in amerikanski Slovenec m TZZ PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI zjZLk States of Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do enrage! Državah * America. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Y CHICAGI; Ameriških. —----ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH - (Official Organ of four Slovene Organizations) SlljNQ^lSS- _______ CHICAGO, ILL., SOBOTA, 10. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 10, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV flew Dear ostane geslo Roosevelta-Konec rtffia 1. nov. °°sevelt namerava ponovno kandidirati na podlagi svojega dosedanjega programa. — Demokratski konservativci bodo uskočili v republikanski tabor. — Republikanci sami priznavajo, da ni dosti upanja na njih zmago prihodnje leto. va ^hington, D.C. — Goto- ~ pff |Var Je že, da namerava J ^sednik Roosevelt prihod- ^ 2a 6to Ponovno kandidirati sjJvoj urad. Enako je tudi |panrno- da bo za svoje kam-■PJsko geslo obdržal svoj ' ^ Deal," idasi je ta nje-L.eclr,r°&ram bil in je še vedno L met 1 j utih napadov na- !iudtnikov' Tudi pri nekaterih ; s e" je izgubil ta program :a ^ prvotno priljubljenost, bje < r^'J' n' vgrok morebiten : Do,fa neusPeh> marveč je to Ika t.C'ica vladi sovražnega ti-Igj' kateremu se je posrečilo ;]> v trdnejših pristaših b\i°SeVelta vzbuditi dvom. fel?1 dem' senatorjev je pre L lo sredo povdaril, da se bo | etu oziru izpremenilo, ko'se P končalo zasedanja kongre-£' kajti takrat bodo demo-Ajf^ki senatorji in poslanci POK- več časa Posvetili za m, jjanje laži, katere trosijo I pAljudstvo demagoški re- j ' fD Wcj i" kapitalisti, in bo- j J H&zali resnico. , tlejjjjje, da je tudi med' '' s p,,' 'ati mnogo takih, ki sej j Tj k s®dnikom ne strinjajo. IV brez dvoma uskočili / voj^blikanski tabor med ^ s°mišljenke, starokopit-^ je(..(°nservativce, kakor so svo-ita^"0 progresivni republi-Coolidgem in Hoover-tap. , popili v opozicijo proti J;'it>() danski stranki. Nasprot-K ti 1 Pri volitvah pridobi-ratska stranka iz vrst 'kancev elemente, ki ^ ^tij za modernizacijo teh, eSa in gospodarskega G V,G,,6l-alni poštni mojster svoječasni Rooseveltov fr KPia,lj8ki voldij'a' se -ie že ^ izrazil, da pri volit-ilo ^"''hodnje leto ne bo pri-Nvv P°štev toliko politično, bolj gospodarsko vpra-v4 ' povdaril je, da je goto-^ ^ VHr> da bodo. bogati maty^ "darili po Rooseveltu, |njotno pa bo "mali človek" ^0va žena in otroci po-,, v°Hl za Roosevelta; in '-i1113'" -ie v A meri-1-več kakor pa "veli-'* V i: rePublikansko časopis- 1 |j da se ljudlstvo vedno ( 1(1,(i°dvrača od Roosevelta, ■ ^o Je ta stranka daleč od si-' V0]-!' da bi odnesla zmago Vltvah, četudi se obenem v8^j0) da so volitve v to- : I Si , ode Islandu jasno po-lVl1 fV',(la se volilci vračajo j A y V n-)'h stranko. Opravi-L\|]j bodoči poraz pa /č, ^ Ze zdaj. Pravijo nam-FH] l ima Roosevelt s svo-0' J Critniljardnim skladom ,0- (i'la dela V rokah tako ^J I se bodo republikanci -j,.0 težavo borili proti P. s ako se je izrazil bivši Fess, da nima ni- d J'ši r°pubiikanec iz-r^ i- a bi premagal najslab- 11 IS ^k ata' k0 Je zadnje-Ji M n °&romen kampanjski 4 razpolago. UDAREC PO FRAMASOMHi _ i > to soboto razpuščene vse fra- [ masonske lože v Nemčiji. . —o— Berlin, Nemčija. — Naziji ;o dvignili svoj bič tudi nad nednarodno organizacijo fra-nasonov. Kakor se je progla- | ;ilo v nekem vladnem listu, se i norajo s to soboto razpustiti i /se framasonske lože v Nem- i Sij i- Naziji so proglasili fra-1 nasone "sovražnikom države" i ! motivacijo, da niso njih lože j lič drugega kakor celice, po-1 ;om katerih se skrivaj propagira za svetovno judovsko re-| >ubliko. ) -o----i K.AJ JE PRIVEDLO DO RE-| PUBLIKANSKE ZMAGE i i Washington, D.C. — Zma-j ga republikanskega kandida-j ta za poslansko zbornico pri! volitvah, ki so se vršile v enem kongresnih distriktov v Rhode Island pretekli torek, je bila v sredo predmet živahnega ko. mentiranja na vseh straneh. Republikanec Risk je zmagal z 48,000 glasovi nad demokratom Princejem, ki je dobil 35,000 glasov. Republikanci trdijo, da je to znamenje, da je ljudstvo sito New Deala in da je to prvi znak izida splošnih volitev prihodnje leto. Demokrati pa nasprotno ne pripisujejo posebnega pomena tem volitvam, rekoč, da je iRhode Island bil itak vedno republikanski, izvzemši par volitev. Dalje pa je republikanski kandidat med kampa-!njo tudi ob več prilikah poudarjal, da je juridični partner dosednjega poslanca Con-idona in da bo torej on naj- d ibolj zmožen, da ga zadovolji- si vo zastopa. |b --o--| s: SOVJETI POMAGAJO o AMERIKANCU k I Moskva, Rusija. — Vso mo- c 'gočo zdravniško oskrbo je od- r redil sovjetski diktator Stalin 8 za Amerikanca E. A. Filene s iz Bostona, ki je zbolel par I dni po svojem prihodu sem- t kaj, 1. augusta. Filene je po 1 poklicu trgovec a je znan po < jivojem dobro/delju. Sovjetska j* vlada je poklicaiu zanj tudi ' nemškega špecijalista za srce i in pljuča, F. Meyerja iz Ber- j lina, kj je prispel v četrtek z aeroplanom. -o- IZGREDI STAVKARIC Dallas, Tex. — Novi nemiri j so izbruhnili preteklo sredo med tukajšnjimi oblačilnimi delavkami, ki so na stavki že šest mesecev. Štirideset policistov je imelo dosti d'ela, da so ukrotili stavkarice, katere so napadle več stavkokazinj, strgale obleko z njih ter jih iosuvale, opraskale in preteple. -o- i ŠIRITE AMER. SLOVENCA' 'ARIZ SE PRIPRAVLJA »vodila ljudstvu za slučaj zračnega napada. Pariz, F«"ancija. — Kakor bi bila vojna že napovedana, so tukajšnje oblasti podvzele varnostne odredbe, da pripra vijo prebivalstvo za slučaj napada. V vseh poslopjih je policija nabila lepake, na katerih se dajejo stanovalcem navodila. Naroča se, naj imajo plinske maske vedno priprav-ljenje, podstrešja pa naj pokrijejo s plastjo peska v obrambo proti požaru v slučaju ognjenih bomb. Dalje se ljudstvu zabičuje, naj v slučaju alarma takoj nataknejo maske, zaprejo elektriko in plin ter "odidejo, ne tečejo" v najbližje zavetišče. _„_ I TRUPLO UTOPLJENEGA ROJAKA NAŠLI l Sheboygan, Wis. — V sre- j do zjutraj so potegnili iz vode > mrtvo truplo našega rojaka I Louis Grabnerja, starega 43 let, ki je utonil v globoki vodi, v "quarry" ob cesti št. 32, severno od tukajšnjega mesta Cele tri dni, od sobote naprej, ko je Grabner utonil, so brezuspešno iskali truplo, dokler ga ni končno voda sama vrgla na površje. Utopljenec je bil rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1913, | kjer se je oženil leta 1924 z Miss Rose Zupancich. Poleg žene zapušča v Sheboyganu enega brata, Antona, v starem kraju pa starše, dva brata in Idve sestri. --o-- ŽUPAN SE BOJI KOMUNIZMA Washington, D.C. — Pred senatskim finančnim odborom, ki zaslišuje mnenja različnih oseb glede novega davka na ohodke, je preteklo sredo natopil tudi župan mesta Pitts, iiirgh, Wm. N. McNair. Da-j i je župan sam demokrat, je I ibsojal ta davčni načrt, toda, J :akor se je razvidelo, iz pre-, :ej sebičnih povodov. Boji se lamreč, da bi njegovemu mostu ne ostalo dovolj denarja,1, iko bo ga bo federalna vlada n-eveč pobrala. Župan je eden ;istih starokopitnežev, ki me-lijo, da bogataši morajo biti, 5eš, cla bi 'drugače ne bilo nikogar, ki bi revnim ljudem delo dal. Velik strah je pokazal tudi preid komunizmom in de-, jal, da ti davki vodijo vanj. j -o--j POBEGLEGA KAZNJENCA i NAŠLI V — JEČI Joliet, 111. —Že od 14. apri-i la naprej so oblasti brezuspeš-i no izsledovale nekega 25 letnega Le0 Gasiorja, ki je tedaj pobegnil roki pravice. Preteklo sredo pa se je ugotovilo, da ta begunec sedi v jolietski kaznilnici in sicer pod imenom Leo Trapiz. Pod tem imenom je bil namreč aretiran in obsojen, med tem, ko s0 ga oblasti iskale pod njegovim pra-! 'vim imenom. DOLOČITEV HITROSTI ZA VOŽNJO ' 'Chicago, 111. — Tukajšnje prometno sodišče je v sredo izdalo odredbe o . tem, kako hitro se sme voziti po mestu. Na širokih bulevardih in boljših mestnih cestah je dovoljenih 35 milj na uro. Na cestah v trgovskih distriktih je nasprotno najvišja dovoljena hitrost 20 milj, v stanovanjskih odsekih 25 milj in v predmestnih krajih 35. KRIŽEMJVETA — Šangaj, Kitajska. — Ravnatelj japonske federacije bombažnih tkalnic je preteklo sredo objavil, da namerava Japonska predelati severno Kitajsko v pridelovalnico bombaža in bo v to svrho izdelala desetletni program. — Montreal, Que. — Zveza pristaniških delavcev ob Veli-! kih jeizerih je v sredo zagro-1 žila, da bo v petek stopila v i stavko, ako do tedaj ne bo-1 do ugodile družbe nje zahte-| vi po zvišanju plage. V sedanji se/Jo ni so pomorščaki najbolj zaposleni. — Bangkok, Siam. — Vlada je še pravočasno izsledila zaroto, ki so jo kovali proti njej nekateri armadni častniki. Nameravali so pobiti višje častnike in nato prevzeti vlado, ki ji načekrje po imenu 11 let stari kralj Ananda. — London, Anglija. — Tukajšnja predmestja je obiskala neprijetna nadlega, namreč leteče mravlje, ki so navalile na hiše in vrtove v celih rojih. Znanstveniki pripisujejo ta pojav mokremu vremenu in '.napovedujejo, da ga bo konec i z par dneh. -o- kitajte in širite list "Amerikanski Slovenec"! DELO ZA BREZPOSELNE Po načrtu se imajo vzeti s fe-' deralnega relifa vse dela-zmožne osebe do 1. novembra. Washington, D.C. — Kakor so se v četrtek razširile govorice iz vladnih krogov, se namerava od 1. septembra naprej odvzemati državam, drugi za drugo, federalna podpora-za brezposelne tako, da se bo tekom dveh mesecev, do 1. novembra, direkten vladni re-lif popolnoma ukinil in se nadomesti z zaslužkom pri javnih delih. Tekom prihodnjih treh tednov, pravijo uradniki iz vod-'stva relifnih javnih del, bodo ■ priprave v toliko dovršene, da se bodo brezposelni v treh državah lahko postavili na plačilno listo s 1. septembrom. V nadaljnjih dveh tednih, do 15. septembra, se bo moglo isto izvršiti v drugih sedmih ali osmi.h državah; do 1. oktobra v tridestih in do 1. novembra bodo na delu brezposelni v vseh 18 državah. Katere države bodo prve in katere bodo sledile, uradriki niso izdali. Na ta način se nameravajo vzeti s federalnega relifa vsi, ki so zmožni za delo. Nasprotno pa bodo morale državne, pokrajinske in mestne oblasti 'v naprej same skrbeti za tiste losebe, ki so nesposobne za delo in s& jih ne more zaposliti Do 1. novembra ima biti torej na vladnih delih zaposleni? tri in pol miljona oseb. V načrtu je kakih 100,000 projektov, ki so raztreseni po skora. /seli okrajih v vseh državah. ---o-- Najzanimivejše vesti so i Amer. Slovencu: čitajte ga! 1% JiBg&slavife« Notranji minister dr. A. Korošec popravil krivico, storjeno pred dvema letoma zaslužnemu prosvetnemu delu katoliških Slovencev. — Žalosten družinski dogodek med zagorskimi rudarji. — Novice in drugo. Prosveta zopet oživljena Ljubljana, 20. julija. — Vče-■aj je banska uprava predsedni-uste iti, češ, da pridem u nazaj in prineseim del1iiioijt':i'1 Jamo par let bi bila tam. ' ijev Ve' e ravno šla takrat v Amef iena mojega drugega brati ; > o :a Ostermana, ki je šla k ' * • odšli emu mozu, sem jo nagovoi ^ ^ 3a bi ona govorila za me ^ 1 u nojem očetu, kar je pom| fetoc^ • o da so privolili in mi dali [g 1 lar. S kakim veseljem sem ' iaj šla z drugimi v LjubWw 0 ia kupim karto.' — šl0 nas ^ takrat precej lepo število,' up^'1 kateri prvič, nekateri pa ti + irugič. Pot in druščina, vse ^ bilo celo pot prav vesel" ^ zabavno, samo ko bi ne 11 deiSUl tiste nesrečne morske bole' ^ c Šele po par dneh sm0 P0" Psi i r dale na krov parnika, a še a n,'(rr krat se je tako vi-tilo v 0fgar da me je vrglo ob ograjo, Oj^, kor zmečkan papir. Bit" • t^^ namreč ves čas (viharno, fti v ^ smo šli čez morje že konflbfe^ oktobra in je parnik "guncalo," da sem mislila ^ ^ se zdaj postavimo na gir"ifeč pa smo se vendar srečno Jr^a guncali v Ameriko. V ^F8 bljj Yorku smo morali 'seve'daf'av k pregledu in jaz sem bila J* tIf vsod spoznana kot zd^ptič^ j Kmalu potem smo Stopil' l^ko flak, kj nas je potegnil I^tičj Pittsburgh a, od tam smo ! %0( šli na Hermanie, Pa., ka'pu ni smo bili namenjeni in smo F la^ šli tja ravno dan preid vs{ Se\'ec svetniki leta 1911. ' i 'SrHo No. Kako pusto in žalostn" ^ • jiiam je zdelo. Ni bilo več j,,^.1 iravnine, nis0 se več videle ^ Jj ' lepe Karavanke; mislila kje si neki ostal ti l{^ive°!( Grintovec. Kje ste vi, čisti « zlato, žuboreči studenci. f 11 ko daleč ste od nas. SkoraJ, e,j je bilo žal, da sem šla in ^ Cf.i;° p V, *C( ko sem jbkala več dni. L imela denar, bila bi se ^ vrnila. Mislila sem, da je rika tako lepa kot doniov|^ tlo^.', a sem se varala. Ko bi io]Q(^ jaz ptica, bi bila zletela oj ^ ivrh sneženega Grintovca o^ ^ (Dalje na 3. str.) ^ ^ ___^ >re "AMERfKANSKl SLOVENEC* Sobota, 10. augusta 1933 Stran 8 NEWBURGSKI POPOTNIK ld, Zbrali smo se še v skupni so-j i, zapeli o sv. Križu in o "zad-I Večerji" ter se začeli pomen-! IVati. Strogi verski pogovor s *J našnjim obredom, o molitvah ! ' je umaknil veselejše-|U; ko je prišel še p. Ara. le ož v našo sobo, smo bili vsi 1av živahno razgibani. In po Savici rečeno, p.Ambrož ni 0 tistih menihov, ki s kuto pečejo tudi strogoresni obraz, cfpak je bil vesel z nami. i1 b uri smo se spravili spat — m'isecina je ma skozi oknG) po. v , Je sumljal pred samostanom, 2' o da je vsak mogel zaspati z 5)1 JJ'lo na potok Cedron, vrt t semani, tamošnje dogodke , *Vse dejati v okvir "punct" Di| Štefana — ob uri nas je že T, Nande metal iz postelj. Vel. petka: Kristusa za-| Peter ga trikrat zata- ^ilnta^ gonij° "od P°ncija do nito • 'n sa končno protizako-* p01Z(laj° v smrt. 'Ne kti)S^Upni jutranji molitvi so pričeli obredi: začetne sv. maša brez spremi-jl^ja bi obhajila, odkritje sv. jfU * °Pustošenje oltarjev in Psalmi, molitve, pridiga s" smo. Po skromnem zaj-fj nas p. Ambrož in p. Me-^ peljala k čebeljnaku in p. )g 0ci je pričel: Homo catholi-krščanski mož. Osnovne »e,Poteze v govoru so: b'toba v poklicu, dejavna skrb u Unjega, živa vera in vdano 'u,je v Boga. Vsi moramo ! L '' to je dobri. Dobro se : ^ daje (Bonum est diffu-(| Sui-) Mi laiki moramo biti ! j. avci Kristusovi, ne prepu- ' Vsega duhovnikom. Naj- j f zgled organizacije delova- 1 nam daje sv. Cerkev: duh I°J'&anizacija. Ni še vse: dojk 'pijano društvo, predvsem hjti!eba poglobiti duha, poglo- ( S Heri! Prvo pa je, kakor ( -O na« Učenik: Praktična J srrio * do bližnjega. — Vsi f lai^^Čno telo: Kristus jej '^0l'da - V VHakem bližnjem: c |aš (jj.vs® Spi v njem, morda ga t 'i, a v^Ji nasilno skriva in ta- 1 Ipk f)lljem je- Tako nam je t lističn ek brat v Kristusu, ud t I Tak telesa Kristusovega. •/. falttjv ^oboko misli in tudi s iliet^ navodila je razvijal i ifHij " čebele nam pa kljub } If nHn lx° Prizanesle in prvega -ffsevei 6 vPrav Patra; potem c r fin/ H naskočile tudi na nas/ \ FtiQ. morali umakniti na s !'aniend so bili na °beh r Jfreti ' 'čebel je moralo o idi j!' nekaj naših, med njimi c |i bol etod- Pa je moralo hla- c |iv6i e.ce mesto pika. Mi "ko- n »•si 1)9,01 slana nič ne mo- s |tet. 'ls«io storili kaj iz pikov, r m |. 4 je moral iz obednice že s helit0tlCem k«sila oditi v svo- h Jf»k°;>ko občutljiv je. n je bilo na programu v samostanskega go- -Foiv.Lepo urejene njive .i Pod'y 8mo videli že na poti s p »n, °**a v samostan. P. Am- n 2,' j|e najpreje peljal v od- s ^ dr . oši- Velik vrt s sad- n O*«*. petina ograjena h li('| .ena na oddelke za F ' za umetne valilni- v iejfjj.'^Wice, za kokoši, za k lltg 'I Gnezda, za grede, za d hf) '0st°re, za upravo in f k v 1)1 Za vse drugo, kar t I ltok °v stroko. Gojijo le dve r, Pi ki sta pač najprak- t< ll^-p' ko smo odhajali, r J1 ii;:,/',1da P° vsem vrtu ra- ti sSieCise in da bodo skoraj h Ji ' takrat jih trgajo vsi * Vatl'* — za prodajo na n • Sij ' kem in zagrebškem tr- s ?' nff0(1 kokoši preko p°-ji l!Da , Sarnostansko žago, s V ženili dalje in si od." Ntjfo 'Stl'ani ogledali veliki p M 0} • njegovo Žitnico, zido- T % srambne stolpe, ki so k ogenj in svinel P Tui'ke. Ogledali smo g U C^e svinjake. Na|p t \ °Sled samostanske r. v!e pa 'le bila zaPrta, Vj n°ka'n odšel in se ni p f Smo si med tem ogle- v dali mlekarno in sirarno. Tu sta j. strokovnjaka p. Bonaventura in l_ brat Peter, ki nas je vodil in u nam razkazoval: oddelek za spre-s jemanje mleka, za pasterizacijo, ^ posnemanje in slično ter sirarna. Ogromni kotli, mešalne naprave žene elektrika, kotle ogreva-jo s paro, ki jo proizvajajo v po-0 sebni peči. Brat Peter nas je j peljal skozi pisarno, kjer izpla- 0 čujejo »mleko kmetom, ki ga no-, sijo v samostansko mlekarno, peljal dalje v shrambe in sušilnice za sir. Dolge police: samo sir v hlebcih in v obliki debele salame; vsaka serija numerira- 2 na; na steni instrument za pro-bo sira. Brat Peter nam je s po- 3 nosom pokazal že novi izdelek > špecijalni holandski "gonda" 3 sir, ki so ga začeli izdelovkti v Stični. — Od mlekarne smo šli preko vrta v mizarnico, moderni stroji, ki jih žene elektrika, } bratje komaj zmagujejo, toliko imajo dela. Dalje velika umetna j-sušilnica za les, skladišče lesa, Jkašče in žitnice; te slednje so ; bile precej prazne in bodo morali primanjkljaj dokupiti. Videli smo še sušilnico in zalogo opeke ( | ,— s tem je bil za danes ogled t končan. Elektrarno in hleve z govejo živino in konji smo pustili za naslednji dan. Na vrtu smo dobili preč. g. opata in bili smo spet dobre vo-( Ije — a ne preglasno, ker bil je , Vel. petek. Malo smo še počakali | na p. Metoda, ki je potem otvo-( ril debato. Nanesli smo njegove smernice na praktičen slučaj, na naša akademska društva. Z novimi dobrimi mislimi smo šli od tega debatiranja v cerkev in po molitvah ter adoraciji v zimsko kapelo, kjer smo v spomin ure Kristusove smrti odmo-lili globoki "Guardinijev" sv. j Križev pot. |i Spet nam je p. prior razlagal i obrede Vel. sobote, blagoslov ognja, krstne vode, sveče, itd., 1 pomen drugih obredov in sv. ma- 1 še. i 1 j Sledila je večerja, pogovor na , dvorišču, večerna molitev in točke premišljevanja v opatovi ^ kapeli. Nismo se mogli načuditi, • odkod jemlje p. Štefan toliko bo-1, gastvo misli in smernic za nas, za vse skupaj in za vsakega po- ( sebej. Vstajenje Gospodovo mo- ^ ra biti tudi naše vstajenje in prerojen je v presv. Evharistiji, } <— da boste šli od mize Gospo- t dove kakor ogenj bruhajoči levi c v strah sovražnikov! kakor piše sv. Pavel Kološanom. Vsi mo-1 j ramo jesti od kruha, vsi pijmo • od keliha! Ni tu prav nobene so- |r cijalne razlike ni samo za izbran-1 ce, za elito, ampak za vse! Vsi' z moramo jesti od Njegovega mesa in piti od Njegove krvi, da se j pomeša z našim človeškim me, f som in krvjo, da se mi vsi "po- r božimo"! — Sv. Evharistija in j misijonstvo; misijonstvo in re- r volucija, ki potrebuje fanatizma ,, — mistike; bistvo vse liturgije ] je presv. Evharistija. MisijonJz stvo ni v spreobračanju kristja-' , nov, ampak v tem, da se po vsem! „ svetu upostavljajo nove skriv-L nostne celice presv. Evharistije. i r I To vidimo pri našem Baragi, ko y piše sestri domov: .... ko sem! £ videl, da je v tem pragozdu nova Jc kapelica, sem bil ganjen, "kajti L dosedaj še ni bilo tu bivališče v Boga . . ." Pojdite po vsem sve- z tu. Tudi mi, ki smo v tem mističnem telesu, imamo funkcije in s š tem tudi soodgovornost, če to telo raste. Mi moramo tu žrtvovati, s tu rasti, da ta sila tam v Afriki in Aziji nekje raste! Zavedajmo v se te odgovornosti! Če se tu pre- p magamo, bo Bog na drugem delu ž sveta delil poganom milosti; to je tista duhovna dobrota in Go- li spod nam bo rekel na dan sodbe: n "Bil.sem lačen .v tvojem bratu s poganu, nasitil si me, oblekel." n To bo kriterij na dan sodbe! In g kdo je bolj lačen in nag kakor k pogani v svoji duhovni bedi?!..." b To so bila zrna, ki jih je sadil r p. Štefan v naše duše in to mora b roditi sad, tako verujemo. | Vsi nase pogreznjeni, smo za-'h pustili p. Štefana v kapeli in šli n v skupno sobo. Tu pa, kakor da'z Poslanik sovjetske Rusije za Ameriko, Aleks. Troyanovsky (na levi), z generalom Vlad., Burzinom, ko sta se v Los Angelesu ustavila na potu, da'aprej- I meta sovjetske letalce, ki 30 imeli prileteti v Ameriko preko severnega tečaja, f bi se sprostila naenkrat vsa naša notranja radost, smo postali veseli, prešerno veseli, tako da so nas prišli opominjati in smo se nekoliko umirili. Malo pozno smo obmolknili ono noč vsak v svoji sobi, vendar se Nande, ko nas je drugo jutro budil, na to ni oziral. Jutro Vel. sobote, ko sv. Cerkev praznuje vstajenje Gospodovo. — Jutranja molitev, obredi blagoslavljanja, sv. maša in pri gloriji spet zvonovi zazvone in orgle zapojo po tridnevnem molku. Subdiakon pride pred opata: "Častiti oče, oznanim vam veliko veselje, to je . Aleluja!" "Hvala ti!" Aleluja, aleluja! Opat zopet obhaja vse. Konec i maše, aleluja, aleluja! Še malo jmolimo pred Gospodom, potem pa smo prosti dve uri do 11. ure. Po zajtrku odidemo k podružnici sv. Miklavža. Samostanska ministranta nas vodita, ker patri ne utegnejo.- Vsa narava dehti v pomladi: "Velika noč je, aleluja!" Na. višini zagledamo naše pla-inine vse v snegu; proti severu j Kamniške, proti zapadu Trigh-|vova vojska. Da, to je dan, ki ga je naredil Gospod! tako pojejo današnji psalmi. Na vrhu smo; prijazna cer.1 kvica v baročnem slogu. Povzpe-mo se v zvonik. Pod nami Stična, samostan, Št. Vid, dolina Temenice, proti jugu Jurčičev kraj Muli ava, železnica ,grički, hribi in na obzorju planine. Vse v po-1 mladi! To si ti, zemlja slovenska, j zemlja rodna! Pozdravljena! j Takale je naša domovina: Zlato solnce, modro nebo, bel oblak, snežne gore, zelene planine, bele cerkvice na hribčkih, polja in zelene trate, gozdovi in; pašniki, mrzli studenci, bistre reke, zrcalna jezera, slapovi, be-' le ceste, bele hiše, verni ljudje, I znamenja na križih ob poteh, na' robovih gozda, na gorah, očnica -— planika v skalah, ptička v gozdu, žito 11a polju, nagelj in rožmarin na oknu, veseli obrazi, lepe pesmi, večerni zvon v čast Mariji Kraljici in zavetni-ci vseh Slovencev, Bog v naših dušah, vse, vse to je naša domovina, beseda sladka, slovenska zemlja. "Ku-ku ! Ku-ku !" smo zaslišali štirikrat. "Slišiš? Kukavica! prvič jo slišim letos!" Da kukavica, škrjanček. lasta- i vice in vse druge drobne ptičke < pojejo in cvrčijo pomlad v deželi. , Zlezli smo z zvonika, se zahva- ; lili uslužnemu mežnarju, da nam je bil odprl cerkev in nas 1 spustil v zvonile, ter se obrnili nazaj proti samostanu. Skozi : gozd, čez polje in dobrave, mimo ; kmetij, in še pred enajsto smo !': bili v samostanu. Vzel nas je v roke spet naš p. Ambrož ter nam bral levite — pa ni bilo tako hu_ : de; saj nas je pohvalil, da smo ' bili ves čas bivanja pri njih prid- i ni, in dejal, da nam bodo patri 1 za slovo priredili banket. "In go- i spodične bodo povabljene, pa bo ,še ples v kapiteljski sobi!" je pridejal Nandetov tovariš, ki se i za inženirja uči in vedno kaj takega blekne, da se včasih še g. prof. Grafernauer zasmeji, čeprav je že davno odrastel štu-dentovskim časom. P. Ambrož tega plesa v kapitlju ni potrdil, pač pa nam priporočal liturgič-no življenje, v katerega smo bili v teh dneh dodobra vpeljani. Mi' akademiki, moramo živeti prak-' tično evharistično življenje, da! bomo kot taki resnično luč na J roda, da bomo res kakor ogenj !bruhajoči levi. Sklep naj bo krona bivanja pri belih menihih: Živeli bomo liturgično življenje:! — liturgija je sv, Evharistija,' — vemo, da se bližamo Evha-rističnemu kongresu. Bil je že čas kosila; pri kosilu čaša vina, po kosilu v cerkev zahvalit se za vse dobrote, posebno za notranje, ki smo jih v teh j kratkih dneh prejeli, v samosta-jiiu od dobrih patrov, potem pa smo pripravili svoje stvari, da smo mogli takoj oditi. Pa je bilo še časa in ogledali i; jsmo si samostansko elektrarno. I jSam preč. g. opat je bil z nami'; in p. prior ter p. Ambrož, ko smo -si ogledovali. Brat elektrikar ; je razlagal: Vodna turbina (Francis) 4 m vodnega padca, ; 1400 obratov v minuti, efekt 15 wattov, generator ža enakomeren tok z napetostjo 220 Volt žene samostanske mottfrje in ( svetj po samostanu ter v okoli- -ških hišah. Preč. g. opat me je i opozoril na izum brata elektri- , karja, namreč na napravo za av- < tonntično po veča van je ali ] zmanjševanje jakosti toka, ka- -kor pač potrebujejo vključeni '] motorji. In vso napravo je na- j pravil brat sam. Kdo bi pričako- , val, da se skriva pod skromne , raševino tak iznajdljiv duh. Ca- t stital sem bratu in se poslovil od !, njega z zahvalno besedo. Govorili smo še z preč. g. opa- ^ tom o gospodarstvu samostana ; in kmetov v okolici. Stali smo J blizu cerkve, kjer so ravno blagoslavljali velikonočni "žegen". Ko so šle ženice, dekleta in otroci z jerbasi, pisanimi cekarji in košarami iz cerkve, so sprožili misel, da bi bilo potrebno vse te obrede in običaje v Sloveniji fII-mati in popisati, ker imajo v 1 vsaki deželi svoje različno ■ obi- i lešje. Ko bi g. opat vedel, da smo ^ njega in druge patre mi že v.jeli 1 v kamero, bi morebiti, kako dru- ^ gače rekel. Tako pa smo se od s častitljivega belega opata in od < dobrih patrov prisrčno poslovili da bi se zahvaljevali, tega nam t skromni kakor so, niso dopustili i < ampak so vabili, naj pridemo še j in še, ter tudi druge pripeljemo r s seboj. ( Na poti proti kolodvoru smo 1 si še ogledali pristavo s hlevi za s govejo živino; lepa živina, saj 1 ni cikla, kako je pa tudi neguje- j t jo in upravljajo. jj Vsi dobre volje z najlepšim'j spominom na bele' menihe in nji- 's hov samostan v Stični smo se'] odpeljali proti Ljubljani, domov, c med svoje obhajat praznike. 'j In čudno! — vedno kadar sem 's OBTOŽENA UMORA Mrs. Evelyn B. Smith, stara 46 let ki čaka na obravnavo v Chciagi zaradi ' umora, izvršenega nad Ervinom Lan-go'm. Za umor jo je najela Langovs tašča, Mrs. Dunkel. |se vozil mimo Višnje gore, so mi |kolesa voza ropotala neprestano: ' Polž — polž — Višnje gore — polž! .. . Danes pa, čeprav je bila prva postaja od Stične Višnja gora in f.mo že od daleč zagledali nad razvalino starega visenj skega gradu veličasten evharistični križ, se je to ponavljajoče se ro-potanje sprevračalo v: Be.li patri, do-bri pa-tri! be-li pa-tri, do-bri pa-tri! . .. i l mi SlIN (Nadaljevanje z 2. strani.) i zapela ono lepo: "Lepa naša j domovino, ne greš mi nikdar I iz spomina. Kot iskra živa v I v srcu tliš, spomine nate mi ibudiš..." Potekla so dolga leta, z njimi so prišle skrbi in otožno,st. j Nič več tistega veselja. — Vi 'oče, ki vas krije že zemlja, sto mi spolnili željo, zato se vas rada spominjam; polivajte mirno, saj ste 8} počitek zaslužili. — In vi mati, če ste še ži- i va ko to pišem, ohranite spo I min na me, kakor ga bom ohranila jaz na vas. — Vi bratje in vaša družina,'žene in otroci, bodite mi pozdravljeni. Ce se' ne vidimo več na tem svetu, ohranite spomin na me, saj smo sinovi in hčere lepih gorenjskih ravnin, teh ravnin, v katerih počivajo očetje in matere, bratje in sestre' in prijatelji naši, ki smo sto in sto milj oddaljeni od vas. Bodita • pozdravljena hrib in ravan prelepe Gorenjske. Pozdravljena mati, k; boste umrli v : svoji domovini, za katero ste vedno živeli. Mi smo šli iskat felata in zakladov v to novo • domovino. Ni bilo vse zlato kar ! se je svetilo nam nasproti, a 1 hvaležni moramo biti, da nas je ta nova domovina sprejela "' kot svoje. Ptica lastavica, prileti in odnesi pozdrave tja v vrh Karavank in zažgoli vsem' ^ moj pozdrav, ker sem nebroj! spominov odnesla od njih. Naj ' nikdar sovražnik ne poruši skalovja, ki je branik naše lepe Gorenjske in vam vsem, ki ' živite na nji. Bog vas živi, ma^' mica, bratje ,prijatelji in na-|( svidenje, če ne poprej, nad i* zvezdami. j, -o----' i š VETER POVZROČIL ODLOŽITEV POROKE New York, N.Y. — Sapa je J potegnila .in poroka z medeni- ^ mi tedni vred se je morala j vsaj začasno odložiti. To se .jt: pripetilo, 22 letnejnu Maxu Staff inu pretekli torek. S tak- L sijem se je pripeljal pred so- ] dišče s svojo izvol.jenko, f Bose Pasu k, da si preskrbi po- ( ročno dovoljenje. Držal je 10 j. dolarski bankovec v roki, ko ) jo stopil na cesto; v tem tre-notku pa potegne veter in mu j odnese bankovec. Dva fanta; ^ ki sta slučajno stala poleg, ^ sta istočasno skočila za ban- j kovcem, toda izrazila sta se L da ga nista-našla; kljub temu \ pa je bil eden od njih aretiran j pod obdolžbo tatvine in postavljen pod bond ?100. Ženin > pa ni imel pri sebi nobenega c drugega denarja več in odi- £ peljati sta se morala z neve- j sto, ne da bi kaj opravila. ' KAKO SEM SPOZNAL m NAŠEL RESNICO Napisano drugim v zgled in korist Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas ra naše socialiste. i (Dalje.) Ta vihar ni potem več pene hal, temveč s kratkimi presledk divjal zdaj z, večjo, zdaj z manj šo silo, dalje in dalje. Vsled teh novih in nenadni! t duševnih in telesnih pojavo\ ji sem začel čutiti, da nimam pva vega poklica, da ga zame splol '* ni poklica, da sem odveč na svetu in da je moj poklic poklic brei poklica. 1 Začel sem obenem nekaj silne : pogrešati, po nečem velikem hre " peneti. Prevevali so me viharji različnih nasprotujočih si ču-1 stev. Postajalo je vse vedno-ne. 1 mirnejše hi vedno bolj kipeče. ' j Nastal je v meni nered. Zdaj so l,me dvignile visoko lepe, pleme-i nite misli, najboljle želje« po -jvsem, kar je lepo, blago in do-■ bro, zdaj sem se pogreznil v glo-> boko žalost zavedajoč se svoje slabosti, nezmožnosti, grešnosti in nevrednosti. Na eni strani najboljše, naj-plemenitejše in najbolj junaške želje, najčistejše misli, najblažji nameni, največja in najpožrtvo-valnejša ljubezen do Boga in | bližnjega, na drugi strani pa me je zavest slabosti in notranji vihar kot na novo nastale, nepremagljive slabe narave, proti ka teremu je bil vsak poskus, vsak odpor, vsak boj, vsi napori, vsa sredstva, naravna in nadnaravna ,zastonj, vlekel navzdol, me navdajal s skrbjo, strahom, obupom in studom samega sebe, in se poigraval z menoj kot morski valovi z orehovo lupino ali veter iz odtrganim listom v zraku. I Pogosto mi je legla na dušo vsa teža žalosti in bridkosti. Prosil sem Boga, kot sem le mogel in znal prositi, naj me vendar osvobodi in reši teh spon, te gnusobe, tega zla, ki mi je tako zo-perno. Pripravljen sem bil sprejeti od Boga vsako drugo, tudi največje trpljenje, najhujše gorje, zgubiti tudi življenje raje, kot pa trpeti to stanje, katero sem po vrhu vsega imel še za grešno in mi je bilo ravno zato tako zoperno in skoraj neznosno. Ali zdelo se je vse zastonj, zastonj vsi moji vzdihi in klici. Ko sem nekoč zamišljen v svoj badni položaj razmišljal, kaj mi je storiti; saj si niti sv. zakramentov ne bom več upal prejemati v takem stanju. Da bi pa opustil prejemanje sv. zakramentov in se nazadnje 5 tem še izobčil iž katoliške cerkve in tako noseč in trpeč težke breme prišel zopet v krizo, kakor sem enkrat že bil, na to mi pa tudi ni bilo misliti. Kaj torej storiti? Nisem mogel priti do nobenega sklepa. Skrb in strah sta me .navdala, ko sem videl, da si pomagati ne morem, prenašati tega pa tudi nisem več mogel. Videl sem, da vtegne to biti zame še usodno, da vsled tega lahko še zblaznim. Pri tem mislih pa me je obšel nek čuden in nenavaden strah kot slutnja bližajoče se mi smrti. Delal sem ravno v samotnem kraju v rudniku. Hitro in brez odloga sem sklenil, takoj vse svoje stvari urediti, kot da bi mi bilo res kmalu umreti, in potem odpotoval v daljni kraj k mojemu prijatelju duhovniku z namenom, da mu svoje stanje razodenem: mogoče bi mi mogel kaj svetovati. V par dnevih sem bil že na poti. Zdelo se mi je, da grem goto- ; vo smrti, kot svoji izvoljeni nevesti nasproti, vozeč se po naj-prijetnejši cesti. Z veseljem sem upal, da mi bo smrt res nevesta in si tedaj nisem ničesar bolj želel, kakor tega. Ko pa dospem do cilja, so pa vse misli, katere so me ves čas1; obdajale kot slutnja smrti, raz-! gubile, kot se razgubi megla pred solnčnimi žarki. " ; Od prijatelja duhovnika sem bil poučen, naj si glede mojega duševnega stanja nikar ne de-u lam skrbi in žalosti, da so taki i- in podobni slučaji pota narave in bolezni in da če ne bo drugače, h naj bi se odločil za zakon, v O tem pa jaz slišati nisem ho-tel. Upal sem takrat, še vedno, h da bo vse to prešlo in da bo zo-!- pet vse isto, kot .je bilo prej in da bom za vedno ostal v samskem stanu, i Pa zgodilo se mi je kot Abra- - hamu, ko je hotel na božje pove-i Ije darovati Bogu svojega sina - Izaka, pa ga je ravno v zadnjem ■ "asu angelj prijel za roko rekoč: • Stoj, Abraham! Ne stori nič ža-> lega svojemu sinu. Daruj pa me- ■ sto njega ovna. Bog te je samo ) skušal, če ne ljubiš bolj svojega - sina, kakor pa Boga. 1 9. SKRIVNOSTNI GLASOVI . v-> Enako sem tudi jaz mislil, da \bo Bogu ljubo, če mu darujem ' zakonski stan, četudi bi v njem I Postal najsrečnejši človek na , svetu, in da bo rad sprejel ta , mej dar. pa bilo je, kot da bi kdo •,k meni pristopil in pojavili so se {skrivnostni glasovi, ki so mi raz-| ločno in jasno odsvetovali, naj i tega. nikar ne storim, da zame i ni od Boga odločen samski stan, j marveč zakonski stan in da naj (Bogu mesto zakonskega raje darujem samski stan, da je to božja volja in da bo to zame najbolje, da bom v zakonu srečnejši, kot v samskem stanu, in da se bo . slutnja bližajoče se smrti kot moje neveste, katero sem preči kratkem imel, vresničila na drug način, da se bom enkrat peljal pp ravno isti poti, po kateri sem se peljal misleč smrti kot svoji nevesti nasproti, po drugačno nevesto, kakor pa je smrt, da mi bo nevesto zbraf sam Bog, da je nekje mladenka, s katero pride-;va, ko pride pravi čas zato, na čuden način skupaj. Celo videl sem v duhu kraj," cerkev, v kateri bova poročena, in duhovnika, ki naju bo poročil. Ugovarjal sem tem skrivnostnim glasovom na vso moč, da to ni mogoče, da ni verjetno, da jaz nisem za zakon, da so njega težave in odgovornosti za moje slabe moči prevelike, da sem preslabega zdravja, da imam prenevarno delo, itd. Toda bol.j ko sem jim ugovarjal, tem silne j še so mi zatrjevali, da je to resnica in na vsak ugovor sem dobil tako prepričevalen odgovor, da nisem mogel nič več ugovarjati. Tako n. pr. ko sem ugovarjal, da se bojim, da bi se pri nevarnem delu, kot ga imam, ne ponesrečil in morebitno družino pustil v bedi, so mi ti glasovi odgovorili : "Kdor te je do zdaj varoval nesreče, tisti te bo varoval tudi v prihodnje" Obenem so mi ti skrivnostni glasovi predstavljali v tako živih slikah vso srečo mojega bodočega življenja v novem stanu, da sem nazadnje vse to trdno veroval, rad v to privolil in želel, da se to čimprej zgodi. In tedaj so vtihnili in izginili skrivnostni glasovi in čutil sem se zopet samega. Od tedaj se mi je zdela najlepša slika: Ženska-z otrokom v naročju. Kmalu na to se mi je pripetilo nekaj posebnega. Bilo je nekega večera, ko so drugi že spali, sem se kar na enkrat kot v nekakem zamaknenju videl v tako živi sliki obdanega s srečo ljubezni v krogu ljubljene družinice, in vžival tako nepopisno srečo, za kakoršno nisem mogel nikdar misliti, da je na tem svetu mogoča. Zdelo se mi je, da se nahajam na drugem svetu in da nisem več na zemlji. Imel sem se za najsrečnejšega človeka na svetu. Večje sreče bi si ne mogel želeti. (Dalje prih.) f Stran 4 'AMERIKANSK1 SLOVENEC" Sobota, 10. augusta 19351 'Deklica z odprtimi očmi' Ali nimajo moderni princi poleg neodo-Ijive privlačnosti bogate hiše ... avto ... in odprt račun pri banki? Ta ugotovitev ponižuje Rolando ... Žal ji je te misli radi ubogega fanta tam doli, ki mu gotovo kaj takega ne pride na um. On neomajno veruje v dragoceni biser, ki ga je našel... Niti v sanjah mu ne pride na misel, da bi ga z dragimi primerjal... Zanj ona ni najlepša ... zanj je ona edina... Ona mu je dopolnilo ... druga polovica bitja, na katero je ves navezan. Vroče si jo želi, ne da bi iskal drugih razlogov mimo nje same. Vse njegovo življenje bo dobljeno ali izgubljeno, če bo Rolanda stopila pod streho ali ne, pod katero je zavetje edino le za njo. To ... to je ljubezen ... ne koleba ... ne primerja ... kliče po bitju svojem kakor cvet kliče po čebeli... kakor oko kliče po luči, brez katere nima zmisla biti. Toda nikoli ni v ljubezni enakosti. Zakaj naj bi bila baš njena ljubezen manjša ? Tn — prav za prav, čisto iz dna — ali ga resnično ljubi? ... Nejasno in zagonetno čuvstvo, ki vznemirja n jeno srce in ki ji časih mahoma daje vso svobodo — ali je to ljubezen? Ali je pametno stopiti v zakon, kjer je na eni strani vsa, na drugi pa le drobtina ljubezni? Ali bi ne bil morda ta zakon iz sočutja? ... "da", ki bi bil iztrgan težavi iskanja in bojazni odločitve? Ce bi ponosni Filbert spoznal njen "da" takšen, kakršen je ... ali bi ga navzlic svoji ljubezni sprejel? Moj Bog, kako zamotano je življenje! Rolanda sklene roke na podstavku okna, se ozre v nebo in šepeta: "Oče naš, ki si v nebesih ... Njega, ki je dejal: Vsak las na tvoji glavi je preštet... njega prosi za mrvico luči, da bi ji posvetila na pot v bodočnost. Teta Cecilija, ki v svoji zaposlenosti ni opazila Rolandine odsotnosti, je ob njenem povratku baš naročala štirim devoj-kam, ki si jih je poklicala v pomoč. Po dvoranah so se že začele vrstiti postelje. Kuhinjske potrebščine so bile previdno razpostavljene poleg velikega, s slamo na-polnejenega zaboja; teta je skrbno zapisovala vsak predmet v zvezek, primerjaje jih z dobavnicami. V tem opravilu se je kazala vsa njena praktična in za gospodinjstvo ustvarjena narava. Nenadoma je začula Rolanda, še vsa prevzeta svojih dvomov, radostne in užaljene klice svoje tete: "Ni mogoče!... Ta je pa od sile!... Zares, prav zares!... Ne, to je pa res preveč!..." "Pa kaj takega, tetka?" Tetka, ki je bila sklonjena nad zaboj in pokrita po rokavih in po ramenih z drobno slamo, se je zravnala in opazivši svojo nečakinjo, dejala: "Rolanda, kadar boš želela kaj naročiti iz Pariza, ti priporočam gospoda iz Stare Rakovice ... Ta je navihan! Prav gotovo ima že svoj zrelostni izpit... Poglej !... Poslal mi je kup stvari... vse najpotrebnejše. Celo tri sita za kavo, poglej! Ampak na lonce je enostavno pozabil ... Oh, ti moški!..." "Oh, ti moški!" ponovi Rolanda kakor v odmev. VIII. POGLAVJE Kdor še ni videl veselja, naj bi bil prišel tistega jutra o počitnicah ob desetih na pomol, ko ie dospela ladja s kolonijo malih Parižanov za "Staro Rakovico". Ladja je bila odšla iz Pornica polna, prepolna otrok, kovčegov, zavojev, trobent, bobenčkov, fotografskih aparatov... Nekoliko razburjeni radi slovesa od doma, izmučeni vslecl enajstih mesecev v dušečem Parizu, vsled noči v vlaku, prestopanja iz enega vlaka v dragega, nezaupljivo gledajo zdaj bledi malčki v morje, kjer je toliko vode!... Morje, kjer se potopiš ... in koliko jih je, ki znajo plavati ? Čeprav je bila vožnja kratka jim bereš na obrazu neprikrit strah pred morjem, ki je časih nekoliko nagajivo. Strah je večji del utemeljen radi morske bolezni, ki se je malčkov že lotevala. Ker pa je trajala vsa vožnja komaj dobro uro, je prišlo le v redkih primerih do "katastrofe". In vse je zadobilo prav hitro spet prijazno lice, ko se je pojavila na obzorju radost in zelenje, naš prekrasni otok. Na pomolu čaka kolonijo vsa nervozna in iz sebe teta Cecilija. Neprestano stopica sem in tja, ustavlja se v pozornem opazovanju dobro znane bele pike na morju ... pika očividno vedno bolj raste in postaja polagoma Saint Filbert... znameniti noirmoutierski parnik. Evo ga naposled čisto blizu. Odet je v oblak gostega dima in se pripravlja na pristanek! Vsa kolonija se tišči na sprednjem delu ladje, vse oči motrijo z zanimanjem manevriranje, mornarje, vrvi, ki letajo po zraku i njih spretne roke na pomolu ladje, ki se nategnejo in popuščajo, kakor da bi hotele povleči pomol za seboj v veliko lužo. "Ste se srečno vozili?" PISANO POLJE J. M. Trunk Svoboda Neka posebna svoboda njem kongresu čeških katoli. kbv glede Rusije polne upanja, da zašije sonce. 10 IN_ ONO VROČINA JIM POMAGALA DO PROSTOSTI Atlanta, Ga. —Silovita vročina, ki je pritiskala pretekli torek, je pripomogla 33 jetnikov v tukajšnji mestni ječi, da so prišli v prostost. Vsi so bili zaprti zaradi manjših tle-liktov. Županu se je sporočilo, da s0 razmere v ječi naravnost strašne, na kar je ta izrekel amnestijo. -o- »m REKORD ZA CHICAGO Chicago, 111. — Tekom zadnjih 25 let je doživelo to mesto en dan, v katerem se ne more zabeležiti nikake materijalne izgube vsled požarov. Ta dan je bil od 9. ure zjutraj v torek do srede zjutraj. Tekom tega i Zadnjič je neka precej 1 uspešna igralka v Parizu na- j meravala stopiti v neki samo- j stan. Poizkusila je, pa je vide-j la, da ni za redovno življenje, i ij i vsaj zdravstveno ni bila spo-1 sobna. Kak samostan ni le za | to, da bi bil kdo preskrbljen, j to se razume. Poizkusi lahko vsak, nič ni na tem, saj ima-' mo celo svetnike, ki so šli par-1. krat iz samostana, pa so le svetniki. Slučaj s t0 pariško igralko je popolnoma O. K., j jko je pač z najboljšim name-' 'nora poizkusila, in videla, d'a! s bi ne šlo. Pri "Prosveti" so bi- j' li vzhičeni o taki notici, in me- I nili, da je ta pariška igralka le šJa nazaj v svobodo. Lahko .1 je šla in morda bo prav dobro ; uživala to svobodo, saj vsak samostan precej pristriže vsaj nekaj svobode, ako kdo to razume. Vsak lahko po svojem, dokler je moralično vse v re-du. Vzhičenost nad — svobodo pa je zopet druga zadeva, vrlo kočljiva zadeva. Jaz sem i že tedaj nekaj zapisal o taki cvobodi. Kak samostan ni le za preskrbovanje, ponovim še enkrat, in enako jaz nikakor ne trdim, da bi morda vsaj I vsaka igralka morala iti v kak j sampstan, a saj je to nemogo-; če in niti tega ni treba. Orne- J nil pa sem tedaj le nekaj o i svobodi. Naletel sem na slučaj, ki je značilen. V Los Angelesu se je pri cestni kari ponesrečila neka priletna dama, da so jo I morali odpraviti v bolnišnico. ,Tam se je izvedelo, kdo je ta priletna in vrlb siromašna da-|ma. Nekoč je bila znana "di-,va," ki je pela in bila proslavljena na angleškem dvoru, povsod, kjer je nastopala. Prešla pa je mladost, prešla slava, prešla kariera prešel tudi — denar, ki ima posebno gladek ribji rep. L. 1896 je pri paniki j izgubila $200.000 vse je iz-jgubila. Zdaj je ta nekdanja klavna "diva" brez sredstev, siromašno se preživlja s šivanjem, le eno sobico ima, in ker šteje že nad 70 let, si vsakdo lahko misli, kako je s to nekdanjo "divo." Tudi časopisi so to poročali v nekem pomilovalnem smislu, da se more človeku kaj takega pripetiti. Ni treba nobenih pripomb, vsak, ki ima srce v sebi, bo pomiloval sočustvoval, nekda- UR. II. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA optometrist I 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj i o 8:30 zvečer. Kakovost Točnost Poštenost j JI. F. WW.NIK — LEKARNA — i Posluje preko 32 let. 2159 West* Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO. ILL. It [H III I ■■ I............Ill .....'»IN '■» ................................ "Da gospa..." Možje so porinili mostiček k izhodu ... Tn množica se usuje na kopno ... So rdeči... Toda tudi bledi, rumeni, rjavi in celo zeleni obrazi med njimi... Skrbno ureja voditelj vrsto dečkov. Stari so od trinajst pa do pet in dvajset let in kakor parnik, natovorjeni s prtljago, ki bi je pod nobenim pogojem, ali vsaj zelo neradi komu zaupali. Toda ne mine pol ure m vse je v najboljšem redu razvrščeno, varno shranjeno na vozičkih, v katere so vpreženi oslički, in čakajo na kraju pomola. Teta je vedno bolj iz sebe, že se razgo-varja z voditeljem in odgovarja na vsa vprašanja, ki so s prihodom v zvezi. Razlaga mu na dolgo, da bo našla kolonija tam doli hišo lepo pripravljeno,' dobro prezračeno... da so odeje izprašene in postelje pospravljene... da se kuha ogromen lonec že od šestih zjutraj in da pečejo štiri dekleta cele gore peciva, da jih: čaka že kava ... dobra ... izvrstna kava. "Povedali mi boste, ni li res, gospod voditelj!..." Otroci in mladeniči obkolijo gospoda voditelja. Slišijo vse te lepe stvari in kakor pri vojakih se dobra novica širi od skupine do skupine in povsodi poživi izmučene duhove: (Dalje) časa je izbruhnilo v mestu s mo pet požarov, a so bili * neznatnega značaja, da so J mogli pogasiti z ročnimi bi zgalkami. -o- PORAST CEN V NEMČIJ Berlin, Nemčija. — O gor' nje nemškega prebivalstva i> strahovitim porastom cen z ljenjskih potrebščin je ^ bilo v javnosti že tak izraz,1 ga naziji niti zlepa niti 7.gr ne morejo več udušiti. telji so zdaj pričeli sami jav razmotrivati zadevo in ( ljubljajo pomoč ne voljni prebivalstvu. -o- UTRINKI Lepa žena brez srca, to je1 ža brez duha. Kdor razume godbo besede' tudi razume govor godbe. * Mlados pije, starost plača. Stara domovina kliče! Obiščite deželo svojega rojstva! 7 DRI D$ JSOSLAŠfiJE Bremen - Europa Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane • Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki: DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izborne železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga Za. pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 130 W. Randolph. St., Chicago i ( ■le bi) Si "H o " Sen. »fičn ■jati n c% f Hip,.« Hn Pa v j ,n Pok 11 Pre Nnč tak 1(1 ga ses .le Hri ^Nv; ,'nja "diva" se bo že tudi našla jV svoji usodi, ampak tista ivzhičenost radi neke — svobode, je vrlo — cheap stuff. * i j Je, ampak ni vse. > ■ ! Nikolaj Berdyaev, kakor se' ■sam podpisuje, je precej spi-jsal v angleščini. Menda bo •begunec iz Rusije, piše pre-'cej dobrto in enako dobro tuldi [presoja, ko piše o notranjih motivih in razlogih pri sve-'tovnih dogodkih. Smer mu je nekako zgodovinska I filozofija modernega časa. V obče j jzadene, ne vedno in povsod.] iKakor pač tudi drugi rusk j pisatelji, ki so se močno približevali popolni resnici, pa je iniso mogli dojeti v vsem obsegu. Najbolj se vidi to na •grofu Tolstoju. Verska stran Vpliva tudi na kakovost filozofije. Materialistično nazira-nje more dovesti do nihilizma, ako je kdo dosleden v načelih Velja pač: Bog alj nič! Tudi kjer je Bog, kakor v tem slučaju pri Nikolaju Berdyaevu, pač ne more biti v filozofiji vse tako, kakor je, kakor bi bilo resnično, ker pač tudi Bog v vsem obsegu pri človeškem dejanju in nehanju, kakor se zrcali posebno v zgodovini, ni tako, da bi odgovar-Ijalo popolni resnici. Je Bog, |pa ni ves Bog v razmerju do | človeštva. j Odkod ta prikazen? Nikolaj 'Berdyaev^ je pač veren kristi-jjan, ampak pravoslaven, ruske pravoslavne vere. Kdaj prisi-je sonce popolne resnice Rusom, katerim je bilo ukradeno po ptolitiki, da jim je še vedno omegleno, zastrto tudi najboljšim duhovom, ki iščejo resnico. Ako stvar ni le političnega značaja, bi bile izjave na zad- Novi zemljevid j Jugoslavije razdeljen v banovine, nove 1 politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase iste-) jja naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti, i —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne i poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si sja naj naroči. STANE S > POŠTNINO 30c, in se naroča . od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, | Chicago, ill. A Anton Grdiiia in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. ' 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 V'l -—------ i^g wgxabffwaBaBtvjgi iffi nem-mvau* * vjarn a n awmM>mxusM i PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, iU* Phone Canal 4611 Na razpolago nw in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovS' nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskar Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Sedanje in gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige* ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, SESTRE M. FELICITE KALINŠEK --- VELIKA % val v ? * , c|i d«, > tei'a o s » Va > N a! p' % loti, d, N I- i 1 s M N s > S v < PIERRE L'ERMITE Prevod iz francoskega izvirnika 11311731'l&lfSiii^lfm "SLOVENSKA KUHARICA Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vez«va v celo platno. CEMA $5.00 r- ,________""" Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. ObčUd°' vanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAv^-DIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in g°sS»i dinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENJ Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. - Chicago, H1 ^