog, jokal nad nami,: pa še nikoli tako kakor lansko, spomlad, flitsmo imeli nič jesti, se krampu j a ne, zato ker je bila poprej šn< Ho velika suša. • Krompir, sem plačevala kito po 2 kroni. Iz po- lja sem prišla domov tako lačna in slaba, da sem se komaj pokonci držala. pa če sem hotela kaj skuhat, sem morala iti. po hišah iskat, Pri Matki sem še kaj dobila, in Kušarca je tudi imela usmiljenje z nami. Pri Matki so-prav naprej prišli, ker ima on vse sorte, kšefte in si je več tisočakov naredil. A ljudje, ki nimamo grun ta. smo največji reveži. Jaz sem sc.,sedaj zelo zadolžila: drugi so dolgove plačevali, jaz sem ga pa morala narediti več kakof . tisoč kron. da sem imela za. največjo silo. Težko mi je prosit,, pa moram: če bi mi ti mogla nekoliko poslati, da bi malo ntrve kupila. Včasih, se je. kaj dobilo za kakih ■ 20 do 30 goldinarjev, sedaj moram pa dati 200 goldinarjev samo , mrvo. Drva so tudi zelo dra-g iz Jugoslavije. (Nadaljevanje s 1. strani.) naši kresovi. Iz ljubljanske "Jugoslavije": Prvič po petih letih bodo zopet goreli naši kresovi v vsej svoji krasoti. Staroslovanski običaj kre sov .se ni ohranil v nobenem narodu tako živo, kakor v našem, kakor da bi se bili ravijo mi vedno najbolj: zavedali velike nevar nosti.. S kresovi smo si dajali Slo venci preko 'vseh gorskih grebenov, kf del« našp domovino, znamenje, da še živimo, da v nas žb vi stari. sfbVaii-ski duh, da, smo eno. Letos pa imajo naši kresovi še poseben pomen: zažigali jih bomo prvič-na svobodni svoji zemlji. Zato bi bilo potreba, da bodo letošnji kresovi veliki, veličastni, sponii.11 ski. Združijo naj se po' možnosti z nialo slavnostjb, z go vod in pesmijo, da bodo ostali vsem- v spominu. Prvi kres svobode! Kakšna krasna misel! Na naše najvišje vrhove pojdemo, da jih tam za-žgemo, da se bodo videli daleč, na . okrog, da bomb s temi ognji dokazali, da v vseh naših dušah gori živ ogenj, da čutimo in mislimo vsi eno, da naša srca gore v ljubezni do svobode in domovine.-Kjer ne bomo videli kresa, bomo mislili, da tam ni gorečih src. Letošnji kresovi naj kažejo po scbho našim neodrešenim bratom, da mislimo nanje. Kresovi iz svobodne Jugoslavije naj kažejo bratom v nesvobodni domovini, da. jih; ljubimo z žarkim ognjem, ki bo nekoč osvobodil vso domovino. Naši kresovi pa naj kažejo tudi na : sever našim bratom ob meji, da stoji ves slovenki narod- 'pripravljen za boj, da • ohrani zemljo Svojih dedov. Od gor do gor, od ene meje do druge naj se pozdravljajo naši kresovi, ki so ti-toč let-goreli na nesvobodni zemlji. kakor da so prerokovali dan, ko bodo zagoreli po svobodnih vrhovih naše domovine. Vprašanje pa je, ali naj žgemo svoje stare kresne kresove, ali naj jih postavimo na predvečer Vidovega dne. . Oboje ima svoj pomen. Ker smo žgal i- stare kresove svoji preteklosti, bomo žga i letošnji kres svoji bodočnosti, zato bi bilo mogoče prav. ko bi žgalr letošnje kresove na večer 27, junija, to je • pred Vidovim dnem. Ker je želeti, da gore vsi kresovi na en večer, saj vemo, kako je v njih lepa naša domovina. bi bilo dobro, da se«določi dan., da ne bo zmede,. Mislimo, da ima. nio sto vzrokov, da pozdravimo z Vidovimi kresovi letos brate Srbe. ki so osvobodili naš Koro-taiit To bi bila najsijajnejša manifestacija vsega naroda za naše.. bratstvo, ujedinjenje in osvoboje-nje naše zcmlj-c, Pozdravi izpod Triglava naj gredo po Savi navzdol do Belgrada.'v znak, da se zavedamo, kaj je bil. Vidov, dan v zgodovini našega odrešenja.Tu ,d'i bi. bilo. umestno, da bi tudi mj, kakor se to godi lia, češkem, v vsakem kraju zasadili "lip,o svobodi" in ta dan bi bil zelo primeren za tako priprosto vaško slav-nost. Zato naj, bi se v vsakem kraju sešla vsa društva in naj bi se pripravila, 11a to, da se Vidov dan lepo proslavi-in da bo njihov kres-oznanjal- po vsej Jugoslaviji, da se. vsaka vas; pri nas zaveda veljkih; časov, v katerih živimo. ■ -O- KAKO ITALIJANI IZVAJAJO LJUDSKO GLASOVANJE V DALMACIJI. Iz ljubi j. "Jugoslavije': Kftin, i'^ junija. — Italijani izvajajo ljudsko glasovanje. Dose-daj nanv je znaino toliko-: V Pro-mini: so podpisali 400 oseb, ki niso-dale. svojega podpisa, niti niso bile sploh pozvane, da kaj podpišejo. V.dajica. iiačelnik sela Raz vadi-a Mile Nadrčič, vodi karabi-nirje od hiše do hiše in popisuje vse.družinske člane, ne da bi jih sploh kaj vprašal. Pred dvema dnevoma so Italijani spekli na prostem clva vola. xla bi ljudi pri Vabili, a nihče se lii odzval. Italijani ne-dajejo ljudstvu več moke,- ljego-le. še nekaj aspirina in drugih malenkosti, ker pošiljajo vse po vaseh za ovaduhe, da pripravijo ugodna tla za ljudsko gla so van je. V Kniiiu hodi od hiše do-liaše znani glupi, zapiti ovaduh, učitelj Pichler v spremstvu kara-Wnerjev in preti ljudem, da ne dpbe več. hrane, če se, ne izjavijo za Italijo. Njegova mati ga je o-pomiujala. on 'pa jo je radi tega izgnal iž hiše. \ NAROČITE SE NA KATOLIŠKI TEDNIK "SLOGA"! ---r-r—. r ^--j. ■■■ t« ^v"- NARODNO PREDSTAVNIŠTVO kakor piše ljubljanska "Jugoslavija", št. 148 —obstoji pravzaprav le na papirju. Čeprav nimamo še pravega parlamenta I11 ne pravih poslancev, ki bi zastopali pred državo voljo in zahteve svo jih volileev, vendar bi se dalo mar sikaj storiti zlasti v socijalnem o.ziru. Delo narodnega predstavništva je brez vsebine. Ali -je to parlament, če ne sme "predstaY-nifc-' vložiti interpelacije, katere ni preje pokazal ministru? Če minister iz ciic^a ali drtizega vzroka ne niore odgovoriti 11a inter-; pelacijo, se sploh ne sme interpe-lirati! Čemu je sploh narodno predstavništvo, če izda finančni minister preko parlamenta odredbo o uveljavljenju srbskega "carin slcega tarifa za celo Jugoslavijo! Ljudska nezadovoljnost z narodnim predstavništvom je popolnoma upravičena. Kaj šele, ko bi ljustvo vedelo, da gospodje pred stavniki pridno vlečejo dijete iz notranje in,zunanje političnih o-zirov! . .. —_0- BELGIJA PRIZNAVA KRALJESTVO SHS. Iz Pariza javljajo, da je belgijski minister za zunanja dela Huvsmans izročil 13. junija našemu poslaniku v Parizu ch;. Vqs niču noto, v kateri vlada kraljevine Belgije priznava kraljestvo Sr hov, Hrvatov in Slovencev. -o— IZ CELJA. Iz ljublj. "Jugoslavije": Kljub temu, da se je sklenilo, kakyr se je poročalo v časopisih, da se izžene profesorje nemške, narodnosti iz Celja, ki brezposelno žive med nami, s« š.e do danes potikajo, razun - dveh,, , vsiiMQStali po Geljit.-: Ali-ise-'bodo; :up:ostavlje- j ne nemške paralelke? Med: njimi j vidimo.!! še- tiste .ljudi,, ki, SO bili najstrastnejši j nemški zag?i??enci in ki soisilkielo j^eksstili tik pred preobratom,;: svoje-; ■sloj^nsko i me, v pristno; neinš^o. Lj.ufjje, ki 30 p so v al.i Slovence z vsemi mogo-. čimi pi'iimk;i|, jedo sedaj ;naš kruli. in nič:.kaj,jih ne vleče Nemško A\-strij-<,K',, K(i:.ko dolgo ,še ? Tu-kajšni ])rel);Kanjevahii,ur^d, je zelo radodaren ..napranj tujcem. Nemci, .ki,študirajo ^ ^.vadcu in. prihajajoMiV: Jugoslavij.9!If^l}p ob počitnicah, da se pokrepčajo, dobe pri prehranjevalnem uraclu. iz voznico za prav lepe količine različnih živil ter se odhajajoč smejejo, češ Jugoslovani nam pa.nič kaj ne zamerijo.; Malo več.pazljivosti! — Pred enim mesecem je.bil premeščen od tukajšnega glavarstva v Ljubljano okrajni glavar dr. Andrejka. na njegovo, njesto sem v Celje pa je bil imenovan novi glavar dr. .Žiižek. Prqznacilno za "razmere je pač dejstvo, jda novo-iinenovani. okrajiji glavar svoje 'službe še-do danes v .Celju'ni nastopil. Kam pelje, ta- pot. povejte nam gospodje pri ljubljanski vladi! potovanje v celovec Iz ljublj. "Jugoslavije": ' Dravska divizija objavlja: Promet potnikov v Celdvec je dovoljen z 18. junijem. Potniki, namenjeni v Celovec, se morajo izkazati z dovoljenjem okrajnega gla varstva oziroma policijskega ravnateljstva. in sicer izdajajo dovoljenja policijsko ravnatelstvo v Ljubljani ter okrajno glavarstvo jv Celju in Mariboru. To dovoljenje ' vidita vsakokrat komahda 'dravske divizijske 'oblasti v Ljub ijani oziroina obmejno povcljni-štvo v Mariboru In inestna kor manda v Celovcu. Kot potno do-; vol j en je zadostujejo' izkaznice fetovetbošti, opremljene s sliko. Priponuijeiib pa mora biti na istih izrecno dovoljenje za mesto Celovec. Vsak potnik mora tekom 3 daii zapustiti Celovec. V izvaiv rednem1''slučaju dovoli mestna kci manda' v Celovcu največ dvadnev no podaljšanje. Potovanje v Celovec j e' db volj eno edino le preko Dravograda, Since vasi in -sicer le za kraje južno od Drave. Za j potnike iz krajev, ležečih severno od Drave, izdajo poveljniki odredov propustnico za Celovec samostojno-. .1 -o- SLOVENSKI REDARJI V CE-' LOVCU. Iz ljublj. "Jugoslavije": Iz Celja je prispelo precejšnje število slovenskih redarjev — Tr žačahov v Celovec, da vrše obmejno policijsko službo in skrbe za red, v mestu. —o- GROZEN ROPARSKI UMOR, Iz ljubljanske "Jugoslavije": Groza in strah se je polastila mirnega prebivalstva velenjske občine. Posestniki si .niso. varni, svojega življenja niti imetja. Ropi se skoraj vsak dan ponavljajo.— Dne 15. junija o polnoči so trije vojaško oblečeni in s puškami o-boroženi zločinci uprizorili grozen roparski ulom na Prelogah pri Velenju. Udrli so v hišo dobrega, imovitega posestnika Korena. Z orožjem v r.olci so- zahtevali od njega, naj jim izroči ves denar, ker se je branil, so ga na-licu mesta ustrelili. Bil je takoj mrtev. Za "tem so napadli njegovo iSletno hčerko Marijo in od nje zahtevali pod grožnjami denar. Ohstreiili so jo smrtno ne-varno. Pozneje so nesrečno Marijo-.prepeljali v celjsko bolnišnico. Korenova žena jim je pravočasno utekla. Utckel jim je tudi sosed Dertačnik. Odnesli so precej denarja m drugih stvari. O tem zločinu so bile obveščene vse varnostne oblasti v celjskem :>kraju. Celjskim policijskim agen oni se je slednjič posrečilo izslediti to roparsko druhal rokovnja-čev iii so doslej spravljeni na var no: Velušček Franc, 21 let star, rudar iz Prelog; Mihalič Valen-jtin, 19 let star, iz Družmirja pri j Šoštanju, dal je Gostečnik Ivan, Tome Alfonz in Kresnik Lovro. Sedaj so v preiskovalnem .zaporu ccljAega okrožnega sodišča. SMRTNA OBSODBA V CELJU. Celje, 19. junija. — Dnte 18. junija je 'izreklo tukajšnje porotno sodišče prvo smrtno obsodbo, odkar obstoja naše' kraljestvo. Po dolgo trajajoči burni porotni obravnavi je sodišče izreklo na pod lagi porothiškega krivdoreka smrtno obsodbo zoper Alojzija Turkbviča zaradi roparskega tinto ra. Koncem januarja letos se je pri Sv. Jurju na Turjem zgodil •rrozen roparski umor. Umorjena o - - • in oropani so bili posestnik Ivan in njegova žena Terezija* Matek ter dekla Volaj. Zločina sta bila osumljena in obtožena brata A-lojzij in Janez Jurkovič. iz Hrast nika. 'J-: Alojzij je- bil spoznan krivim'1 hudodelstva ropa in ob-sojtn na smrt,- dočini je bil Janez Jurkovič Oproščen.- ■ • v*'i■ * '■■■"" "' 01 :—< TIHOTAPSKA DRUŽBA TOBAKA. Iz ljubljanske "Jugoslavije": Celjska policija je prišla na sled veliki tihotapski' dttfžbi s sedežem v Ljubljani, ki je vtihotaplja la ogromne množine duhana v Nemško Avstrijo1. Ta družba je posebno rada skrivala tobak po kleteh. Celjska policija je zaplenila zakonskim Josipu in Mariji Pogorevčnik iz Spodnje Šiške, •;8po viržipk in 159 zavoj-ev'finega j hercegovinškega tobaka, ki sta ga hotela vtihotapiti v Nemško. Avstrijo. Blago je na opozOritev •celjske policije žapttiiil carinski urad ' v Mariboru,' omen j ena dva pa šo izročili ljubljanskemu re-' darstvenemu uradu. ! ' »V :--o—; KAJ JE S CARINO? I z)' Ijui.)ljanske "Jugotelavije": Nekateri'trgovci, ki so nakit-' pili v Nemški'Avstriji blago za ' Jugoslavijo, pripovedujejo, dd so morali plačati'ža posamezne par 1 tije kolosalno carino. Tako n. pri za e.110 moško obleko 200 K. Zo-' pet drugi, za partijo železa, ki je 1 sialo 200,000 kron, skori/) ravno toliko carine, kakor znaša cel fak turni-znesek. Gotovo je, da-nima rnb'z Avstrijo še.pravilne^,trgovske pogodbe, vendar pa visoka carina ne bo toliko koristila državi, kakor pa posameznim tr- j govcem, ki so si tekom vome 11a ! kupičili- v špekulativne svrhe ve-! like množine blaga, katerega dru | gače ne bodo spravili v denar, ka kor če bo. uvoz kolikor mogoče 1 otežkočen. \'lada postopa pravil-j rib, da ščiti interese naših trgov- ' cev. vendar i( naj se pri tem ozira | tudi iia druge državljane. --o— TATVINE V TOBAČNI TO- 1 VARNI V LJUBLJANI. Iz ljubljanske "Jugoslavije": Težko je govoriti o tej stvari, še težje molčati. Zakaj škoda, ki st je godila državi vsled tatvine v ljubljanski tobačni tovarni, je naravnost ogromna. Saj se je pri znalo celo 11a merodajnih mestih, da je v enem samem meseett v le tošnji zimi izginilo iz tobačile to' varne za poldrug milijon vrednosti in padla je celo beseda, di se bo morala tovarna radi tega zapreti. Pa ko bi človek rekel, da Se krade iz potrebe, bi bilo saj umevno, če ne opravičljivo, toda dejstvo je, da .se je s tobakom kupčovalo in da so nekateri delali ogromne dobičke. Ker se je del delavstva čisto pravilno postavil na stališče, da moramo sedaj vsi sodelovati za državo, ki nam sedaj ni več tuja, ampak je 'naša, in da država, ki je.sedaj v težkem finančnem položaju, ne sme biti. ža tako ogromne svote oškodovana, je to delavstvo po naredbi •avnateljstva samo prevzelo kon-rolo pri izhodu. Seveda, s tem. še ni vse zabranjeno, ker'je večji del tobaka po drugi poti izginil .iz tovarne (v tovarni že vedo, kako). Toda tudi ta delna kontrola je bila. ogenj V streho. Verižniki mali in veliki, ki so odnašali'tobak'iz tovarne (in .ga še odnašajo, čeprav ne v takem obsegu) so bili silno ogorčeni'nad to delavsko kontrolo, ki jo je osnovalo delavstvo v svojo lastno obVStttbo in obrambo države. Hoteli so ce lo s silo preprečiti nadaljno nad ziraiije, pa Se jim za enkrat m posrečilo. Na vsak način pa hočejo celo tovarno z uradništvom vred ustrahovati, da bi potem ne moteno vršilo svoje protidržavno delo. Mi le obžalujemo, da del uradništva pri izboljševanju teli razmer ne kaže tiste vneme," ki bi bila potrebna, da se država obra ni -take škode. Finančnemu ravnateljstvu in vladi, pa priporoča,-no. da to zadevo vsestransko vza me v.pretres iti magari s krepko operacijo napravi popolen konec tem boljševiškim verižnikom. — j'l'oliko" za danes, drugič bomo pa, če ne bo pomagalo, odkriteje govorili, ker bo za nekatere silno neprijetno. --G- ' PROF. JANEZ SCHEINIGG; UMRL. Kakor javlja "Mir", je v Celov cu dne.3. junija umrl prof. Janez Scheinigg, koroški Slovenec, ki si je pridobil velikih zaslug: ž\i' . probujo koroških SloVeiičev;'1' Izdal je- ■ "Narodne." pesmi koroških-Slovencev", katere so vžbudile'»v;e liko pozornost. Z iijim,. je legel v grob zadnji šitJirešlrta koroških u-voboriteljev. : • "' ~ —,—o- IZ VELIKIH LAŠČ. Iz ljubljanske "Jugoslavije": ' Oči vidno krivico, ki nam jo je naredila še stara Avstrija, nadaljuje pri nas tudi naša jugoslovkn ska .davčna oblast. Po nekod v Ju goslaviji so se razmere že dosti izboljšale, pri nas p# se. lahko reče, da so se v nekaterih ozirili ce lo poslabšale. Kar delajo z nami pri nas tajni denunčijanti davčne oblasti, je grozno. Dne 16. junija 1918 je davčni eksekutor zarubil za 34,000 kron Mariji Pirkovič krivično odmerjenih davkov, oseb ne dohodnine in vojnega dobička, \ v prodajalni vse blago, pohištvo in»dva prešiča.. Ravno isto se je zgodilo pri Mariji Hočevar-Šega in Matiji Jelene, ki jih hoče davč 11a oblast s tem kar uničiti, da' tirja od njih 23.000 oziroma 14 tisoč kron krivičnih davkov. Radi plačamo kar je prav, ali manj kot na beraško palico nas pa tudi ni treba postaviti. Storili smo že vse korake, ali nikjer ne najdemo po moči. Ne pomaga ne priziv. ne pritožba in ne prošnja, vsa ušesa so gluha. Plačati ne moremo, ker nimamo denarji. Kaj bo, če nam zarubljeno blago bdvzaniejb'in prodajo? Popolnoma obupani smo., Če dobro vemo, da • stno. žrtve staroavštrijskih denuncijailtov, zakaj vendar ne bi nam to naša Jugoslavija uvidela in krivico po ravnala? i^ato kličemo v zadiiji ' uri še enkrat naše merodajne obr lasti na pomoč in z zaupanjem prosimo nase. poslance, naj se za vzamejo za nas, tudi če treba v Narodnem predstavništvu v Bel; gradu. Hvaležni jim bomo do' smrti. . ( ■ • :tN-9lJ:rtfia seVpi-igo--di — l^riitp priprav-ljoni. " Pain-Expeller pomnga tnkoj pri iipah-netii«. udarcu-«li-ops-; kliunh. P«7.it0 na Zlink SIDRO. In flic aH'pn piilto lin. :hter & co-.. vsi chicaski slovenci se prav uljudno vabijo na izlet in na r rvi Jugoslovanski dan. katerega priredi ' : . 1 PODRUŽNICA WQODROW WILSON Št. 7 SNZ. ^ . skupaj z-Zvezo Jugoslovanskih Žena in Deklet ,. DNE 3. AVGUSTA 1919 v^ Willow Springs, 111 kjer se bode pekel jugoslovanski janecj se vršili,jugoslovanski,plesi in jugoslovanske zabave. \reč odličnih jugoslovanskih .govornikov bode nastopilo. Preskrblje/io bode tudi za lepo petje iiv godbo. Udčležeiici se bodo odpeljali ob 9. uri dopoldne na avtomobilih v Willow Springs. Tudi s karo -se bode lahko prišla tja-rv ->rJr>'tr»>i Tiket za osebo stane $2.50-, s čemer je plačana .vožnj^tjftibjii nazaj, jinec, pijača iti zabava. Tike ti se -dobivajo: v klubu sv. Štefana vsak večer na 1S23- W. •22nd..Place, pri Mr. Žefrauu, ,na 2313 So. Lincoln St., pri tajniku " Mr. Ktišarju^nd 2058. W. 23rd--St. CaS ?a priglasiti se je do četrtka, dne 31. julija večer. K obilni udeležbi vabi ,,- "PODRUŽNICA WOODROW. WIL§ON Št. 7 SNZ. V";?.-, " - . .-- ' ■;■.,'■. ',- j .■;•■ r/rr ^ f^f^^ii SLOGA, JULY 31, 1919_ JAREM REVŠČINE i "t" , . Po .F. ,WV> Dahln^ri., poslovenil ;} _ Kev, M- J. Golob. ; __ (Dalje), '-Debela Mary se je vrnila sno-či malo pozno domov", je nadaljevala ne malo v zadregi, "zdela sie: mi • j^ nekam čudna, delala je čucjne opaike, vendar nič pravega nisem mogla, z vedeti od nj«. Naj pa bo temn-kakor hoče, če je Ka roliria v.resnici moja hči, o čemur več ne dvomim, potem gorje oni stari .babi, ki je tako malo skrbela za deklico." •Zdaj sem imel priložnost jo č-i pomniti, kako je tudi ona zanemarila svoje dolžnosti do onih dvoje otrok, ki sta bila njej izročena. Čutila se je.živo.zadeto in je. obmolknila. nt^H* "Ako mi ncobljubite, da se bo ste pri bolnici zadržali mirno", sem dejal, ''tedaj vam tudi jaz ne bom spolnil prej dane obljube in vas ne boni Vpeljal na Gilbertov dom, lier'nikakor nočem ubogi de klici povzročati se novega trpljenja." '« . Te,-besede niso zgrešile s.VOtega cilja, ker ji je. bilo silno velil<6' Ka tem, da bi čimpreje osebno videla tega zasovraženega človeka. "Dam vam zagotovilo, da se bom vzdržala vsake razburjenosti in hočem popolnonia mirno srečati svojo hci", pi je obljubila iti še: pristavila, "ako ne bom svoje besede držala, nočem, bi nu peljali k Gilbertu." "Zanesem se na vašo besedo", sem dejal ter vstal za odhod. — Tudi ona se je dvignila, ovila si' svileno ruto okoli glave in se odpravila za menoj iz sobe. Brez od loga sem jo peljal k njeni hčeri. Karolina je sedela zravnana v postelji, z obraza ji je odsevalo veselo razpoloženje. Njej nasproti , je sedela .njena krušna mati, stre ž . niča pa si je dalfa qpraviti s pospravljanjem po sobi, da bi vse - izgledalo čpo njenem okusu. Bilo ■ je videti, da\so ravno bile v vesel lem razgovoru, v katerem sva. jih ] s svojim prihodom prekinila. Vse tri. so bile najinega prihoda vesele; iz oči strežnice je odsevala na peta radovednost. Lepa, po toli-j ko letih zopet enkrat v resnici j srečna žena iz Kalkute se je res premagala in prikrila vsako, razburjenost pri pogledu na svojo, hčer. Solze veselja so ji zaigrale v očeh in iz vsake poteze njenega obraza je odsevala nenavadna mehkost in.nežnost njenih čustev, kar je pričalo ravno nasprotno od tega, kar mi je njen brat poprej o njej pripovedoval. Njeno ostro oko je na prvi pogled v bolnici spoznalo, da je ona res njen otrok. Mirnih korakov je pristopila 'k postelji, se sklonila nad Karoli-no in jo tesno privila k sebi v objem ter s komaj slišnim glasom šepetala: "Da, ti si, Ivaroiina, moj otrok. — moja edina hči!" .Spolnil sem svojo obljubo, za-, dosti sem videl in čul; čas je bil, da se poslovim in odidem. Mati pa je še dolgo ostala pri svoji zo ^ pet najdeni hčeri; saj sta si imeli toliko povedati -od onega časa, kar jih je usoda ločila. / Zasluženo planilo.. j Gilbert je, kakor sem že orne-T nil, trpel na strašni bolezni in ni kdo mu ni zavidal njegovega stanja pri vfeem njegovem bogastvu. Bolezen, kakor je bila njegova, ima posebno svojstvo, da časoma popolnoma premine, pa zopet s toliko večjo šilo'nastopi. Posledice te bolezni človek ne . more prikriti,1 ker vsaki svoji- žrtvi, ta-; korekoč vtisne pečat, po katerem lahko nestečneža vsakdo spozna. Tako daleč je prišlo z Gilber-torn ,da so najslovitejši zdravniki zaman poskušali svojo učenost pri njem. Tedaj sem bil poklican k njemu. Kakor sem vedel in znal sem ;-niu pomagal in lajšal njegovo trpljenje, na popolno ozdravljenje' 'pa iiiti misliti ni bilo. Dokler je .še mogel prirejati raznovrstne veselice in zabave in se razvedriti v veseli družbi svojih gostov, je vsak nekoliko poza bil ha svojo nesrečo. Kadar se je vozil v svoji razkošni livreji po ulicah, s slugi, ki so pazili na vsako željo svojega gospodarja, je Odsevala, zadovoljnost in sreča iz njegovega ponašanja, ki je sicer varala svet, njegovega notranjega nemira pa ni mogla vdu-šiti. Podlago za njegovo velikansko premoženje mu je dal denar, katerega mu je dal za skrivno od-vedenje O'Shaughnessy-jevih o-trok njegov svak O'Leary. Bil je izredno bogat človek, vendar pa nesrečen, ker prava sreča ne izvi ra iz gmotnega bogastva, temveč, ima svoj izvir v neoinadežanem značaju ter v modrem in rednem, ■uživanju tega, kar človek ima. \\ Ako tedaj tudi ti, ljubi čitatelj, [nimaš imenitne vprege in skrb-inih .slug okrog sebe, temveč si mo iraš s trudom služiti svoj košček kruha, si lahko srečen, ako je tvo • j a vest mirna in se tvoje telo raz ^ ! veselju je povoljnega zdravja, Ni-kar ne mrmraj, nego spomni .Se, kaj sem ti povedal o Gilbertu, ka- ^ terega strašen konec ni bil več daleč; kakor boino v naslednjem videli. Posrečilo se mu je javnosti pri kriti Fjvojo črno preteklost; zato je vžival splošno spoštovanje. Na ravno je, da je litemu največ pripomoglo njegovo bogastvo. Celo med uglednejšimi ljudmi si je znal pridobiti prijateljev, med drugimi tudi z možem, kakor je bil O.'Shaughnessy. Nikdar pa nisem mogel dognati, je-li Gilbert vedel,, da je. on oče otrok, s katerima je tako nečloveško ravnal. Z zopetnim najdenjem otrok O'Shaughnessy-jevih je. prišlo na dan tudi mnogo njegovih hudobij. Njegovi dotedanji prijatelji So ga zapustili in se ga ogibali kakor kuge. Le nekoliko podlih in nizkih "brežznačajhezev, kate-|rim je očividno več bilo za njegov denar, nego za prijateljstvo, Vnu i je ostalo navidezno zvestih. To si je vzel silno k srcu in kar dolgotrajna bolezen ni dosegla,, to je doseglo zaničevanje od vseh stra jnij. Postal je zamišljen, , vendar poboljšal se ni f temveč , da bi uto pil svojo užaljeno vest, se je udal ^ vso strastjo pijančevanju, j Seveda je bilo' to popolnoma proti naročilom zdravnikom, ki so ^a z vso skrbnostjo svarili pred jtem početjem. Akoravno je tudi sam videl in čutil, dd se njegova bolezen zavoljo tega znatno hujša. vendar ni hotel popustiti. Že nekaj Mesecev predno je Karolina Everett prišla v otroško postelj, sem opazil sledi bolezni na njegovih možganih, katera bolezen še;'je javila v njegovem razpoložen j^V'da sem ga naletel enkrat v nebrzdani veselosti, drugokrat zo pet vdanega popolni melanholiji, enkrat popolnoma mirnega, drugokrat pa ga je vsaka malenkost do divjosti razkačila. Nenavadna sprememba na bolniku mi je dala mnogo misliti. — Slednjič sem se odločil, ppzvati v posvet svojega prijatelja in Vto-varijia. doktor Wadella, ki je bil takrat'višji zdravnik v zavodu za umobolne. Bil je na glasu, da ima mnogo skušnje, kar zadeva to yr sto bolnikov. Na dojgo ,in široko sem mu obrazložil žalostni položaj mojega bolnika i opozciril sem ga tudi na mafsikaj iz Gilbertyve preteklosti . "Slučaj me zanima", je dejal, "ako vam je ljubo, obiščem pri . priliki bolnika zaeno z vami, in gotovo vam bom brez vsega pridržanja povedal svoje mišljenje . o njem". "To bi me prav veselilo", sent odgovoril. •Takoj naslednji dan sva1 bolnika skupno obiskala in za tem redno vsak teden po enkrat. "Pri tem človeku", mi je rekel takoj po prvem obisku, "ni najmanjše misli na ozdravljenje.Kar je pri drugili umobolnih samo nenormalnost možgan, to je pri njem potrebna posledica popolne duševne propalošti in nenravnega življenja, po čemur je cel njegov sestav popolnoma ptrovan. Povem vam, da vam ta človek lahko prav nevaren postane. Zato vam bom dal posebno spričevalo, ki vam daje popolno pravico črez {njega. Ker je bogat in ima slug dovolj, ni potrebno, da ga spravimo v državni zavod, kjer imam itak zadosti'bolnikov te vrste, posebno, ker bi bil vsak trud za o-zdravljenje gotovo brezuspešen. Dam Vam kot svojemu tovarišu dober svet. Skrbite, da boste ime li vselej zadostno število slug pri roki, kedar obiščete tega človeka, da se enkrat nepričakovano ne vzdigne na vas ter vas nevarno ipošlčbdtije. Jaz za svojo osebo no $im iz previdnosti vedno nabasan samokres pri sebi, da se v slučaju potrebe morem braniti. Tudi vam bi to svetoval in sem vam pripravljen za to potrebno dovoljenje od oblasti preskrbeti." "Hvaležen sem vam za vaš nasvet in gh bom spolnil", sem odgovoril. n.a kar sva se razšla. Tako' je bilo z .Gilbertom. ko sem bil poklican h JCarolini Everett. Ni sicer imel vedno svojih fiksnih idej', vendar pa prav pogosto in tedaj ne, kakor j.e navadno pri takih bolnikih, temveč to je bila popolna blaznost. Ko sem se vračal od mlade matere domov, sem še enkrat natanko premislil vse, kar mi je povedala ter preračunil čas, ko je služila pri Gilbertu in ga primeril času njene sedajne bolezni. Vse se je čudno vjemalo. Akoravno nisem vedel nič gotovega o poprej opisanem zločinu Gilberto-vemu, so se mi vendar vzbujale Črne sumjije. Kri tem me je posebno vtrdilo. plamteče oko bolnice, k^edar. sem jitomenil ime Gil-, bertovo. Odločil sem se takoj po zaužiti večerji iti k Gilbertu in mu vse to nažnaniti, kar sem tudi storil. , Ležal je ves oslabljen od stalno cedecih se ran. Ob vsaki strani postelje je stal po en močen straž nik, kakor sem poprej naročil. — Črez dan je ravno imel hud napad svoje bolezni, ki ga je hudo zdelal, vendar je pa bil pri jasnem razumu, ko sem vstopil. "Proti vaši volji in naročilu, sem danes sprejel obisk, gospod .doktor", me je ogovoril. "Tako?" sem vprašal, "in kako vam je bilo to mogoče?" "K temu sem jaz pripomogel", se je oglasil eden strežnikov. — ('Mr. Gilbert je prosil za duhovnika,da bi se spovedal. In ker sehi mislil, da to gotovo ni proti vasi volji, sem mu to željo izpolnil." "Dobro, John", sem rekel, "na tak obiski,, se moja prepoved seveda ne razteza. Sedaj pa lahko vidva zapustita sobo ter se potegneta ža nekaj časa vsdsednjc sobo; za nekaj trenutkov želim biti sam z vašim gospodarjem Pozvonil vama bom, kedar še imata vrniti." Strežnika sta odšla, jaz pa sen si vzel stol ter se vsedel tik po stelje. "Zdi se mi, da vaša spoved n imela posebnega ttspeha, gospo< Gilbert." Venomer je namre. škripal z zobmi. , "Kako morete to vedeti, gospo, doktor?" je vprašal boječe. _ "To lahko čisto gotovo spo znam, vidim in ,tudi čujem." "Na čem„ako smem vprašati? "Na vašem čemernem pogledi na škripanju zob, sploh na celčt vašem zadržanju. Človek, ki j ravnokar opravil dobro spovec ne ravna tako." . "Saj je pa tudi res sramota, d me držite tukaj v moji lastni hi; zastraženega kakor jetnika in ti di ta črnosuknjež je z vama dc govorjen ter pravi, da je to zair n a j bolje", je - zakričal .'in :s.e a dvign v postelji. "To je čista resnica, gospod Gil bert, gotovo je tukaj v vaši hiši mnogo bolj«, nego v ječi, kjer bi vajo jetniki. Le pomirite se, saj-veste, kakšno orožje imam seboj za vsak slučaj. Čeravno ni bil vajen, da bi kdo njemu zapovedal, je vendar ubogal in v;djal se v to, kar sem .zalite val od njega. vGilbei't", sem nadaljeval, ve-šel sVjoje zmage, da sem ga zopit tstki ugnal, "zdaj mi zopet ugajate in gotovo bode tudi vam všeč, zvedeti,,prijetno novico." ••'Kako novico imate zame?" je Vprašal radovedno, pa nekam ne-zaupho in še je vzravnal na poste-lji.- "Miss Karolina Everett, lriiitfe na sledeč* uradrtilte: Damijai Tomažin. ioq5 F- 64; St. predsedniJ Frank Novak. 6816 Kdua ave, tainiV Leopold isušlan, 1001 Addison Ki >1 a ga j <1 i k. D r tlšt v o zborujevsako.drti po nedelio v mesecu oh pol dvel) novi šol« sv. Vida. # Društveni *d ravni V: dr. SeliSV** Društ. Sv. Vid št. 25 . K. S. K. J. roa redno, n^aefnq aejo pevp nedeljo' mesecu v KNAUSOVl PVORANI. Predsednik: A. Grdina, 6127St. Glair .ve, tajnik Joseph Russ„ Bonilai ve, zastopnik. Jernej Knaus 6129 St.j, ilair ave , N. ,E., druStyehi zdravnik ^r. J. J.I.' Seliškar, 6129 St. 'Clair ave., N. li. . Člani se spiejemajo v druitvo ogi/1 Kdor želi imeti knjige Zveze Katoliških Slovencev "o^1 lanske-1 gaieta, naj se takoj oglasi, tibklejr. zallbga ne poide. -Imamo jih še nfe >taj v zalogi. Cena četverim knjigam $1.10. Naroča še v našem upravništvu 67 E: 7th' ST: NEW YORK, N.Y. Naši zastopniki. Cleveland, O. Podružnica "Sloge", 6313 Št. Ciair Ave. Mr. Anon Strniša, 6305 Glass Ave.; Mtv i Frank Gaspari. 887 Ansel Kd . : Mr. Jakob Resnik 3599 It. 81 St.: Mr. J. Meglielv, 6713 Edna Ave.) Ylr. John Mesec. 14309 Darly St.: Mr. Frank Suhadolnik, 6107 St CJair Ave. Collin wood, O. Mr. J. Mesec. Lorain^ O. Mr. A. Pogačar, 1778 E. 29th St. • .Brooklyn. N. Y- Mr. Josip. Skrabe, 79 Evergreen Ave. Bridgeport, Conn. Rev. Mich J. Golob, 450 Pine St. Bridgeville, Pa. Mr. Ivan Vrtač* nik. Box 5.95- Forest City, Pa. Mr. Peter Srnovrsnik," Box 279.; Miss M Svete. Houston, Pa. Mr. John Pel.han Pittsburgh, Pa. Mr. John Bo jane, 267 - 57 St:; ,Mr. George Veselic 5222 Keystone St.; Mr. Join Golobic 5621 Carnegie St! ; Geor ge Witkovicii, 5104, Butler St. Steelton, Pa- Mr. Anton Mak-sliich, T57 Main St. Joliet, 111. Mr. Aleks Plut, -t20/ Center St. — Mr. M. Bluth. Barberton, Ohio. Mr. Joe Lek -.an, 14,9 Center St. Sheboygan, Wis. Mr. Mike Pro gar 1621 "N. 9 St. Indianapolis, Ind. Mr, Franl Markič, 765 Holmes Ave. Willard, Wis. Fr. Pefovšek.-P,ox JO. r " Ev«leth, Minn. Francis Gago rich, Box 22. Soudan, Minn. John Louslin Box 1230. Ely, Minn. J. J. -Peshell, Bo: 165; John Otrin, Box 322. Braddock, Pa. J. Lesjak, in Wood Way. New Duluth, Minn. Mike Spe liar, 403—-97th Ave. W. Chisholm. Minn. Mrs. B. Glc bočnik, 309 .Central Ave,; Job Klun, Box 608. Buhl. Minn. Gregor Rus, Bo i Gilbert, Minn. Frank Ulča Box 574. — Mrs. A. Preglet. Hesperia, Mich. Marko Blutl I'^.D.No.a. Gowanda, N. Y. Mr. V. Dol ; nar. 46 Palmer St. Iwtiv ;. I ^ ■V ij^ ■'•'■•"'"; '■- -:''• r Ako so Vara raujšrier -n-ČJpc ^H-siJ-Vam pote ter tja w i»čin povzro- i čajo občutne bolečnine, ki igo in Ustvarjajo srbljenje, ako nabreknejo noge v čevlijh ir. rane povzročajo pri hoji trplenje, nc cagajte. Dobite pri Vašemu lekarnarju Several MK ,. < 'tU '< 'V>.{.!'.{'V Foot Powder 1 '. (Severov Prašek.noge) in koiil--fort .za Vaše noge bo zagotovljen. To je prijeten prašek za noge. Malo posutega praška med prstiin na vrh ter podplatih vsako jutro in nekoliko v vsak čevelj ali nogovico povzroči čudeže. Cena 25 centi in lc davka. Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. Jednote ima sv—Mim mi »mi » ■ wm«ii>»wi> riif>riMi»ftiMHiHi>fii>li «J>(r jolm Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6-217 ST. CLAIR AVENUE se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOi-KE OBLEKE po naročilu točno in ceno. ■ ^ ( ^ . ... . ..... . . .. , !,'. . - . .. .»: .. . .Naznanjam cen j. občinstvu, da setn presjcrb'sl ž zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima največjo nogo, naj se zglasi pri mas. Kajti pri nas se dobi: Ženske črevlje.tid najmanjše pa do mere rti. Molfe-M'' •mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brftz slcrM, da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam.' FRAMK SUHADOLNIK: 6107 ST. CLATR AVENUE. CLEVELAND OHIO. SLOGA, JULY 3i, 1919__ KRIŽARJI "zgodovinski roman v štirih delih .f Spisal: H. S1ENKIEWICH Poslovenil: POPRA VS.K1 wmmesr U,aie' "Opat uboga gospodično, ne pa ona njega." "Torej, kaj hočeš? Povej jim resnico, kakor tudi vsem drugim." Ceh se prikloni in nekoliko nejevoljen odide. "Daj Bog", reče misle na Zbiška, "da bi te pozabila. Daj jej Bog boljšega nego si ti. Toda ako ni pozabila, rečem jej, da si o-ienjen, toda brez žene in da postaneš še poprej vdovec nego stopiš v njeno spalnico." Ceh je imel zelo rad Zbiška, imel je sočutje z Danuško, toda Jagjenko je ljubil nad vse na svetu, torej se je jako mučil od onega časa, ko je bil izvedel pred poslednjo borbo v Tehanovem, da je Zbišek oženjen. "Dal Bog, da boš poprej vdovec!" je ponovil sam sebi., Toda čez kratko mu jamejo prihajati v glavo druge, očitno slajše misli, kajti prišedši h konjem, je dejal: "Hvala Bogu, da jej vsaj objame m noge." Med tem se je pripeljal Zbišek urno na pot. Polaščevala se ga je nekaka vročnica radi tega, ker se ni mogel ukvarjati z drugimi opravki,'misle neprestano na Danušo i;i Juranda. Toda jedno noč'je le moral prebiti v Spihovem, in sicer radi gospoda de Lorche in radi priprav, potrebnih za tako daljno pot. Bil je pa tudi jako utrujen radi bdenja in truda. Ko je že nastala pozna noč, se je vlegel na trdo Jurandovo ležišče, v nadeji, da vsaj za trenutek zaspi. Toda predno je zaspal, je potrkal na vrata njegov Sanderus, se mu priklonil in dejal: "Go'spod. vi ste me rešili smrti, in dobro se mi godi pri vas, kakor se mi že dolgo ni godilo poprej. Bog vam je dal sedaj veliko premoženje; še bogatejši ste nego ste bili poprej, kajti spihovska blaga j niča ni prazna. Dajte mi, gospod, kak mošnjiček, in jaz poj-detn z vami v Prusijo od gradiča do gradiča, in dasi ondi ni posebno varno, utegnem vam vendar v čem koristiti." Zbišek, ki ga je hotel v prvem hipu zapoditi od sebe, se zaimi-sli na te besede, čez nekaj časa pa izvleče iz svoje torbe poleg postelje mošnjiček z novci, mil ga vrže pred noge ter reče: "Tu imaš ter pojdi. Ako si lopov, me prekaniš, če si pa poštenjak, me pa poslužiš". ' "Lopov sem, toda ne proti vam, zakaj vam hočem služiti pošteno". VII. Siegfried de Loeve je hotel uprav oditi v Marburg, kar mi. prinese poštni sel nenadoma pismo od Rotgiera z novicami z ma-zoveškega dvora. Te novice so zbodle v živo starega Križarja. Pred vsem, drugim je bilo iz pisma razvidno, da je zastopal Rotgier pred kn&zom Janušem izborno Jurandovo zadevo. Siegfried se je nasmejal, ko je čital, da je zahteval Rotgier od kneza, naj za krivice, doprineše-ne Križarjem, izroči Spihov Križarjem., Zato pa je obsegal drugi del dopisa nepričakovane iir manj ugodne vesti. Rotgier je javil, da je vrgel mazoveškim vitezom svojo rokavico radi tega, da s tem dokaže nedolžftost Križarjev pri ugrabljenju Jurandove hčerke, po-zivaje vsakega, kdor bi dvomil o tem, na sodbo božjo, to je na borbo pred vsem dvorom. "Nikdo je ni dvignil", je pisal dalje Rotgier. "zakaj vsi so vedeli, da za nas priča pismo samega Juranda, ter se bali pravice božje: toda dospel je neki mladenič, katerega smo videli v gozdnem gradiču, in'ta je sprejel moj poziv. Radi tega se nikar ne čudite, pobožni in modri brat, da se vrnem nekoliko pozneje, ker pozvavši viteze na dvoboj, moram nanj počakati tu. Ker pa sem to storil na čast in slavo reda, si domišljujem, da mi tega ne bo štel v zlo veliki mojster, katerega spoštujem in s si-novskim srcem ljubim. Moj nasprotnik je še nekak pobalin, meni pa taka borba ni nič novega, radi tcjga tu lahko prelijem njegovo kri v čast in hvalo našega reda, zlasti s pomočjo Jezusa Kristusa, kateremu je gotovo dokaj bolj mar za one, ki nosijo njegov križ, nego za nekakega Juranda, ali za krivdo nekake deklice iz mazur-skcga naroda". Siegfried se je začudil pred vsem drugim novici, da je Juran-dova hči omožena. Pri mislilT, da se more na Spihovem nastaniti nov, grozen'in osvetljiv sovražnik, se je polastil starega komturja nekak nemir. "On se očitno", je clejal sam sebi, "ne odreče maščevanju, in to še tim mani, ako najde svojo ženo in mu ta pove, da smo mu jo ml odnesli iz gozdnega gradiča. Da, pokazalo bi se celo, da smo Juranda izvabili sem le radi tega, da ga ugonobimo, ter nismo niti mislili na to, da bi ryiu vrnili hčerko." — Tu pade Sieg- ' friedu na, um, da veliki mojster, sprejevši pismo od kneza, da go- j tovo preiskati Sčitno, čeprav le radi tega, da se opraviči pred knezom. Saj velikemu mojstru in kapituli je bilo dokaj mar za to, da bi ostali v slučaju vojne z mogočnim poljskim kraljem mazoveški knezi nepristranski. Moči mazoveških knezov vsled velikega števila mazoveškega plemena niso bile majhne, pač pa vzgledne, cla jih nikakor ni smel prezirati; vrhu tega je čuval mir ž njimi križarsko mejo na ogromnem prostranstvu ter jim dopuščal združiti svoje moči. O tem so govorili pred Siegfriedom pogostoma v Mar-burgu: pogostoma so se tolažili z nadejo, da se po zmagi nad poljskim kraljem najde nekak vzrok tudi proti Mazoviji, in potem nobena moč ne izpuli te krajine .Križarjem iz rok. Bil je to velik in zanesljiv račun, radi česar je bilo sedaj tudi povsem gotovo, da veliki inojstgr. stotj, vse, samo da (ne razdraži kneza Januša, kjer. se je d.ikn.i t «•:>:;•' bilo-pomiriti s tem'gospodom, ki je bil'oženjen s Kiej-štitjovo hčerko, nego z Zemovitdm plockim, čegar žena' je bila iz nepoznanega vzroka križarskemu redu popolnoma udana. Na te misli jame stari Siegfried, ki je pri vsej svoji pripravnosti k zločinom in okrutnostim red vsekako-le ljubil ter se brigal za njegovo čast, računati s svojo vestjo: "Ali bi- ne bilo bolje izpustiti »Juranda in njegovo hčer? Izdajstvo in nemoštvo osramoti itak le Danvelda, ta pa ne živi več". "Ako bi veliki mojster — je mislil dalje — kaznoval tudi mene in Rotgiera, ki sva bila udeležnika teh Danveldovih činov, ali bi ne bilo mar to bolje za čast reda?" Toda tu se je njegovo osvetljivo, okrutno srce jelo upirati pri spominu na Juranda. Ali mar naj izpusti njega, tega sovražnika in ugonobitelja kri- { žarskih ljudij, tega zmagovalca v tolikih borbah, tega povzročitelja tolikih porazov in sramote; moža, ki je najpoprej nadvladal, na to ubil Danvelda, ki je vrgel v ječo de Bergova, potem .pa usmrtil Majnegera, Gotfrieda in Huga, ki je v samem Sčitnem prelil več nemške krvi, nego se je prelije v velikem boju? • "Ne morem! Ne morem!" si je ponavljal v duhu Siegfried, in pri samem spominu na to so se mu krčili prsti in njegove stare prsi so le s težavo srkale v se sveži zrak. Toda ko bi bilo vse to na večjo čast in slavo reda? Ko bi kazen, ki bi padla sedaj na še živeče ^zročitelje zločinstva, pridobila redu doslej neprijaznega kneza Jariuša ter pripomogla k dogovorom ali premirju ž njim?... "Oni so vročekrvni", si je mislil stari komtur, "toda ako se jim skaže le nekoliko dobrote, pa kmalu pozabijo na vse krivice. Saj je bil celo sam knez v sveti deželi 'vjete, a vendar se ni maščeval radi tega !" — Na to se jame močno razburjen sprehajati semtertje po dvorani, končno pa se vstavi pred sv. razpelom, ki je zavzemalo skoro ves prostor med dvema okno-ma, ter pokleknivši predenj jame moliti: "Ti, Gospod, se maščuj za-me, ti me nauči, ,kaj naj storim, ker sam tega ne vem. Ako oddam Juranda in njegovo hčerko, pokažejo se naši čini v vsej nagoti in ljudje ne poreko: Danveld je to storil ali Siegfried, marveč zgolj poreko: Križarji, in sramota pade na ves red, a sovraštvo v srcu onega kneza postaiffe še večje nego je bilo doslej. Ako pa ju ne oddam, ali ju usmrtim, pa tudi pade sum na red in primoran bom o-madeževati svoje ustnice z lažjo pred velikim mojstrom. Kaj je bolje, o Gospod? N«iuči me, razsvetli me. Ako osveta zastruplja mojo kri, pa jo prisodi ti po svoji pravici, sedaj pa nauči in razsvetli me, ker tu gre za tvoj red, in kar zapoveš, to tudi storim, ako bi moral potem tudi -Vse življenje prebiti v ječi". . Oprši čelo ob drevo križa je še molil dolgo, in uiti za. trenutek mu ni šinila v glavo misel, da je njegova misel pregrešna in proog-ljiva. Na to vstane nekoliko pomirjen, misb, da mu milost božja gotovo pošlje kako jasnejšo misel, in nakratse mu zazdi kakor .bi mu reklo nekaj od zgoraj: "Potrpi in počakaj, da se Rotgier Vvrne.'t Da. treba je bilo čakati. Rotgier onega mladeniča brezdvomno J ubije, na to pa se že pojavi potreba, bodisi skriti Juranda in njego- j vo hčerko ali ju oddati. V prvem slučaju knez na nju gotovo ne pozabi. Ker pa ne bo vedel za gotovo, kdo je deklico ugrabil, jo i bo iskal in pošiljal k velikemu mojstru pisma, v katerih se ne bo j pritoževal, marveč le poizvedoval, in vsa reč se daleč zavleče. V 1 drugem slučaju pa1 bo veselje radi vrnitve Jurandove hčerke večje nego želja po maščevanju radi itgrabljenja. Saj lahko rečemo, da smo jo našli še le po Jurandovem napadu." Ta poslednja misel je Siegfrieda popolnoma pomirila. Kar se tiče Juranda, sta 011 in Rotgier že davno iznašla sredstvo, da se ne bo mogel ni maščevati niti pritožiti, ako ga spusti na prosto. Siegfried se je celo radoval v svoji duši, misle na tp ^sredstyo.; Radoval se je takisto pri spominu na sodbo božjo, ki:])i se imela vršiti na tehanovskem dvoru. Zaštran povzročitelja te smrtne borbe ga ni mučil hiti najmanjši nemir. Spornnil.se je ue) lis za zdravita, pridi vselej k nan 11 boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža. OBRESTOVATI Se prične vsaki dart 1 kadar naložiš v /j LAKE SHORE BANK Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji. St. Clair and E. 55th ^t. Prospect and Huron Rd. Superior and AddisonR. —I ■ II—■Mill IIM 1 VAŠA OBLEKA bo zgledala kot "nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi., Frank's Dry Cleaning Ga. Telefon: Central in Rosedale 169«. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. COLLIN WOOD — PODRUŽNICA. 15513 WATERLOO RD. J. J. PESHELL / Box 15 Ely, Minn. ima v zalogi molitvenike z malini in velikiai tiskom. 1 ZASTttlWIK ' Frank Gaspari t' B7 Ansel Road Cleveland, O.,,5*1); sledeče Ifnjige: Molitvenik 7. mtf-'mi in debelimi črkami. AbecedrCe in Katekizme vezane in nevezane. Istotako lahko dobite pri Frank Suhadolnik-u 61J7 S t Clair Ave., Cleveland, C.