23 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1990 Ana Lavrič Goldensteinova kritika obnove ljubljanske stolnice Langusov in Tomčev prispevek k podobi stolne cerkve Ljubljanska stolnica, odlična celostna baročna umetnina, je v 19. stoletju doživela več obnov in predelav, ki so delno spremenile njen prvotni umetnostni značaj. Medtem ko je v času gospo- darske in duhovne recesije ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja cerkveno predstojništvo skrbelo le za najnujnejša popravila, so se pod škofom Antonom Alojzijem VVolfom (1824-1959) začeli v stohiid pomembni premiki. Pod vodstvom stolnih župnikov Karla Zorna in Jožefa Zupana sta bila izpeljana dva odločilna posega, ki odtlej bistveno določata videz cerkve: na visokem tamburju pozi- dana kupola in marmorirano notranje ostenje z bogato pozlato arhitekturnih členov in omamen- tike; ob tem so potekala tudi obsežna prenovit- vena dela zunaj in znotraj stavbe. V pričujočem prispevku ne bomo spremljali celotnega dogajanja, temveč se bomo zadržali predvsem pri tistem, kar je slikarja Pranza Kurza von Goldensteina izzvalo h kritiki.l Glavni tekmec nemškemu mojstru Golden- steinu je bü seveda Matevž Langus,^ id si je pri- dobil ugled v cerkvenih krogih in je kot umetnik slovenskega rodu ob prebujajoči se narodni zavesti užival prednost pred tujimi slikarji. V času W0I- fovega pastirovanja mu je stolniško predstojništvo zaupalo vsa pomembnejša slikarska naročila v cerkvi. V dobrih stikih ni bil samo z VVolfom, marveč tudi z Zomom in rojakom Zupanom. Sicer nadarjeni umetnik, ki pa zaradi nenaklonjenih živ- ljenjskih razmer ni mogel do kraja razviti svojega talenta, se je znal vživeti v krščanskega duha in je zato ustrezal željam cerkvenih naročnikov. Prvo ^ Podatki o umetnostnih posegih v stolnici izhajajo veči- noma iz NSALj, SAL/ZA, Ljubljana - sv. Nikolaj, Razne knjige, fase. 24, 25, 26, 27; ker gre za blagajniške knjige, v katerih so vpisi kronološko razvrščeni, jih posamič ne navajam, vse druge vire pa sproti citiram v opombah.- Za posredovanje arhivskega gradiva se zahvaljujem osebju Nadškofijskega arhiva in Arhiva Slovenije v Ljubljani. Prim. Viktor Steska, Matej Langus. Življenje in delo- vanje slovenskega slikarja, v: Dom in svet 17, 1904, str. 394-401, 460-466; Emilijan Cevc, Matevž Langus, v: Kro- parski zbornik. Ob 100-letnici Plamena (1894-1994), Kro- pa - Radovljica 1995, str. 138-147. naroČilo za stolnico je dobil že pred VVolfom leta 1822, potem ko se je vrnil z Dunaja, kjer je obisko- val akademijo in kopiral dela velildh mojstrov: na- slikal je novo podobo sv. Miklavža za veliki oltar (250 fl). Slika, ki so jo pozneje dobile v dar ljub- ljanske uršulinke, poleg titulamega svetnika vklju- čuje tudi sozavetnika škofije sv. Mohorja in For- tunata in je že Veiderju vzbudila domnevo, da gre bržčas le za kopijo (resda okorno) prvotne Libe- rijeve oltarne podobe, ne pa za originalno Langu- sovo delo.^ Naslednje umetnostne naloge so sledi- le šele čez nekaj let, medtem pa se je slikar izpo- polnil na Francoski akademiji v Rimu in se obli- koval ob stiku z nemškimi nazarena. Leta 1828 je za stolnico napravil božji grob (136 fl), nato pa 1830 za oltar sv. Rešnjega Telesa novo podobo sv. Treh kraljev (220 fl), kjer se je ovekovečil z avto- portretom. V istem času je še pobarval križ in Kri- ževo kapelo (25 fl). Po kratkem premoru je 1833 dokončal bandersko sliko (50 fl) in oltarno sliko Salve Regina za Marijin oltar v Jurijevi kapeli (90 fl).4 Že naslednje leto (1834) je v Codellijevi kapeli sv. Trojice oltarno podobo nadomestil z novo (150 fl), pri tem pa je prvotni motiv skrčU na Marijino kronanje in opustil svetnike, ki so spremljali slo- vesni prizor na originalu.^ Za eksekvije po pokoj- nem cesarju Francu II. (I.) je 1835 za katafalk na- slikal grb in simbolične podobe (67 fl 12 kr),6 1839 pa je prepleskal zakristijo (22 fl). Pomembno naročilo je dobil potem, ko je cer- kveno predstojništvo sklenilo dotedanje leseno ogrodje nad križiščem glavne in prečne ladje na- domestiti z zidano kupolo. V želji, da bi se ^ Janez Veider, Slike v uršulinskem samostanu v Ljub- ljani, v: Zbornik za umetnostno zgodovino (- ZUZ) 20, Ljubljana 1944, str. 120, št. 83, si. 38; Prim, ne. Sv. Miklavž v slovenskem slikarstvu. BCratek ikonografski pregled, v: Slovenec, 6. 12. 1944, št. 280, str. 2 (Kulturni obzornik). Pisec sicer domneva, da se je slikar zgle- doval po predlogi, vendar se mu zdi manj verjetno, da gre za kopijo Liberijevega sv. Miklavža. ^ Zgodnja Danica (- ZD) 1856, str. 103. Ob uvedbi šmar- nične pobožnosti pri oltarju pisec omenja Langusovo oltarno podobo kot lepo in za tovrstno pobožnost zelo primerno sliko Marije Pomočnice. ^ Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, ^ NSALj, SAL/ZA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 2, spisi; župnija 1829-1836. 26 44 M KRONIKA 1990 časopis za slovensko krajevno zgodovino ohranilo vsaj nekaj fragmentov znamenite Quagli- jeve iluzionistično naslikane kupole, je Langus skupaj s kustosom deželnega muzeja Henrikom Freyerjem pred začetkom gradnje nekaj fresk snel/ še prej pa je slikarijo kopiral v zmanjšanem formatu; na petih platnih je v oljni tehniki pred- stavil obočni prizor in posamične evangeliste s pendentivov.^ Ker ga je čakala obsežna freskantska naloga, se je mojster v letu 1841 odpravil na štu- dijsko potovanje v München in naprej v Stuttgart, da bi se izpopolnil v tehniki.^ Novozgrajeno ku- polo je olepšal s freskami v letih 1843-1844. V času od 9. junija do 8. avgusta 1843 je preslikal Qua- glijeve evangeliste na pendentivih (500 fl),^^ ki so jih poškodovali ob gradnji pri postavitvi odra (če- prav pendentivov niso podrli). Seveda so figure pod njegovim čopičem postale trše, vendar je ori- ginal še zaznaven. Kako očitno - celo več kot samo v impostaciji^^ - preseva Quaglio skozi to presli- kavo (zlasti še pri nekaterih figurah, npr. pri Luku, ki skorajda ni spremenjen), je dobro vidno ob pri- merjavi z Langusovimi oljnimi kopijami, ki so le bled odsev originala in jim manjka baročne pol- nokrvnosti, kakršna je v freskah še navzoča. Od 16. avgusta naprej je Langus v latemi slikal sv. Duha in angele, do 28. oktobra pa je delno posli- kal tudi že obok kupole z glavnimi prizori. Nada- ljeval je spet spordadi in od 29. aprila do 26. avgusta 1844 delo dokončal, okras kupole pa je bil povsem dovršen 18. septembra, ko so opravili še načrtovano pozlatitev kapitelov in omamentike. Poslikava kupole s freskami je v celoti veljala 1.503 fl 22 kr.l^ Čeprav je Langus prevzel staro shemo, se je znašel pred popolnoma drugačno proble- matiko, kakor jo je nekdaj razreševal Quaglio, ki je moral vtis kupole doseči z iluzionistično po-slikavo na ravni ploskvi. Quaglievo zamisel je bil primoran prilagoditi realnemu prostoru kupole, ki ga je oblikoval tudi arhitektonsko; pri tem je kom- promisno vključil še idejo kasetirane kupole (le-to so projektanti pred začetkom gradnje ponudili kot alternativno možnost), saj je ves obok prekril s kasetnimi polji, pilastre iz tamburja pa je nada- ljeval z lizenami, ki jih je razpel čez obok. Grad- benemu materialu kupole se je prilagodil z upo- rabo svetlozelene barve, ki spominja na domači tuf.^^ Nekdanjo odprto nebeško sfero je tako na- domestil z zaprtim konkretnim arhitekturnim ozadjem, pred katerega je razmestil figure na obla- kih. Tu se odigravata Marijino kronanje in pove- ličanje sv. Miklavža, dogodek pa skupaj s števil- nimi angeli spremljajo sv. Martin (namesto prvot- nega Maksima), Pelagij, Mohor, Fortunat, Vital, Varija, Ahacij in Jurij ter alegoriji Camiole in Emo- ne, poleg teh pa še sv. Jožef, Janez Krstnik, Karel Boromejski, Anton Padovanski (s Karlom in Anto- nom sta predstavljena svetniška patrona stolnega župnika Karla Zorna in škofa Antona Alojzija W0I- fa, ki sta z delom in sredstvi k postavitvi kupole največ prispevala),^^ Terezija Velika in Neža, ki jih je v kompozicijo vključil Langus, saj je imel na voljo več prostora kot Quaglio. Po svoje je sestavil tudi omamentiko, ki jo je zajel iz zakladnice aktu- alnih vzorcev (npr. "bizantinski ornament", sveč- niki). Poslikava je med sodobniki požela veliko pri- znanje tako zaradi slikarskih odUk kot tehnike pa ^ AS, Graščinski arhivi, Gr. A. L, Dol 62, Korespondenca: Pismi J. K. Erberga sinu Jožefu Ferdinandu, 24. jun. 1840, 18. avg. 1841; Illyrisches Blatt 1841, št. 20, str. 96, 15. maj (za podatek se zahvaljujem kolegu mag. Matiju Žargiju); Prim. Milena Uršič, Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske, Dela SAZU 28, Ljubljana 1975, str. 208-209; Prim. Majda Smole, Ljubljanska stolnica, Ljubljana 1973 (19822), gtj. 8 29. Kopije hrani ljubljanski uršulinski samostan (J. Veider, Slike v uršulinskem samostanu, o. c, str. 120, št. 84-88). Na zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva leta 1922 so bile predstavljene kot Langusove skice za stolnično kupolo in pendentive (Katalog zgodovinske razstave slovenskega slikarstva, Ljubljana 1922, str. 38, 39, št. 7- 10). Reprodukcija posnetka iluzionistične kupole je objavljena v: Dom in svet 17, 1904, str. 393, in v: Lev Menaše, Marija v slovenski umetnosti, Celje 1994, repr. 280. ^ AS, Graščinski arhivi, Gr. A. L, Dol 62, Korespondenca: Pismo J. K. Erberga sinu Jožefu Ferdinandu, 18. avg. 1841; Prim. E. Cevc, M. Langus, o. c, str. 141, 142. 1° NŠALj, ŠAI7ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi: seznam darov (666 fl) in izdatkov (708 fl 59 kr) za freske na pendentivih: tesarji Pajk, Golii in Repnik (postavitev odra), zidar Mušič, slikar Langus (pobotnica); Prim. Viktor Steska, Kupola ljubljanske stolnice. Kronika slo- venskih mest 6, Ljubljana 1939, str. 162; Gl. Golden- steinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, tč. 2. Prim. Giuseppe Bergamini, Giulio Quaglio, Udine 1994, str. 182. Avtor poudarja, da je pri evangelistih še opaz- na Quaglieva impostacija, vendar je Langusova pre- slikava (ripasso) večinoma izbrisala njegov slog. 12 NŠALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv, Nikolaj, fase. 26, spisi.- Karel Zorn je "pro memoria" sestavil pregled izdatkov za poslikavo kupole: 1843 za postavitev odra, za zidarja Lovrenca Mušič in ostalo 42 fl 14 kr, 1844 skupno 1.516 fl 57 kr - od tega za Langusa 1.300 fl; skupni stroški so torej 1.559 fl 11 kr, po odbitku za les (55 fl 49 kr) pa 1.503 fl 22 kr, medtem ko skupaj s poslikavo evan- gelistov (708 fl 59 kr) za celotno kupolo s pendentivi vred znašajo 2.212 fl 21 kr. 1^ V Ljubljani je bil tuf (groh) tedaj v modi (Prim. L. Dolar - J. Mantuani, Piračiški grohi v Ljubljani, v: Kronika slovenskih mest 3, Ljubljana 1936, str. 152-154). Prim. V. Steska, Kupola, o. c, str. 163. V svetniških patronih Wolfa in Zorna vidijo nekateri njuna portreta (prim. NŠALj, ŠAIVŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 22, spisi, inventar stolnice iz 1951); Langus je Karlu Zornu v spomin na njegov trud pri kupoli naslikal patrona Kar a Boromejskega še posebej v olju in dodal posvetilo: "Dem hochwürdigen Herrn Dompfarrer und Domherrn Carl Zorn zur Erinnerung an die nur durch Seinen unermüdeten Eifer v. Math. Medved 1841 gebaute, und 1844 gemahlte Domkuppel vom Matth. Langus. Laibach 15. 1. 1845." Slika (last ljubljanskega frančiškanskega sa- mostana) je bila predstavljena v Ljubljani na zgodo- vinski razstavi slovenskega slikarstva leta 1922 (Katalog, o. C, str. 38, št. 2). 27 3 KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1990 tudi zavoljo skladnosti z ostalimi freskami po cerk- vi.^^ Prav z ozirom na tovrstno usklajenost je bilo že pred izvedbo kupole največ dvomov; pomisleke glede umetnika, ki bi znal naslikati freske v Qua- glijevem stilu in jih tako poenotiti z ostalo cerk- vijo, je izrazil baron Erberg, ki je zato sodil, da bi nova visoka kupola prav dobro izgledala v belem s štukaturnimi okraski, torej brez poslikave.^^ Lan- gusu, ki mu je ostal barok, kakor v zadnjem času ugotavlja E. Cevc,^^ vse življenje dokaj tuj, je ob srečanju s Quaglievo umetnostjo v stolnici ven- darle uspelo uresničiti nekakšno iluzionistično reši- tev slikarskega dopolnila kupole. Matevž Langus, poslikava kupole, Ljubljana - stolnica. Poleg freskantskih del je uspešni mojster za stolnico še naprej slikal tudi oljne podobe. 1843 je napravil antependije za oltarje sv. Janeza Nepo- muka, Odrešenika sveta in Marije (30 fl), 1845 pa je po naročilu stolnega župruka Zorna izdelal novo podobo sv. Miklavža (261 fl) za veliki oltar (prej- šnjo je naročnik podaril uršulinkam).!^ Tokrat gre za Langusovo originalno delo,^^ ki kaže svetnika v slavi, ko miri vihar na morju. Umetnik je prvotni motiv zreduciral tako, da je izključil patrona ško- fije sv. Mohorja in Fortunata (svetnikoma so se pozneje oddolžili s kipoma na južni fasadi),^^ Miklavža pa je likovno poistovetil z onim v kupoli. Morda prav v zvezi z novo Miklavževo sliko je Langus zasnoval še neko spremembo v prez- biteriju, ki pa ni bila realizirana.^^ Langusa je v stolni cerkvi čakala še ena po- membna naloga: potem ko je po QuagUevem vzo- ru uspešno dokončal poslikavo kupole, mu je cerk- veno predstojništvo leta 1846 zaupalo obnovo Quaglievih fresk. Restavriral je po etapah vse stenske, obočne pa le v kapelah. Začel je ob oltar- jih v prečni ladji in v istem letu obnovil še obe alegoriji nad velikim oltarjem (170 fl). Na rovaš no- vega okusa je očitno treba pripisati spremembo, ki jo je ob tem "zagrešil" pri oltarjih sv. Rešnjega Te- lesa in sv. Dizma, kjer je naslikana nastavka ob straneh razširil s klasicističnimi zastori in kan- delabri s podstavki vred. Pri obeh oltarjih so v ta namen odstranili poleg kariatid stoječe figure svet- nikov, Langus pa jih je nadomestil z naslikano draperijo (prvotno se je slikana draperija spuščala le izpod baldahina nad atiko in je segala samo do kariatid).22 Pri tem dejanju sta slikarju pomagala zidarski polir Medved (5 fl 40 kr) in pozlatar Ma- ček (41 fl 36 kr). Stroški za obnovo so dosegli 227 fl 16 kr. Naslednje leto je mojster z delom na- daljeval; restavriral je štiri cerkvene učitelje, po dve sliki nad vsako zakristijo, alegorije štirih kar- dinalnih kreposti, štiri grbe pod kupolo in štiri Die Fresco-Gemälde an der Domkirche St. Nicolai in Laibach, v: Illyrisches Blatt 1844, 3. okt., št. 40, str. 161- 162; Leopold Kordesch: Die neue Fresco-Malerei in der Laibacher Domkirche, v: Carniolia 1844, 25. okt., št. 86, Str. 341-342, 28. okt., št. 87, str. 345-346; Ivan Kukuljevič Sakcinski, Slovnik umjetnikah jugoslavenskih III., Za- greb 1859, str. 216; Gustav Dzimski, Laibach und seine Umgebungen, Ljubljana 1860, str. 19-21; Prim. V. Steska, M. Langus, o. e, str. 394, op. 1. j° AS, Graščinski arhivi, Gr. A. I., Dol 62 (gl. op. 9). " E. Cevc, M. Langus, o. e, str. 140. J. Veider, Slike v uršulinskem samostanu, o. c, str. 120. Tako poroča o sliki Zorn (NŠALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi). ^ Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, tč. 4. Kipa sv. Mohorja in Fortunata je 1872 izklesal Franc Ks. Zajec. Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, tč. 12. Morda je tudi tukaj, kot pri oltarjih v prečni ladji, načrtoval razširitev nastavka z zastori. Viktor Steska, Obnova ljubljanske stolnice ob dve- stoletnici 1. 1907, v: ZUZ 4, Ljubljana 1924, str. 41. Pri Dizmovem oltarju pod sedanjim slikanim zastorom je A. Jebačin še razločil sliki sv. Petra in Magdalene; NSALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi. Restav- rator Železnik 1. 1948 poroča: Tam, kjer se sedaj spušča težka zavesa vse do naslikane menze in kjer je sedaj naslikan svečnik, ni bilo zavese, pač pa sta bila na- slikana na vsaki strani po en svetnik. Pri oltarju sv. Rešnjega Telesa je še videti ostanke prstov (prim. Ste- letovi terenski zapiski pri Umetnostnozgodovinskem in- štitutu ZRC SAZU). 28 44 M KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino prizore iz življenja sv. Miklavža na obeh straneh prezbiterija. Tokrat je prejel 105 fl honorarja.^^ Grbe z okvirji pod kupolo ter vse štiri okvirje fresk v prezbiteriju je pozlatil slikar Miškovic (delo in zlato 254 fl 12 kr). Vse sfroške restavriranja so kriH dobrotniki. Obnova v najbolj reprezentančnem de- lu cerkve je bila tako končana, kapele pa so prišle na vrsto šele čez nekaj let. Freske v kapelah sv. Jurija, Odrešerdka sveta in sv. Magdalene je Lan- gus restavriral leta 1851 (50 fl),24 1852 je pozlatil okvirje štirih alegorij pod kupolo in kartuše nad oltarjema v prečni ladji (zlato in delo 97 fl 34 kr), 1853 pa je dokončal obnovo še v preostalih freh kapelah (23 fl 40 kr z odrom vred).25 Matevž Langus, posnetek Quaglieve Uuzionistìcne kupole, Ljubljana - uršulinski samostan. Sčasom je Langus napolnil stolnico s svojimi deli: 1846 je izdelal podobe za dve banderci (40 fl), 1849 pa je v malem formatu upodobil Srce Jezu- sovo, Srce Marijino, sv. Ano in sv. Joahima za menzi oltarjev sv. Magdalene in sv. Barbare (64 fl). 1851 je napravil še pet malih namenznih slik z upodobitvami sv. Alojzija, Katarine Sienske, Jožefa, Terezije in Marjete Kortonske za kapeli sv. Jurija in Odrešerdka sveta (110 fl).^^ 1852 je naslikal nov božji grob (180 fl), ki so ga postavili pri oltarju v Križevi kapeli27 ùi ob tem preuredili dohod na prižnico, pri kateri je mizar Mayerhoffer postavil nove stopriice iz orehovine (90 fl 37 kr)?^ Med zadnja dokumentirana Langusova dela v stolni cerkvi sodi oltarna slika sv. Janeza Nepomuka v Andrejevi kapeli iz 1852 (120 fl).29 Kako vzorno je slikar v stolničnih podobah realiziral ideal tedanje cerkvene umetnosti, je izrazil njegov sodobnik z oceno, da le-te obilno dokazujejo, kako jim mojster ni vdihnil le prave živosu, marveč, "kar je še večje hvale vredno, pravega krščanskega duha, pobož- nost, ponižnost in ljubezen Božjo."^^ 1855 je mar- ljivi sUkar umrl. Za bandero, ki so ga napravili v tem času, se je cerkveno predstojništvo moralo obrniti na Götzla, slikarja in zlatarja v Ljubljani,^^ ko pa so 1861 kupili sliki Kristusovega vstajenja in sv. Rešnjega Telesa za novo bandero (46 fl), je s svojim čopičem že nastopil slikar Janez Wolf kot predstavnik nove generadje.^2 Hkrati z Langusom se je v stolrdci uveljavil tu- di domači kipar Matija Tome iz Šentvida nad Lju- bljano, eden najvidnejših mojsfrov svojega časa. Slogovno so poleg zmernega klasicizma v nje- govem delu navzoče prvine drugih v historizmu obujenih slogov. Na delu ga srečamo že v tri- desetih letih; 1837 je izrezljal in pozlatil dva velika in dva manjša okvirja za podobe na oltarjih sv. Magdalene in sv. Barbare (31 fl), 1838 pa je na- pravil kipa Žalostne Matere božje in Janeza Evan- gelista za Križev oltar (80 fl). Ker so se kmalu za- tem namenili oltar popolnoma renovirati, so se 1841 za delo pogodili s Tomcem za 400 fl plačila, skupni sfroški obnove pa so dosegli 432 fl 22 kr. V istem letu je mojster pozlatil nastavek in girlande ter na novo polihromiral angele pri velikem oltarju (100 fl). Pred tem (1840) je za stolnico izdelal kip Vstalega Zveličarja (20 fl), 1844 pa je sodeloval pri krasitvi guvernerjevega prestola (20 fl). 1847 je za Dizmov oltar napravil kanonske table in nov ta- bemakelj z nastavkom (baldahinom) ter okvir za sliko (278 fl),33 nato je 1849 uokviril Langusove NŠALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi: pobotnica, 8. nov. 1847. 24 NŠALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi: pobotnica, 13. nov. 1851; Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, tč. 3. Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, tč. 3; V Andrejevi kapeli je morda že Langus preslikal oblake, ki so prvotno segali iz poslikanih lokov v okvirne pasove (prim. Steletovi terenski zapiski pri Umetnostnozgodovinskem inšHtutu ZRC SAZU). 26 NŠALj, ŠAL/ZA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi: pobotnica, 9. jan. 1852. 27 NŠALj, ŠAIVŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi: pobotnica, 13. april 1852; Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, tč. 5. 28 NŠALj, ŠAL/ZA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi: račun za stopnice, 1854; Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu tč. 6. 2^ NŠALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi: pobotnica, 24. nov. 1852.- Poleg vseh naštetih Lan- gusovih del sta bili po navedbah stolničnih inventarjev v cerkvi še dve njegovi sliki - kopiji. Madonna di Foligno J50 Rafaelu in Ecce homo po G. Reniju (prim. NŠALj, SAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 22, spisi). ZD 1853, str. 31. ^1 ZD 1855, str. 104. 32 Prim. France Mesesnel, Slikar Janez Wolf, v: ZUZ n.v. 22, Ljubljana 1986, str. 49. 33 Prim. Viktor Steska, Podobar Matej Tomec (1814-1885), v: Ljubitelj krščanske umetnosti, 1914, str. 14.- Po Stesku 29 23 KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 podobe Srca Jezusovega, Srca Marijinega, sv. Ane in sv. Joahima (112 fl). 1851 je restavriral oltarja (pendanta) v kapelah Odrešenika sveta in sv. Ju- rija; pri obeh je tudi na novo uokviril oltarne po- dobe in izrezljal okvirje za pet Langusovih na- menznih slik. Za delo je prejel 708 fl 40 kr, kar nakazuje, da je bil njegov restavratorski poseg, pri katerem mu je pomagal tudi pozlatar, precej obse- žen.34 1852 je postavil nov oltar sv. Janeza Ne- pomuka (vanj so namestili Langusovo sliko); zanj je poleg honorarja v višini 625 fl dobil za nameček še stari nastavek Oltar je sicer izdelal iz lesa, vendar ga je z marmoriranjem poskušal izenačiti s kamnitnim pendantom sv. Trojice v nasprotni kapeli, nad čemer se je spotaknil Goldenstein. Giulio Quaglio - Matevž Langus, evangelist Matej, Ljubljana - stolnica (pendentiv). Generalna obnova stolnice pod župnikom Zupanom Ko je bil v marcu 1855 za stolnega župnika imenovan Jožef Zupan, doma iz Krope,^^ je po zgledu svojega predhodnika in prijatelja Zorna, pri katerem je vrsto let služboval kot kaplan in mu pomagal pri njegovih umetnostnih prizadevanjih, sklenil tudi sam nadaljevati z urejanjem cerkve. Posegi, ki jih je izpeljal, so sprožili tako pohvale kot grajo; "pro memoria" jih je popisal v posebni knjigi.^^ Že v prvem letu je poskrbel za obhajilno mizo (postavil jo je bržčas mojster Čamemik, od izplaal pa je razviden le obrok 40 fl) in mizarju Regaliju naročil popravilo cerkvenih klopi (182 fl).^^ Ko je v stolnico leta 1856 uvedel šmamično pobožnost, je opremil majniški oltar (Marijin oltar v Jurijevi kapeli),^^ kamnoseku Ignaciju Tomanu pa je dal napraviti pri oltarju novo marmorno ograjo (160 fl).^*' V istem letu je pasar Sadnikar izdelal za stolnico 8 novih svečnikov (62 fl), kipar Tome pa triramni kandelaber (30 fl), zidarski moj- ster Franc Faleschini je pri spovednicah odstranil zid (25 fl 41 kr), da je povečal niše, in razširil prostor ob prižnid,^^ kamnosek Lovrenc Čamemik je položil nov čmobel tlak v cerkveni ladji in od stranskih vrat do Križevega oltarja (420 fl). Hkrati so mojstri prebarvali zakristijo, napravili vrata ter opravili še vrsto drugih vzdrževalnih del. Leta 1857 je Zupan priskrbel nove klopi na empori (nad prižnico) in pri mojstru Resmanu naročil lestenec k majniškemu oltarju (165 fl), pasarju Matevžu Schreinerju pa je dal v delo 8 novih svečnikov (70 fl). Poskrbel je tudi za streho ob kupoli (najbrž je že tedaj razrešil problem ostrešja prečne ladje), kjer je tesar Pajk napravil novo ostrešje (78 fl), klepar Freyberger pa ga je prekril s pločevino (de- lo in material 200 fl). Nadalje je 1858 po škofovem naročilu nakupil paramente, potem je preuredil naj bi Tome le prenovil tabernakelj, ki je bil sprva na oltarju sv. Rešnjega Telesa. V. Steska, Podobar M. Tomec, o. c, str. 14. Steska Tom- cu napačno pripisuje tudi baročna kipa sv. Roka in Boštjana na oltarju Odrešenika sveta. Gl. Goldensteinovo pismo cerkvnemu predstojništvu, tč. 7. Janez Ažman, Jožef Zupan, stolni prost ljubljanski, v: Drobtinice 1889, str. 169-217; Za literaturo gl. prispevek v Slovenskem biografskem leksikonu, IV. knjiga (1980- „ 1991). ^' Semeniška knjižnica, Vormerk-Buch (kopija) in Pro me- moria Jožefa Zupana. V rokopisu je Zupan natančno predstavil umetnostna in restavratorska dela v stolni cerkvi v času od 18. julija 1855 do 1. oktobra 1863 (pre- gled del v prispevku je povzet po njem); zahvaljujem se dr. Marijanu Smoliku, ki mi je omogočil ogled rokopisa. ^° Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, tč. 8. ^9 Prim. ZD 1856, str. 103. v balustrado je vklesan spominski napis: "Šmarnice, prve na Kranjskem, 1856 vpeljal/ bratovšino N. Ij. G. presv. Serca 1874 vstanovil: /JOŽEF ZUPAN, korar in fajmošter/ Kveči časti Božji in brezmadežne D. M." (prim. Edo Škulj, Cerkvena glasba v Wolfovem času, v: Wolfov simpozij v Rimu, Celje 1994, str. 253, 254). *1 Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, tč. 6. 30 23 KRONIKA 1990 časopis za slovensko krajevno zgodovino zvonove in popravil stopnice v obeh zvonikih,^ zasnoval pa je tudi že svoj velikopotezni načrt za olepšanje cerkve in ga v naslednjih dveh letih v celoti uresničil. Namero je 17. januarja 1858 predložil škofu Wolfu; ta se je sicer zanjo navdušil in obljubil znaten prispevek, vendar je vnetega župnika za- radi drage izvedbe (po njegovi oceni naj bi veljala nad 20.000 fl) opomrvU na denarne težave: "Saj ste po vsem mestu prosili milodarov za kupolo in ve- ste, kako težko se je zbrala vsota 10.000 fl." Pri- stavil pa je: "Če Vas to ne plaši, lahko začnete."^^ Že v juniju je Zupan poprosil meščane za finanč- no pomoč pri marmoriranju in zlatenju notranj- ščine ter obljubil, da bo na željo mnogih postavil v stolnici tudi križev pot, če bo zbral dovolj sredstev za lepe postaje. Ker je škof med pripravami urtu-1, Zupan njegovega daru ni dobil, odzvali pa so se številni drugi dobrotniki, ki so se zavzeli tudi za opremo majniškega oltarja. Vodstvo stolne cerkve je izvajalo načrtovana dela v lastni režiji pod tehničnim vodstvom deželne gradbene direkcije, ki je za nadzor določila asistenta inženirja Antona Johanna Ulricha.^ Za marmoriranje sten po italijanskem načinu je Zupan dobil ponudbo štirih štukaterjev. Nicola Torazzo (Terazza) iz Coma ("aus Mailand"), živeč v Trstu, je prevzel delo za nizko ceno, ker zaradi vojne njegovi pomočniki niso imeH zaposlitve. 12. julija 1859 so začeli z odbijanjem oz. nasekavanjem starega ometa pod venčnim zidcem, do 8. avgusta pa so štukaterji in zidarji dokončali novi grobi in fini omet po vsej cerkvi. Nato so začeli z marmo- riranjem: napravili so omet iz mletega marmorja in ga zgladili z vročim likalnikom (stucco lustro). Stene so prevlekü z belim (kararskim), pilastre pa z rdečim štukom. 4. novembra 1859 je bilo delo opravljeno, Zupan pa je seštel stroške: štukaterju Torazzu je za nakljuvanje starega ometa, za novi omet ter za marmoriranje z zidarskim delom vred odštel 2.100 fl, za apno in rekvizite 150 fl, za hrano in darove 250 fl, za dnevno čiščenje cerkve 60 fl, za oder in potrebni les 636 fl, skupno torej 3.196 fl. Beljenje površin, ki jih niso prevlekli z umetnim marmorjem, je skupaj z materialom veljalo 263 fl 45 kr, od tega je Nicola Torazzo prejel 174 fl 68 kr. Za zlatenje arhitekturnih členov in štukatume omamentike se je "velikodušno" ponudil neki ljub- ljanski mojster N. G. (iz poznejših zapiskov je raz- vidno, da gre za Götzla), ki zase ni želel plačila. temveč le za zlato in za delo pomočnikov. Že v letu 1859 je z zlatom prevlekel omamentiko na oboku prezbiterija ter nad oltarjema sv. Rešnjega Telesa in sv. Dizma, pozlatil je tudi 38 dotlej sivih kapitelov na pilastrih,^^ pa še girlande in nastavek pri velikem oltarju je na novo olepšal z zlatom ter spoliral angele.'*^ Zupan je Götzlu za omenjeno delo izplačal 2.000 fl, stroški za oder in za čiščenje fresk, ki so ga ob tej priložnosti izvedli,^'' pa so znesli 220 fl (skupno 2.220 fl). Ker se je izkazalo, da je mojster varal pri zlatu, je od vsote za ma- terial moral vrniti 1.500 fl, stolni župnik pa se je za nadaljnje delo obrrdl na tri dunajske pozlatarje. Dunajčani so zlato in orodje pripeljali s seboj. Najprej so se lotili prižnice in obeh stranskih korov skupaj z orglami (927 fl), nato pa treh orgelskih omar na glavnem kom (1.147 fl); medtem ko so bili sicer poškodovani kipi in okraski na teh oma- rah le neznatno trhleni, pa je bila močno uničena lesena koma ograja, ki so jo popolnoma obnovili in pozlatili.48 Omenjena dela so potekala od no- vembra 1859 do julija 1860, prav do dneva, ko je bil introniziran novi škof Jemej Vidmar (1860- 1875). Nazadnje so mojstri dokončali še preostalo pozlato cerkve (skupno 2.174 fl): pozlatili so prvot- no sivi omament v frizu pod venčnim zidcem, obrobe marmoriranih polj nad zidcem, omamen- tiko na glavnem kom, okvirje pri vseh štirih fres- kah v prezbiteriju, pod prižnico, pri oltarjih sv. Rešnjega Telesa in sv. Dizma, lesene okvirje napi- snih polj pod emonskimi škofi in železne mreže empor nad kapelami ter ponovno pozlatili škofov- sko katedro. Za celotno zlatenje so porabili okoli 300.000 lističev, predstojništvo pa je z naročilom zlata na Dunaju prihranilo okrog 600 fl. Zupan je bil nad uspehom obnove navdušen. Po njegovih besedah je "z obnovljenih delov sijalo zlato in svefloba je odsevala v umetnem mar- ^ Za manjša zidarska dela je najel Jakoba Zupančiča (24 ^ J. Zupan, Promemoria (gl. op. 37). NŠALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 5, spisi: župnija 1854-1860. Arhivski dokumenti omenjajo sive kapitele, nekateri pisci pa govore o rjavih (prim. A. M., Stolna cerkev v Ljubljani. Ob dvestoletnici njenega obstoja, v: ZD 1900, str. 276).^ ^ NŠALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi.- Restavrator Peter Železnik je 1. 1948 ugotavljal, da je bila pozlatitev ornamentov v Zupanovi dobi izvedena na skrajno grobem temelju, a drugače v pravilnem po- stopku in s pravim zlatom; ornamenti so bili pred tem že najmanj petkrat beljeni, zato so bile vse finese močno zalite. Vse te pomanjkljivosti niso ovirale tedanjega moj- stra in je šel kar preko njih, ne meneč se niti za udrte in uničene dele. Da ni zadostne višine, bi bila ta po- vršnost močno opazna. Še slabše se je postopalo s ka- piteli, ki so sicer prav tako zlačeni s pravim zlatom, a na jajčni tehniki, ki ne prenese zadostnega čiščenja in je močno dovzetna za toplotne spremembe. Slopi, ki so sedaj marmorirani, so bili prvotno svetlosivi. Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, tč. 9. Hkrati je mojster Ferdinand Malahovski obnovil orgle (prim. Edo Škulj, Orgle v ljubljanski stolnici, Ljubljana 1989, str. 79-80). 31 23 KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 morju, kakršnega na Kranjskem še ni imela no- bena cerkev".^^ Stolnica je tako v času, ko se je na Kranjskem v arhitekturi že uveljavil Trst, tržaški umetniki, ki so s svojim delom posegli celo do Dunaja, pa so zaradi vojne radi prevzeli delo tudi za nižjo ceno, prva dobila prevleko v stucco-lustru. Tako oblečena s štukom se lahko meri z italijan- skimi marmornimi cerkvami, je zapisal stolni de- kan Janez Zlatoust Pogačar (1868), ko je pohvalil Zupanove zasluge za stolno cerkev. Tudi lavan- tinski škof Martin Slomšek je bil ves prevzet "nad sijajno in okusno okrašeno, v marmorju in zlatu sijočo stolnico".^'^ Kljub splošnemu navdušenju je büo na račun obnove slišati seveda tudi kritike, ki jih je, kot bomo videli pozneje, povzel in na cer- kveno predstojništvo naslovil Goldenstein, vendar Zupan komentira, da so zlasti "za umetnost do- jernljivi ljudje, kot na primer baron Marenzi", po- hvalno ocenjevali opravljeno delo.^^ Matevž Langus, posnetek Quaglieve upodobitve evangelista Mateja, Ljubljana - uršulinski samostan. Zupanova restavracija stolne cerkve, najpo- membnejša v preteklem stoletju, je z marmori- ranjem sten in pilastrov ter z razkošnim zlatenjem omamentike in kapitelov odločilno vplivala na značaj prostora. Zadostila je potrebam po repre- zentativnosti in nadahnila notranjščini nekaj rim- skega sijaja. Barvna obogatitev je doprinesla k sli- kovitosti svetišča in mu z njo odvzela precej tiste resnobne plemenitosti, ki ga je kljub bogati posli- kavi odlikovala dotlej. Večina sodobnikov, razen Goldensteina in njegovih somišljenikov, posega ni dojemala kot negiranje baročnega ambienta, mar- več ravno nasprotno, kot njegovo akcentuiranje. Marenzi, katerega ocena dobro ilustrira takšno po- zitivno pojmovanje, je zapisal: "Če se ozremo na prejšnje stanje cerkve z utrujajočimi golimi belimi stenami v glavni ladji, s črnimi mrežami na ora- torijih, z ugaslim leskom prižnice, z močno poško- dovanimi rezbarijami petih orgelskih omar itd., z zadovoljstvom ugotovimo, da so se pri cerkvi do- godile srečne spremembe." Ko jih našteje, nada- ljuje: "Sedanji okras ni povzdignil le pravih arhi- tektonskih odlik same stavbe, ampak tudi stare Quaglieve freske ... Te resnične umetnine šele se- daj razodevajo svoj veHk in prevzemajoč vpliv, ko jih prijazno obdajajo barve in pozlata."^^ Medtem ko se je ukvarjal z urejanjem no- tranjščine, se je stolni župnik že pogajal s slikarji za podobe križevega pota. Potem ko se je na več krajev obrnil na umetnike, ki so hoteli visoko pla- čilo (od 5.000 do 10.000 fl), je po prijateljskem po- sredovanju "pravih katoliških umetnikov" Filhricha in Kuppelwieserja našel primernega mojstra: delo je prevzel in izvedel na Dunaju živeči Tirolec sli- kar Josef Plank.^-' Nazarensko usmerjeni slikar se je oprl na znane Führichove kompozicije in jih ta- ko presadil v Ljubljano.^^ Delo je opravil do ok- tobra 1860 za primemo nizko ceno 1.930 fl, križev pot v celoti z okvirji in dmgimi stroški vred pa je veljal 3.172 fl.^^ Slike so po cerkvi razmestili tako, da jih je šest viselo v glavni, osem pa v prečni ladji; edino pripravno, po estetski plati pa ne prav primemo mesto zanje je büo na pilastrih.^" 25. J. Ažman, Jožef Zupan, o. c. (gl. op. 36). J. Zupan, Pro memoria (gl. op. 37). Prim. Franz v. Marenzi, Der neue Kreuzweg in der St. Nikolaus-Domkirche in Laibach. Von Josef Plank, nach den Cartons von Josef Führich, v: Blätter aus Krain. Beilage zur Laibacher Zeitung, 1861, št. 12, str. 47-48; Prim. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstoj- ništvu, tč. 9, 11, 12. F. v. Marenzi, Der neue Kreuzweg, o. c, str. 47-48. 53 Prim. J. Ažman, Jožef Zupan, o. c, str. 179; ZD 1860, str. 187; ZD 1862, str. 18. Zupan je pozneje z reprodukcijami FÜhrichovih (= Plankovih) postaj opremil knjižici križevega pota po Bahnerjevi izdaji in po Leonardu Portomavriškem (1862) (prim. J. Z., Kalvarija, v: ZD 1862, str. 18-20; ZD 1863, str. 19, 45, 62). Za pozlačene okvirje z angelskimi glavicami, okrasjem in nastavki z rimskimi številkami je Zupan odštel 1.112 fl, za prevoz, ključavničarsko delo, železne kljuke, pod- loge iz platna, namestitev in darove pa še 130 fl (Frim. NSALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 5, spisi; župnija 1854-1860: seštevek stroškov je nekoliko dru- gačen). Gl. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstojništvu, tč. 13. 32 44 3 KRONIKA 1990 časopis za slovensko krajevno zgodovino oktobra jih je blagoslovil frančiškan p. Kalist Omejc.^'' Križev pot so meščani z občudovanjem sprejeli. Se preden so ga namestili v cerkev, so si ga ogledale uršulinke, pri katerih je močan vtis napravil zlasti na Langusovo učenko Jožefo Struss, ki je zapisala: "Lepa harmonija, lesk barv, vse kaže na dovršenega mojstra, ki je znal umetnost pove- zati s pobožnostjo ..."^^ Slomška so podobe do solz ganile. Splošnemu mnenju, da so odlično sredstvo za pospeševanje pobožnosti in lep spomenik du- hovne umetnosti, kar je bilo v skladu z naza- renskimi ideali, se je pridružil Marenzi, ki jih je tudi umetnostno analiziral. Ocenil je, da je vsaka od njih umetnina z ozirom na pravilno risbo, živa- hen kolorit, harmonijo tonov, osvetlitev, zračno perspektivo in plastičnost figur.^^ S križevim po- tom si je Plank utrl pot v naše cerkve, pa tudi za stolnico je dobu še nekaj naročil. V pripravah na 400-letnico ljubljanske škofije, ki so ji bua namenjena vsa Zupanova prizade- vanja,^'^ so se v stolnici mojstri in obrtniki kar vr- stili. Že 1859 je Zupan poskrbel za opremo maj- niškega oltarja ter za obnovo oltarjev sv. Trojice (38 fl), sv. Magdalene in sv. Barbare (140 fl), pri Dizmovem je dal pozlatiti relikviarije (50 fl), sliko sv. Treh kraljev pa je podložil z novim platnom (30 fl). 1860 je naročil nov krstilnik (280 fl), ki ga je postavil kamnosek Čamemik (108 fl), kipar Tome pa je zanj napravil nastavek (80 fl). Iz volila škofa Wolfa (1.500 fl) je dal popraviti orgle in kupil zlate paramente (2.700 fl). Nad kapelami na obeh stra- neh cerkve je napravil novo s pločevino krito os- trešje (1.386 fl). 1861 je kiparju Francu Ks. Zajcu, ki se je v stolnici že leto poprej izkazal z Wolfovim portretom,^! zaupal obnovo Križevega oltarja (ki- parsko, mizarsko in pozlatarsko delo z materialom vred 305 fl),^^ poskrbel pa je tudi za olepšavo kanoniškega kora (zlatitev sedežev), za novo po- zlatitev okvirjev namenznih sHk na stranskih oltar- jih (skupaj s korom 275 fl), za paramente in za oknice v zakristiji. 1862 sta bila po njegovem pri- zadevanju restavrirana in bogato pozlačena oba Marijina oltarja (632 fl),^^ ^q^q so bju posre- breni svečniki ter popravljeni pogrebni rekviziti. ^7 ZD 1860, str. 187. ^8 J. Zupan, Pro memoria (gl. op. 37); Prim. ZD 1862, str. 19. Franz v. Marenzi, Der neue Kreuzweg, o. e., str. 47-48. 60 J. Zupan, Pro memoria (gl. op. 37); NŠALj, ŠAVŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 6, spisi: župnija 1861-1892. 61 ZD 1860, str. 162. Doprsje iz kararskega marmorja je izdelal Franc Ks. Zajec, podstavek iz domačega rdečega marmorja z Lesnega Brda pa Ignacij Toman. 62 ZD 1861, str. 76. Oltarni nastavek je barvno imitiral črn marmor z belimi žilami, sicer pa so bili kapiteli in rez- barije pozlačeni, križ v barvi lesa, kipi pa beli. Sodobniki so oltar zelo pohvalno ocenjevali. 63 Gre za pendanta: za Jurijev (šmarnični) oltar in za oltar Odrešenika sveta (Marije sedmerih žalosti). Na zvonikih je bila z ostrešjem vred napravljer\a nova pločevinasta streha (590 fl 53 kr) s pozla- čenim križem in grebeni (79 fl), pa tudi nove ok- nice. Vse pločevinaste strehe so bile znova pobar- vane, cerkvena zunanjščina pa pobeljena. 1863 so postorili še mnogo manjših del: posrebrili so sveč- nike, pozlatili bogoslužno posodje, popravili lesten- ce (steklar Ulman), obnovili zakristijske omare, okovali zakristijska vrata in nakupili več para- mentov, svetilnic in drugih liturgičnih predmetov. Pasarska dela je v letih 1861-1863 večinoma opravil Norbert Kaiser.64 Po vseh teh naporih je bila stol- nica za častitljivi jubilej (okt. 1863) znotraj in zunaj popolnoma obnovljena in bogato opremljena. Z "olepšanjem", ki ji je nadelo predvsem veliko raz- košnejši videz, se je podredila estetskim in duhov- nim potrebam tedanje dobe.^^ GJuIio Quaglio - Matevž Langus, evangelist Marko, Ljubljana - stolnica (pendentiv). 64 Mojster je večinoma popravljal, srebril in zlatil litur- gično posodje, izdelal pa je tudi 16 novih svečnikov in kanonske table k Žalostni Materi božji. 6^ Celotna restavracija cerkve, ki jo je Zupan izpeljal z darovi dobrotnikov (duhovščina je prispevala le 400 fl), je po njegovem seštevku veljala 15.000 fl. 33 i KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1990 Matevž Langus, posnetek Quaglieve upodobitve evangelista Marka, Ljubljana - uršulinski samostan. Goldensteinovo pismo cerkvenemu predstoj- ništvu Sredi najživahnejše akdje, ki jo je Zupan vodil v stolni cerkvi, se je z negativno kritiko oglasil slikar Franz Kurz zimi Thum und Goldenstein. V protestnem pismu, ki ga je 7. septembra 1859 na- slovil na ljubljanski kapiteljski konzistorij,^^ se je z velikim ogorčenjem odzval na aktualno dogajanje, zlasti na marmoriranje in zlatenje notranjščine, kri- tično je ocenil tudi dela, ki so jih v cerkvi opravili v zadnjih desetletjih in so mu že dolgo težila srce,, zraven pa je obsodil še uničevanje drugih umet- nostnih spomenikov po kranjski deželi. Kot aka- demski sMkar strokovno analizira opravljene po- sege in pri tem zagovarja sodobna restavratorska načela, ki izhajajo iz pietetnega razmerja do umet- nine. V svoji kritiki Goldenstein poudarja, da se je, medtem ko večina odkrito občuduje in hvali prav- kar izvajano obnovo stolne cerkve, oglasil zato, da bi vsaj on izpričal resnico, četudi bodo njegove besede izzvenele v prazno. V petindvajsetih letih, kar jih je preživel na ICranjskem, je na umet- nostnih potovanjih po številnih krajih videl veliko lepih in pravih umetnin, pa je zato upravičen po- grajati barbarizme, ki so jih zaradi strokovnega neznanja in nesprejemljive samovolje zagrešili v stolni cerkvi. Glavne napake je naštel v trinajstih točkah. L Nesprejemljivo je, da so zavrgli staro sliko (Goldenstein hrani njen Lragment) iz oltarja barona Codellija, četudi bi jo bilo prav lahko obnoviti. Nadomestili so jo z novo, ki predstavlja Marijino kronanje, izpadli pa so svetniki Peter, Janez Krst- nik, Janez Evangelist in Anton Padovanski, čeprav bi jih že zaradi ustanovnika morali obdržati. 2. Ob gradnji kupole so pri postavitvi odra po nepotrebnem uničili izvrstno ohranjene Quaglieve heske štirih evangelistov in jih nadomestili z ne- zvestimi kopijami, kar je obžalovanja vreden bar- barizem. 3. Umetnostno uničenje so zagrešili tudi ob čiščenju velike hreske v cerkveni ladji Delo so opravili hlapci s krpami za ribanje na tako bar- barski način, da so se za vedno izgubile vse sli- karske finese velikega mojstra Quaglia, zlasti vsa obdelava ozadja in perspektivične arhitekture pa tudi glorij in modrega neba. Zaradi znatnega retu- širanja, id je bilo izvedeno zelo spretno in razkoš- no, je stara neočiščena slikarija delovala mnogo \ Giulio Quaglio - Matevž Langus, evangelist Luka, Ljubljana - stolnica (pendentiv). AS, Collectanea I. Zgodovinskega društva za Kranjsko, fase. 18; Na Goldensteinovo spomenico je opomnil že Izidor Cankar (Giulio Quaglio. Prispevek k razvoju baročnega slikarstva, v: Dom in svet 33, Ljubljana 1920 /diss./, str. 244, 245), osredotočil pa se je le na točke, ki govore o obnovi Quaglievih fresk. 34 44 3 KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino bolj umirjeno kakor v sedanjem svetlem izpranem stanju. Le za malo višjo ceno bi bila ta umetnina lahko dobro restavrirana, če bi bilo cerkveno pred- stojništvo za to modro poskrbelo, še preden so morilske roke uničile osvetlitve in osenčenja retu- širanih delov. Poleg povedanega so bila pri stiku malte s sliko nekatera mesta celo popolnoma izmi- ta, pa tudi z restavriranjem kapel se je preveč hi- telo, da bi ga Langus mogel izvesti strokovno. 4. Kritik vprašuje kapiteljski konzistorij, s kak- šno pravico sta se deželna apostola in mučenca sv. Mohor in Fortunat morala po samovolji nespa- metnih umakniti iz prekrasno grajene stolne cerk- ve, saj starejši ljudje še pomnijo, da sta bila na stari podobi velikega oltarja naslikana skupaj s sv. Miklavžem. 5. Goldenstein ogorčeno nadaljuje, da so na velila petek, ko se časti križani Zveličar, njegovo staro častitljivo podobo zakrili s teatrskim božjim grobom in to na najbolj neprimernem mestu v cerkvi. 6. V stolni cerkvi so uručili tudi lepe rezljane stopnice, ki so vodile na prižnico, steber ob stop- nicah pa so iznakazili. Neestetske so tudi stenske izdolbine pri spovednicah. 7. Poleg oltarja barona Codellija sta v kapelah še dva plemenita marmorna oltarja, sv. Barbare in sv. Magdalene; Goldenstein jih hvali, zgraža pa se nad njihovimi lesenimi imitacijami. Nasproti Co- dellijevega so namreč odstranili leseni oltar skupaj z Metzingerjevo sliko, da bi napravili prostor leseni kopiji marmornega pendanta. Tudi dva dru- ga lesena oltarja so prav po kmečko marmoiirali in grdo prevlekli s ßrnezem, sta pa že porumenela. Če je že pravi marmor predrag, naj bi vzeli vsaj sadrenega, ne pa les, tarna Goldenstein, in to v stolnici, kjer mora biti vse pristno in sijajno! Na- mesto za nepotiebni tiak sredi cerkve bi sredstva lahko namenili za marmornat oltar. 8. Utesnitev cerkvenih klopi, ki je sicer za žen- ski svet zaradi širokih krìnolin zelo neprijetna, po slikarjevem mišljenju ne sodi v umetnostno stioko. 9. Krona uničenja skladnega umetniškega oku- sa je za Goldensteina zadnji poseg: pozlatitev in marmoriranje notranjščine. Izpeljan je bil na tako neprimeren način, da žali celo oko laika s kancem okusa. Pogledu se ponuja tu preobloženost z zla- tom, tam z njim v kričečem nasprotju kmečko rdeč marmor Tudi ob tem so bile izprane pri Ireskah vse retuše, osvetlitve v rumeni, kraljevsko modri in malahitni barvi so bile popolnoma poško- dovane, le okraste barve so utrpele manj škode, razen na najsvetlejših delih inkamata, kjer je bilo prav tako veMko uničenega. Stil in postopek veli- kega mojstia je potrebno študirati, za to pa bi se pač ne smeli čutiti poklicane preprosti rokodelci ali cerkovniki, kakor tudi ne možje visokega položaja brez stiokovne izobrazbe. Goldenstein prizadeto poočita, da je bila njegova ponudba za poskusno restavnranje ene figure žaljivo zavrnjena. 10. Res so bila z vso pravico iz cerkve od- stianjena neprimerna okenska stekla, ki jih je bila podarila neka dobrotnica, pa vendar kritik vpra- šuje, zakaj niso upoštevali že znanih izkušenj s slikanim oknom nad veMkim oltarjem, saj so ga morali freskam v prid zakriti s sMko,^^ ker so nje- gove presojne barve udušile okolico. Dobrodelnost plemenite gospe bi lahko usmerili v kako drugo dobro delo. 11. Oboki ne slone direktno na zidcu, temveč na stenskem pasu z marmornimi vložki. To vmes- no zidovje, ki slikarije povezuje z zidcem, so pre- belili z apnom, podobno kot ves venec skupaj z oporniki kupole. Kakšen kontrast k živo rdečemu marmorju! Vse izgleda tako prosilko, da bi težko našli hujši primer. Na vrhu izprane freske v bogati okorni zlati obrobi, nato apno, ki je nanešeno zelo 67 Matevž Langus, posnetek Quaglieve upodobitve evangelista Luke, Ljubljana - uršulinski samostan. Okno nad velikim oltarjem je s sliko Kristusa Odre- šenika zakril Josip Egartner (25 fl); Prim. A. M., Stolna cerkev, o. c. 1901, str. 43. Pisec sliko Odrešenika pri- pisuje Langusu (prim, še: V. Steska, Obnova Ij. stolnice, o. C, str. 40). 35 3 KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 široko, neenotno in površno, da ponekod seže celo v slikarijo, spodaj rdeč baje domač gorenjski mar- mor, ki ima prav zato prednost pred drugimi vr- stami, tu pa je celo obligaten, čeprav s svojo kri- čavostjo preglasi kapele, oltarje in freske. Cerkev bi bilo treba restavrirati s sivo barvo v treh ali štirih odtenkih in beli dodati rumenkast prehod, nikakor pa ne z rdečo, ki spominja na mesnico. Obočne oproge in venčne zidce bi bilo treba obravnavati enako kakor slope in stene - v marmorju; če je ta material predrag, je pač treba počakati na čas, ki bo umetnosti bolj naklonjen. Potrebno bi se bilo ravnati po načinu, ki ga je z odtenki arhitek- tonskih členov že povsod nakazal mojster Qua- glijo,^ deloma pa nadaljeval tudi Langus v kupoli. 12. Velike stroške je povzročila prepogosta upo- raba zlata, ki vrh tega še zelo hitro potemni, kar je mogoče videti pri prejšnjih zlatitvah, saj se v spojitvi okraste barve z apneno steno in mastnim oljem napravi rja, ki preraste skozi tanjene zlate lističe. Velika škoda je tudi, da se v prezbiteriju na zaključni steni ni izpeljala dobro zamišljena spre- memba, ki jo je pokojnemu knezoškohr pred 12-15 leti predložil zdaj prav tako že pokojni Langus. Goldenstein poudarja, da mu je predlog dobro po- znan iz neposrednega poročila in obžaluje, da zaradi denarnih ovir ni bil realiziran. Prav tako je na umetnostnem področju izostalo še marsikaj drugega, ker si je Goldensteinu dobro znani samo- voljnež za nalogo zadal, raztrositi seme neza- upanja med njim in Langusom. 13. Naposled kritik zastavi vprašanje, kje v omikanem umetniškem svetu bi se še moglo pri- meriti, da bi v marmorni steber (pilaster) zabili kljuko zato, da bi nanj obesili mnogo širšo sliko; v stolnici bodo namreč morali tako storiti, če hočejo namestiti naročeni križev pot Ko bi ga že umet- nostni mecen Dolničar nameraval postaviti vanjo, bi dal zgraditi hiževopobiim slikam primerne ste- ne. V cerkev z monumentalno poslikavo majhne figure ne sodijo. Premisliti je potrebno, kako zelo 68 Podobno je pozneje naglasi! restavrator Železnik (NŠALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 26, spisi); leta 1948 poroča, da se je pri toniranju močno pou- darjenih arhitekturnih členov, ki krase stolnico in bo- i gato uokvirjajo Quagheve freske, bilo ozirati na prvotni I ton, ki je bil gotovo dan po freskantu in arhitektu Quagliu, v kolikor so to dopuščale pozlatitve in poz- nejše marmorne izvedbe. Poudarja, da je bil prvotni ton arhitekturnih členov stolnice bel in sicer: glavni zidni venec s štukaturnim okrasom, nadalje ves zidni pas do okenskih špalet, profili arhivolt ter nadzidki vseh kapel. Slopi, ki so sedaj marmorirani, so bili svetlosivi, ozadje 1 štukaturnega okrasja na glavnem zidnem vencu in ; ozadje ornamentov na steni kora pa je bilo roza barve i (prim. NŠALj, ŠAL/ŽA, Ljubljana - sv. Nikolaj, fase. 28, i spisi. F. Kimovec omenja, da so bile štukature, ki so jih \ zlatih kar na belež a s prvovrstnim ročno tanjenim \ zlatom, prvotno bele, dno pa lahno sivkasto-vijoličasto). i Giuglio Quaglio - Matevž Langus, evangelist Janez, Ljubljana - stolnica (pendentiv). bo zaradi takšnega neprimernega dodatka 14 slik v malem formatu poškodovana umetniška skladnost zgradbe in mojstrskih slik. Primerneje bi bilo denar porabiti za postaje na kalvarijskem griču nekje zu- naj mesta; takšno zamisel je naklonjeno sprejel že pokojni knezoškof ko mu je Goldenstein predložil risbo za eno od kapel Mogoče bi se v točki 10 imenovana gospa zavzela za to idejo. Seveda, pri- stavlja, delavcev pri vsem tem ni mogoče grajati, saj delajo za zaslužek in si ne upajo ničesar rea, da bi posla ne izgubili, a vendar to izpričuje, da so zgolj rokodelci brez višje nadarjenosti. Od stolne cerkve se Goldenstein ozre še po drugih krajih. Žalostne primere, ko se umetnost kvari na povelje, je najti tudi na deželi, kakor na primer v Loki, Mengšu, Komendi Stični, Vele- i sovem. Polhovem Gradcu in drugod, vendar o teh barbarizmih noče dalje razpravljati, saj tako ne more nič več koristiti. Zadrži se le pri Novem mestu, kjer pripominja, da je po odredbi cerkve- nega vodstva kapiteljske cerkve neki mizarski vajenec preslikal originalno Tintorettovo sliko sv. Trojice z Miklavžem, Mohorjem in Fortunatom ter mnogimi angeli, ki jo omenja že Valvasor To je bila ena največjih umetnin na Kranjskem; Gradec 36 44 3 KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino se s takšnim imenom ponaša le v mestni župnijski I cerkvi, Ljubljana z nobenim! Ti žalostni primeri izhajajo očitno od tod, da si gospodje cerkveni predstojniki sami preveč upajo in se imajo tudi v \ umetniških strokah za nezmotljive, kakor da bi jim bila z župnijskim uradom od zgoraj podeljena tudi j umetniška razsodnost Nič bolje ne bi izgledalo, če bi si slikar, stavbar ali kak drug umetnik drznil , pridigati, le da je bolj verjetno, da bi ga odpodili s ^ prižnice in na koncu še zaprli. Po Goldenstei- novem mišljenju bi bilo seveda najbolje, ko bi vsak ostal pri svojem; glede tistega, kar je nekomu nepoznano, pa mora storiti, naj bi ne samo pov- prašal za svet stiokovnjake, temveč naj bi se po njem tudi ravnal. Za umetnostno stioko imamo vendar, pravi j Goldenstein, gradbeno direkcijo, mestni stavbni ; urad, učitelje risanja na realki, razne tehnične stav- ■ benike in inženirje, slikarje, kiparje itd., v primeru ; stolne cerkve pa še prečastiti gremij uglednih gos- \ podov stolnih kanonikov. Po takšni presoji bi mo- \ ral načrt krasitve stolnice pač drugače izpasti, če bi si današnja generacija ljubljanskih meščanov ne hotela nakopati na glavo očitka zanamcev, da je bila ne samo brez vsakršnega umetniškega čuta, temveč da je zagrešila tudi največje neokusnosti. Vendar se zdi, da omenjeni poklicni umetnostni poznavalci niso udeleženi pri teh "mojstiovinah" popačenja umetnosti, saj se njihov nasvet ni upošteval. Matevž Langus, posnetek Quaglieve upodobitve evangelista Janeza, Ljubljana - uršulinski samostan. Zato pa se je zganila zdrava poučena publika, ki je zapazila neskladnost v dekoraciji stolnice. Pred javnim nastopom jo je sicer zadržalo nasilje predstojništva, vendar pa se Goldenstein ni pustil ustiahovati; v svojem in v imenu enakomisleah je, rešujoč čast Ljubljančanov, sestavil omenjene pri- pombe, da se nekega dne ne bo poreklo, češ da so vsi sodobniki soglašali s to nesrečno obnovo stolne cerkve. Čeprav ve, da ne bo ničesar dosegel in da bodo njegove kritike obležale v arhivu škofijskega ordinariata, pripominja, da je kot stiokovnjak vendar izpokiil svojo dolžnost Pripravljen je tudi plačati komisijo bodisi dunajske bodisi beneške ali katerekoli druge akademije, da bi ocenila obnovo, in zavrača vse očitke o nizkotnih nagibih svoje kritike. Cerkveno predstojništvo se ni odzvalo na Gol- densteinove pripombe; le-te so bile sicer v mar- sičem popolnoma upravičene, v nekaterih pogle- dih pa vendarle prestroge, zato jih je za ob- jektivnejšo presojo potrebno osvetliti še z druge strani. Zdi se, da jim je poleg spomeniško-var- stvene zavzetosti botrovalo tudi umetnikovo oseb- no razočaranje. Čeprav je slikal za številne cerkve na Slovenskem, med drugim tudi v Ljubljani (frančiškani), v stolnici ni dobil naročil. Ponudbo, da bi poskusno restavriral freske, so mu zavmUi, spodletel pa mu je tudi načrt za postavitev kapel loiževega pota zunaj mesta, čeprav ga je škof Wolf že pozitivno sprejel; pozneje (1862) je skupaj s kiparjem Francem Ks. Zajcem skušal pridobiti zanj škofa Vidmarja in meščane, vendar projekt ni bil realiziran.65 Kot konkurent pri cerkvenih naročilih mu je najprej povzročal težave Langus, ki je veljal za spretnejšega v figuraliki,'^^ pozneje pa ga je v stolnici pri križevem potu izpodrinil Josef Plank. V kritiki, ki nazorno predstavi spomeniškovarstvene spodrsljaje, je kljub sfrokovni obravnavi zaznati, da avtor ni bil v celoti seznanjen s problematiko obnove stolne cerkve. Le-ta je vendarle ves čas potekala pod nadzorom gradbene direkcije, pred- stojništvo, ki mu je vlada tanko rezala denarna sredstva zgolj za vzdrževanje stavbe, pa je bilo prisiljeno vsa olepševalna dela izpeljati z napro- šenimi darovi, zato se je tudi obnašalo precej svo- bodno. Razumljivo je tudi, da so v sosledju obnov v stolno cerkev pljuskali umetnostni tokovi, ki so se uveljavili v sosedstvu, uradno pa tudi sfrokovne ustanove temu niso nasprotovale. Navsezadnje je resnici na ljubo pofrebno še pristaviti, da Golden- steina njegovi lastni restavratorski uspehi niso prav posebno priporočali. Dasi je bil sicer priznan mojster, zlasti za arhitekturno sHkarstvo, se kot restavrator ni izkazal. Grajo umetnostnozgodovin- 69 ZD 1862, str. 12, 21, 68. Prim. France Stele, K. v, Goldenstein in M. Langus, v: ZUZ 2, Ljubljana 1922, str. 21-25. 37 3 KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1990 skih strokovnjakov si je kot "mojster skaza" pri- služil z delom pri sv. Primožu nad Kamnikom, kjer je znamenite srednjeveške freske obnovil zelo samovoljno in jih v celoti preslikal s tempera bar- vami,^^ pa tudi drugod kot restavrator ni požel hvale.72 Ne glede na motive, ki so slikarja vodili k pi- sanju, velja pristaviti, da je bila njegova kritika v svojem jedru naravnana proti spremembam umet- nostnega značaja cerkve, katerega prav zaradi tak- ratnih posegov danes ne moremo več doživeti v neokrnjeni prvinskosti. Za umetnostno podobo ljubljanske stolnice sredi 19. stoletja ter za ilu- stracijo umetnostnih nazorov tedanje generacije so Goldensteinove pripombe vsekakor interesanten dokument, za današnji čas pa so mutatis mutandis žal v marsičem še vedno aktualne.* ZUSAMMENFASSUNG Goldsteins Kritik an der Renovierung der Domkirclie zu Ljubljana Die Ljubljanaer Domkirche, ein hervorragendes Barockgesamtkunstwerk, erlebte im 19. Jahr- hundert mehrere Renovierungen und Umbauten, durch welche ihr ursprünglicher künstlerischer Charakter teilweise verändert wurde. Zur Amtszeit des Bischofs Anton Alojzij Wolf (1824-1859) wurden unter der Leitung der Dompfarrer Karl Zorn und Jožef Zupan zwei entscheidende Ein- griffe vorgenommen, die seither das Aussehen der Kirche wesentlich prägen: die auf hohem Tambour aufgesetzte Kuppel und das marmorne Innen- gewände mit reichlicher Vergoldung der Architekturglieder und der Ornamentik Zur gleichen Zeit wurden umfangreiche Renovierungs- arbeiten im Bauäußem und -innem vorge- nommen. Am 7. September 1859 richtete der Maler Franz Kurz zum Thum und Goldenstein ein Protestschreiben an das Ljubljanaer Kapitel- konsistorium, in dem er die vorgenommenen Renoviemngssarbeiten sowie das aktuelle Ge- schehen kritisierte. Er setzte sich dabei für Restau- riemngsprinzipien ein, die auf einem Pietäts- verhältnis zum Kunstwerk beruhen. Äußerst scharfe Kritik übte er an der ungeeigneten Marmorverdeckung und an der übermäßigen Vergoldung des Innem, er vemrteilte die Zer- störung anderer Kunstdenkmäler im Land Krain. ''^ France Stele, Politični okraj Kamnik, Ljubljana 1929, str. 184; France Stele, Rezultat čiščenja fresk pri Sv. Primožu nad Kamnikom, v: Varstvo spomenikov (=VS) 9, 1962- 1964, Ljubljana 1965, str. 47 sq.; I. Mole, O restavriranju fresk v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom, v: VS 9, 1962-1964, Ljubljana 1965, str. 53 sq. Prim. Viktor Steska, Slovenska umetnost I., Slikarstvo, ^ Prevalje 1927, str. 51. Fotografije: Blaž Resman in Damjan Prelovšek. 38