Le^ Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 47 Maribor, petek 18.9.2015
OBČINA BLED
634. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bled - 2
Na podlagi 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, 67/02 - ZV-1, 110/02 - ZUreP-1 in 110/02 - ZGO-1), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 -odl. US, 92/14 - odl. US), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB, 14/05 -popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - Zrud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 -ZdavNepr, 110/13, 19/15), 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09-UPB, 87/12) in 89. člen Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/14, 40/14, 14/15) je Občinski svet Občine Bled na 6. redni seji, dne 15. 9. 2015 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI BLED - 2
1.	člen
Spremeni se 1. odstavek 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Bled (Uradni list RS, št. 111/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/14; v nadaljevanju: odlok) v delu, kjer določa skupino Poslovni objekti, ki se po novem glasi:
»Poslovni objekti: vse površine, ki so namenjene opravljanju dejavnosti po veljavni Standardni klasifikaciji dejavnosti, ki se uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (registri, evidence, podatkovne baze ipd.) ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni.«
2.	člen
Spremeni se 1. alineja 1. točke 1. odstavka 10. člena odloka, ki se po novem glasi:
»- stanovanjska površina, v katero spada čista tlorisna
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XI
površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile,«
3.	člen
Spremeni se 2. točka 1. odstavka 10. člena odloka, ki se po novem glasi: » 2. nezazidano stavbno zemljišče: - površina nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem aktu določena za gradnjo objektov. Za samostojno gradbeno parcelo se po tem odloku šteje strnjeno zemljišče sestavljeno iz ene ali več parcel. Najmanjša velikost gradbene parcele za eno ali dvostanovanjsko prostostoječo hišo je 500,00 m2, kar ne velja za območja vaških jeder (SSvj), kjer se velikost gradbene parcele prilagodi velikosti, značilni za vaško jedro. Velikost gradbene parcele na vsako stavbo dvojčka je najmanj 400,00 m .«
4.	člen
Črta se 2. alineja 2. odstavka 18. člena odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2016 dalje.
Številka : 034-3/2015-10 Datum : 15.9.2015
Občina Bled Janez Fajfar, župan
635. Odlok o ustanovitvi režijskega obrata Občine Bled
Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št.76/09-UPB, 87/12) in 5. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Bled (Uradni listRS, št.
Izdajatelj:
16/13) je Občinski svet Občine Bled na 6. redni seji 15. 9. 2015 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI REŽIJSKEGA OBRATA OBČINE BLED
I. Uvodne določbe
1.	člen
Ustanovitelj režijskega obrata je Občina Bled (v nadaljevanju: občina).
2.	člen
Ta odlok določa vprašanja povezana s statusom, delovnim področjem ter pooblastili režijskega obrata v občini.
3.	člen
(1)	Režijski obrat deluje na območju občine.
(2)	Režijski obrat je organiziran kot nesamostojna notranja organizacijska enota v okviru občinske uprave in ni pravna oseba.
II.	Delovno področje režijskega obrata
4. člen
(1)	Režijski obrat deluje na naslednjih področjih:
1.	upravljanje s parkirišči;
2.	upravljanje s pristanišči in vstopno-izstopnimi mesti na celinskih vodah;
3.	upravljanje s celinskimi vodami, naravnimi vrednotami, objekti kulturne dediščine in spomeniki ter drugimi zavarovanimi območji;
4.	izvajanje javnih prevozov v cestnem in vodnem prometu;
5.	vzdrževanje stanovanj, poslovnih prostorov in objektov v lasti občine;
6.	vzdrževanje in urejanje druge infrastrukture, javnih površin ter zemljišč;
7.	zagotavljanje javnega reda in varnosti.
(2)	Režijski obrat lahko opravlja tudi druge dejavnosti, ki so opredeljene v odloku o lokalnih gospodarskih javnih službah in zakonu.
(3)	Režijski obrat skladno s Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD 2008) lahko izvaja naslednje dejavnosti:
47.890Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z
drugim blagom 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet 50.300 Potniški promet po celinskih vodah 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v
kopenskem prometu 52.220 Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu
68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
nepremičnin 77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih
sredstev v najem in zakup 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice
84.240 Dejavnosti za javni red in varnost
90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
91.030Varstvo kulturne dediščine
91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo
naravnih vrednot 93.110 Obratovanje športnih objektov
III.	Organizacija režijskega obrata
5.	člen
(1)	Režijski obrat vodi neposredno direktor občinske uprave.
(2)	V okviru režijskega obrata lahko delujejo zaposleni kot redno zaposleni, zaposleni po pogodbah ali zaposleni preko ustreznih programov javnih del.
(3)	Zaposlovanje v režijskem obratu se izvaja v skladu s kadrovskim načrtom občine in aktom o sistemizaciji delovnih mest ter predpisih, ki urejajo položaj javnih uslužbencev.
(4)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge za režijski obrat na področju gospodarskih javnih služb opravlja občinska uprava.
(5)	Za izvajanje posameznih opravil v okviru svojih dejavnosti lahko režijski obrat odda javno naročilo za oddajo del zunanjemu izvajalcu.
IV.	Financiranje dejavnosti režijskega obrata
6.	člen
(1)	Sredstva za delo režijskega obrata se zagotovijo v proračunu občine.
(2)	Režijski obrat se kot oblika izvajanja lokalne gospodarske javne službe financira:
•	s ceno javnih dobrin,
•	iz proračuna občine,
•	iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
7.	člen
Za režijski obrat kot obliko izvajanja lokalne gospodarske javne službe vodi občinska uprava ločeno računovodsko evidenco, ki omogoča obračun odhodkov in prihodkov v skladu s 4. členom tega odloka po načelih, ki veljajo za gospodarske službe.
8.	člen
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se smiselno uporabljajo določila Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Bled, Odloka o gospodarskih lokalnih javnih službah v Občini Bled ter določbe predpisov, ki urejajo gospodarske javne službe.
V.	Končna določba
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 034-3/2015-14 Datum : 15.9.2015
Občina Bled Janez Fajfar, župan
636. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ožje središče Bleda
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09, 87/12) je Občinski svet Občine Bled na 6. redni seji dne 15. 9. 2015 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU OŽJE SREDIŠČE BLEDA
I.	Splošni določbi
1.	člen
(sprejem odloka in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1)	S tem odlokom se, ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2014, 40/2014 in 14/2015) in v skladu s Sklepom o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Ožje središče Bleda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2013), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Ožje središče Bleda (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2)	Podrobni načrt je izdelalo podjetje Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p., Ljubljana, v sodelovanju s podjetjema adkrajine, krajinsko arhitekturno projektiranje d.o.o., Ljubljana in Arco d.o.o., Nova Gorica, pod številko projekta 56/13, avgusta 2015.
2.	člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa območje podrobnega načrta, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, načrt parcelacije, rešitve prostorskih ureditev, pogoje glede prilagoditve gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve ter dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(2)	Sestavine iz prvega odstavka tega člena so pojasnjene in grafično prikazane v podrobnem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Bled.
(3)	Sestavni del tega odloka je Priloga 1: Dopustni pomožni objekti.
II.	Opis in območje prostorske ureditve
3.	člen
(opis prostorske ureditve)
(1)	S podrobnim načrtom je določena celovita oblikovna in funkcionalna podoba ožjega središča Bleda ob vzhodni obali Blejskega jezera, zajetega v enoti urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: eUp) z oznako BJ-3. Določeni so urbanistični, krajinskoarhitekturni in arhitekturni pogoji za urejanje obale, Jezerske promenade, zelenih površin in stika zelenih površin z ostalimi območji ter pogoji za oblikovanje objektov, ki tvorijo skladno celoto tega dela središča Bleda.
(2)	Izhodišče podrobnega načrta je prenova večplastnega območja kulturne dediščine Bleda, območja z velikim simbolnim pomenom ter nacionalno in mednarodno prepoznavnostjo. S podrobnim načrtom so določeni objekti in območja kulturne dediščine, varovani v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva kulturne dediščine.
(3)	Določena je nova prometna ureditev, ki v največji možni meri omejuje motorni promet in umika prometne površine za motorni promet od jezera. Večji del parkirnih površin se preoblikuje v peščeve površine.
(4)	Z ureditvami je zagotovljeno vizualno in fizično navezovanje programskih območij na obalo jezera, s čimer se omogoča stopnjevanje kompleksnosti doživljanja prostora, hkrati pa te navezave izkoristi za ustreznejšo programsko opredelitev odprtega prostora. Glede na programske in druge prostorske značilnosti se ureditve vzdolžno členijo na štiri pasove:
• stik z jezerom - s programi, kot so pristajanje in privez pleten, sprehajanje in drugi programi, ki
omogočajo vizualni in fizični stik obiskovalca z jezerom;
•	park ob jezeru - s programi, ki omogočajo doživljanje obvodnega prostora, ohranjajo parkovni značaj območja in se navezujejo na dejavnosti v notranjosti objektov, z nadaljnjo členitvijo na zaokrožena programska podobmočja: Riklijevo zdravilišče, Vila Prešeren, Park ob jezeru, Kazina in Grand hotel Toplice;
•	Jezerska promenada - s programi, ki se navezujejo na dejavnosti in vsebine v notranjosti objektov ob promenadi, razgledišče, informiranje, zadrževanje, rekreacijo ter programi, ki omogočajo krepitev prepoznavnosti Jezerske promenade in Bleda (razstave, sejmi obrti, novoletni sejmi in prireditve na občinski in državni ravni);
•	parkovne površine z objekti - s programi, kot so rekreacija, zadrževanje, izobraževanje in drugi programi, ki omogočajo doživljanje parka ter programi, ki se navezujejo na dejavnosti in vsebine v notranjosti objektov, z nadaljnjo členitvijo na zaokrožena programska podobmočja: Travnik pod cerkvijo, Pod skalo, Hotel Jelovica, Zdraviliški park, Blegaš, Festivalna dvorana, Sokolski dom, Ledeniška morena, Vila Zora, Minigolf, Hotel Park ter Trst, Korotan in Jadran.
(5) Na območju podrobnega načrta so predvideni naslednji ukrepi:
•	vzdrževanje in utrjevanje obale jezera izdelane iz kamnitih blokov,
•	oblikovno poenotenje pristanišč in drugih lesenih pomolov,
•	preoblikovanje utrjenih površin,
•	postopna prenova drevnine na osnovi njenega vrednotenja,
•	odstranitev tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst,
•	določitev pogojev za urejanje robov lastniških parcel (ograjevanje ali zasaditve),
•	določitev obsega in lege površin, ki se v programskem smislu navezujejo na objekte (gostinskih vrtov) in pogojev za njihovo oblikovanje ter
•	oblikovno poenotenje urbane opreme, vključno z objekti za obveščanje in oglaševanje, ter določitev dopustnosti, oblikovanja in dimenzioniranja pomožnih objektov.
4. člen (obseg območja)
(1)	Območje podrobnega načrta obsega površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno izvedbo in rabo.
(2)	Območje podrobnega načrta obsega naslednje parcele ali dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
•	k.o. Bled: 4/1, 13/2, 13/3, 13/4, 13/7, 13/8, 13/9, 13/10, 16/3, 16/4, 17/1, 17/3, 17/4, 17/5, 17/6, 17/7, 17/8, 17/9, 17/10, 17/11, 350/3, 356/1, 356/3, 356/4, 357/1, 358/2, 358/4, 358/5, 360, 361/1, 361/2, 362, 363/1, 363/2, 363/5, 363/11, 363/12, 363/14, 363/15, 363/17, 363/19, 363/20, 363/21, 363/22, 364, 365/1, 365/2, 365/3, 365/4, 365/5, 365/6, 365/7, 366/1, 366/2, 366/3, 367/1, 367/3, 367/4, 367/5, 367/6, 367/7, 367/8, 367/9, 367/10, 367/11, 367/12, 368, 369/1, 369/2, 369/3, 369/5, 369/6, 369/7, 370/1, 370/2, 370/4, 370/5, 371/1, 371/2, 371/3, 371/4, 372/1, 372/2, 373, 374, 375/1, 375/2, 375/3, 375/4, 375/5, 375/6, 375/7, 375/8, 375/9, 376/1, 376/2, 376/3, 377/1, 377/2, 377/3, 377/4, 378/1, 378/2, 378/3, 378/4, 381, 861/1, 865, 866/1, 866/3, 866/4, 867/1, 896, 1144/44, 1144/45.
•	k.o. Želeče:
79, 740/1, 777, 778, 779/1, 779/2, 779/3, 779/4, 779/5, 779/6, 779/7, 779/8, 779/9, 779/10, 779/11, 779/13, 779/14, 779/16, 779/17, 779/18, 779/19, 779/20, 781/1, 781/3, 781/4, 781/7, 781/8, 782, 783/4, 784/1, 784/2, 785, 787/7, 787/8, 787/9, 787/10, 787/11, 787/14, 787/15, 787/16, 787/17, 787/18, 787/19, 787/20, 788/1, 794, 803, 1144/11, 1144/41, 1144/42, 1144/43, 1144/7, 1155/6, 1184, 1185/1, 1185/7, 1185/8, 1185/9, 1185/10, 1185/14, 1185/15, 1187/1, 1188/1, 1216, 1219. (3) Obseg območja podrobnega načrta je razviden iz grafičnega dela podrobnega načrta:
•	kot členitev prostora na grafičnem načrtu 4.0: Razdelitev območja na pasove in podobmočja;
•	kot umestitev v prostor na grafičnem načrtu 4.1: Ureditvena situacija;
•	s tehničnimi elementi za prenos novih mej parcel v naravo na grafičnem načrtu 8: Načrt parcelacije.
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
1.	Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
5.	člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1)	Prostorske ureditve so del celovite ureditve obale Blejskega jezera. Na zahodnem delu območje prehaja v območje Grajskega kopališča (EUP z oznako BJ-13), ki se celovito prenovi. Na južnem delu območje prehaja v območje Pod Stražo (EUP z oznako BJ-14), kjer se ohranja naravna obala jezera, po ukinitvi ali omejitvi motornega prometa na Cesti svobode pa cesto spremeni v promenado za pešce, kolesarje, fijakarje in cestno-turistični vlakec.
(2)	Jezerska promenada na severnem delu območja prehaja in se programsko dopolnjuje z območjem Grada - vaškega jedra (EUP z oznako BL-1) ter območjem avtobusne postaje Bled (EUP z oznako BL-10), ki se po selitvi centralne avtobusne postaje urbanistično in arhitekturno preoblikuje z upoštevanjem obstoječe vaške strukture, trškega značaja ter pogledov na jezero.
(3)	Ohranja se zvezni prehod parkovnega dela vzdolž severovzhodnega dela v vrtove vil vzdolž Prešernove ceste (EUP z oznako BL-13).
(4)	Prometna ureditev se veže na izgradnjo severne in južne razbremenilne ceste mimo Bleda ter druge ukrepe za prometno razbremenitev Bleda. Upošteva se ureditev vrste javnih parkirišč na obrobju naselja in izboljšanje javnega prometa. Z upoštevanjem teh ukrepov se spremeni prometni režim na območju med Blejskim jezerom ter Ljubljansko in Prešernovo cesto, vključno s postopnim ukinjanjem prometa z motornimi vozili.
2.	Rešitve načrtovanih objektov in površin s pogoji in usmeritvami za projektiranje in gradnjo
2.1 Skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora
6.	člen
(koncept prenove parkovnih površin)
(1) Na območju podrobnega načrta se ohrani in revitalizira kakovostne gradnike parkovnih ureditev, ki pomembno sooblikujejo prepoznavnost območja:
•	park ob Vili Zori (med Festivalno dvorano in Hotelom Park), ki ga je zasnoval Karl Gustav Svensson v krajinskem slogu,
•	Zdraviliški park (med Hotelom Jelovica in Jezersko promenado), ki sta ga zasnovala brata Čop po vzoru parka ob Vili Zori,
•	kostanjeve drevorede v parku Riklijevega zdravilišča ter ob Hotelu Toplice,
•	točkovne poudarke - mogočna drevesa ob obali jezera (javorolistne platane pri Vili Prešeren in bukvi v parku ob Vili Zori),
•	zatravljeno svetlo in odprto brežino pod cerkvijo sv. Martina,
•	Cesto svobode z delom Veslaške promenade in spomenikom Francetu Prešernu, ki se jo nadgradi v osrednjo peščevo površino - Jezersko promenado,
•	Park ob jezeru, ki s kakovostnimi zasaditvami dopolnjuje pot ob jezeru.
(2)	Ohrani se obstoječi koncept zasaditve parkovnih površin. Potenciale parkovnih ureditev se nadgradi z odpiranjem parkovnih ureditev z objekti proti jezeru:
•	z odstranitvijo nekakovostne drevnine in drevnine, ki pretirano zastira poglede proti objektom,
•	s programsko širitvijo vsebin proti jezeru -programskim povezovanjem Zdraviliškega parka in pristanišča za pletne ter možnostjo realizacije programov v navezavi s Festivalno dvorano tudi v območju med promenado in jezerom.
(3)	Ohrani, delno preoblikuje in v manjšem obsegu odstrani se obstoječe poteke poti. Hierarhijo peščevih poti, ki bo izboljšala berljivost prostora, se določi s širinami poti in uporabljenimi materiali:
•	prva raven je Jezerska promenada kot osrednja povezovalna površina,
•	druga raven so pot ob jezeru in glavne dostopne poti do jezera,
•	tretja raven so preostale parkovne poti.
1.	Delno se preoblikujejo poti:
•	pod Riklijevim zdraviliščem zaradi premostitve strmega vzdolžnega naklona in navezave na Veslaško promenado;
•	v Parku ob jezeru zaradi navezovanja glavne poti v parku ob Vili Zori na obalo jezera;
•	ob Grand hotelu Toplice kot razširitev obstoječe poti v leseni izvedbi, ki bo omogočila večjo pretočnost sprehajalcev skozi prostor.
2.	Ukinejo se poti:
•	pot severno od Kazine, vključno s površino, na kateri je maketa;
•	v Zdraviliškem parku diagonalna pot, ki preči zahodni del parka;
•	pod Hotelom Jelovica severna dostopna pot -njeno vlogo prevzame pot, ki teče vzporedno z njo in omogoča navezavo na promenado.
3.	Uredijo se nove poti:
•	nad Vilo Zoro povezovalna pot, ki povezuje parkirišče in površine ob Športni dvorani s potjo, ki vodi do jezera;
•	ob Vili Prešeren parkovna pot, ki omogoča dostop do Jezerske promenade in Zdraviliškega parka;
•	ob servisnem objektu jugovzhodno od Festivalne dvorane pot kot preoblikovanje obstoječe "uhojene" poti;
•	vzhodno od Hotela Park pot za pešce, ločena od prometnih površin, do vhoda v hotel.
(4)	Uredi se nova in preoblikuje obstoječa povezovalna stopnišča, ki bodo izboljšala dostope do obale jezera in Jezerske promenade:
•	novo stopnišče ob Kazini, ki bo omogočilo neposreden dostop z Jezerske promenade do lesene ploščadi vstopno-izstopnega mesta za plovila;
•	obstoječa stopnišča ob Hotelu Park z namenom izboljšanja berljivosti prostora in jasnega dostopa do vhoda v hotel in Jezerske promenade;
•	obstoječa stopnišča v Zdraviliškem parku;
•	obstoječa stopnišča na stiku z Jezersko promenado.
(5)	Vrzeli med obstoječimi parkovnimi ureditvami na območjih odstranjenih parkirišč se dopolni z novimi parkovnimi ureditvami. Nove parkovne ureditve se uredijo na območjih parkirišča ob Hotelu Toplice, na površini med Sokolskim domom in Ledeniško moreno ter na parkirišču med hoteloma Korotan in Jadran.
(6)	Ohrani se prepoznavno urbano opremo in nadomesti ostalo urbano opremo na način, da sooblikuje enotno in oblikovno skladno podobo območja podrobnega načrta.
(7)	Koncept prenove parkovnih površin z rešitvami odprtega prostora je prikazan na grafičnem načrtu 4.1: Ureditvena situacija.
7.	člen
(načrtovanje zaokroženih programskih podobmočij)
(1)	Za vsak pas ali podobmočje iz poglavij 2.2, 2.3, 2.4 in 2.5 tega odloka se izdela načrt krajinske arhitekture z zasaditvenim načrtom, skladnim s Konceptom zasaditve v prilogi tega podrobnega načrta in v katerem se določi tudi faznost izvedbe. Načrt krajinske arhitekture se izdela za celoten pas ali podobmočje in sočasno ter v skladu z načrtom/načrti arhitekture za objekt/objekte v podobmočju. Načrt krajinske arhitekture potrdi tudi Občina Bled.
(2)	V posameznih pasovih in podobmočjih se v skladu z določili poglavja V. tega odloka, ki se nanaša na rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, kot kulturna dediščina varujejo in pri načrtovanju upoštevajo objekti ter območja razvidna iz 77. člena tega odloka.
8.	člen (zasaditev območja)
(1)	Na območju podrobnega načrta se delno odstrani, postopoma nadomesti in delno preoblikuje obstoječa zasaditev v skladu s Konceptom zasaditve v prilogi tega podrobnega načrta, iz katerega je razviden podrobnejši opis zasaditve z arboristično oceno.
(2)	Na območju podrobnega načrta se odstrani s celoto neskladna, nenačrtovano zasajena drevnina in drevnina, ki je prerasla prostor ter pretirano zastira poglede proti jezeru in objektom, predvsem grmovna zasaditev. Z delno odstranitvijo, postopno nadomestitvijo in delnim preoblikovanjem obstoječih zasaditev se:
•	ohrani obstoječi koncept zasaditve parkovnih površin;
•	oblikuje ustrezno merilo zasaditev - v gruče zasajene enake vrste dreves in posamezni točkovni in linijski poudarki, na ta način se stopnjuje ustrezna členjenost prostora;
•	sooblikuje prostorsko hierarhijo - zasaditve naj podpirajo programsko opredeljena območja po principu "enak program - enake vrste dreves", na ta način se izboljša tudi orientacija v prostoru;
•	odpira prostor v smeri jezero - objekti, izpostavijo se kakovostne fasade objektov in odprejo pogledi z Jezerske promenade proti jezeru;
•	zasaditve uporabi kot način za zastiranje pogledov proti manj kakovostnim fasadam objektov.
(3)	Vsako drevoredno drevo, ki se ga odstrani, se obravnava ločeno. Na podlagi ogleda se določi ali je možno odstraniti samo eno drevo ali je treba odstraniti in nadomestiti celotno drevoredno potezo. Na ogledu mora biti prisoten s strani Občine Bled izbran arborist in predstavnik pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(4)	Z namenom dviga kakovosti prostorskih ureditev na ravni sooblikovanja prepoznavnosti in odnosa do širšega prostorskega konteksta, raznovrstnosti in dostopnosti, vzdrževanja ter razumevanja in raziskovanja prostora se ob obstoječih kakovostnih zasaditvah izvede naslednje pomembnejše dopolnitve:
•	prekinjene ploskovne zasaditve grmovnic med jezerom in potjo ob jezeru,
•	dopolnitev obstoječih dreves z enako vrsto dreves ob pristaniščih za pletne ter na novi parkovni površini ob Hotelu Toplice,
•	novi drevoredi ob Kazini, Hotelu Toplice, Panorami in Jezerski promenadi ob Hotelu Park.
(5)	Na območju podrobnega načrta se odstrani tujerodne invazivne rastlinske vrste in izvaja ukrepe za preprečitev njihove ponovne naselitve.
(6)	Vse posege na drevju naj opravi arboristično usposobljena oseba.
9.	člen (oblikovanje reliefa)
V največji možni meri se ohranja raščen teren. Vse nove prostorske ureditve in posamezne elemente se v prostor vpne na način, da se čim bolj prilagodijo značilnostim obstoječega reliefa. V primeru, da je potrebno ali smiselno preoblikovanje obstoječega reliefa, se ga preoblikuje na način, da se zvezno navezuje na ohranjen okoliški relief.
10.	člen (urejanje vodotokov)
(1)	Na celotnem območju podrobnega načrta je dopustna preureditev zacevljenih zalednih vodotokov v ustrezno hidravlično in hidrotehnično dimenzionirane in erozijsko sonaravno stabilizirane odprte struge na podlagi podatkov in ob predhodni pridobitvi soglasja organa, pristojnega za upravljanje z vodami.
(2)	Preusmeritev zalednih vodotokov v Blejsko jezero se izvede na način, da ne more priti do onesnaženja jezera.
(3)	Zagotovi se celovite tehnične in krajinskoarhitekturne rešitve, skladne z okoliškimi ureditvami in ohranjanjem značilnosti območij in objektov kulturne dediščine.
11.	člen
(materiali in usmeritve za urejanje utrjenih površin)
(1)	Utrjene površine se urejajo kot:
•	cesta, površina mešane rabe, ki je asfaltirana ali drugače tlakovana pot ali površina namenjena pešcem, kolesarjem in motornemu prometu;
•	tlakovana površina (pot, ploščad, parkirišče), ki je tlakovana s kamnom, umetnim kamnom ali betonom;
•	peščena površina (pot, ploščad, parkirišče), ki je tlakovana s peskom ali kombinacijo tlaka in peska, na delih, kjer je zaradi naklona ali večje obremenitve potrebna dodatna utrditev, je tlakovana s tlakom;
•	utrjena zatravljena površina (pot, ploščad, parkirišče), ki je zatravljena peščena površina, zatravljene travne rešetke, tlakovanje v travi ali kombinacija tlaka, peska in zatravitve.
(2)	Za tlakovanje in utrjevanje površin se uporablja:
•	kamen slovenskega izvora in umetni kamen v sivih barvnih odtenkih,
•	pesek v belih in sivih barvnih odtenkih,
•	beton v različicah (pran, brušen, štokan in podobno),
•	les slovenskega izvora v rjavo sivih odtenkih, lesa se ne barva, le globinsko impregnira.
(3)	Pri izbiri materiala se upošteva odpornost na vožnjo fijakarjev in obtežbo dostavnih in intervencijskih vozil.
(4) Utrjene površine se ureja v skladu z grafičnim načrtom 4.1: Ureditvena situacija.
12.	člen
(urejanje robov lastniških parcel)
Sosedske ograje niso dopustne. Dopustne so le funkcijske/varovalne ograje v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled. Na mejah lastniških parcel je dopustna saditev striženih živih mej iz lokalno značilnih vrst listavcev (kot so kalina, beli gaber, pušpan, medvejka) višine največ 1,20 m. Uporaba tujerodnih iglavcev (kot so cipresa, pacipresa, klek) ni dopustna. Zaradi upoštevanja prometne varnosti in preglednosti lahko upravljavec ceste določi tudi nižjo dopustno višino žive meje. V križiščih in na priključkih je v preglednem trikotniku višina največ 80 cm.
13.	člen
(gostinski vrtovi in površine zunanjih programov objektov)
(1)	Gostinski vrtovi in površine zunanjih programov objektov so dopustni v gabaritih, določenih v grafičnem načrtu 4.1: Ureditvena situacija.
(2)	Gostinske vrtove in površine zunanjih programov objektov se opremlja v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
(3)	Do sprejetja odlokov iz drugega odstavka tega člena se za opremljanje gostinskih vrtov in površine zunanjih programov objektov upoštevajo naslednja izhodišča:
•	ograjevanje: ni dopustno, dopustne so le funkcijske/varovalne ograje;
•	stoli: dopustni so leseni ali kovinski stoli z naslonom, kvadratnega ali pravokotnega tlorisa, sedalo in naslon sta kvadratne ali pravokotne oblike, prav tako kovinski profili konstrukcije stola, dopustna je uporaba lesa za naslone in sedala;
•	mize: dopustne so lesene ali kovinske mizice kvadratnega ali pravokotnega tlorisa, leseno ali kovinsko podnožje je lahko iz elementov kvadratnega ali pravokotnega prereza brez dekoracije;
•	senčila: senčenje se prednostno zagotavlja z naravno senco dreves, dopustna so tudi senčila kvadratnega, pravokotnega ali trikotnega tlorisa, kot jadra ali kot senčniki s kovinsko ali leseno nosilno konstrukcijo kvadratnega ali pravokotnega prereza brez dekoracije; v primeru senčnika je senčilo (streha senčnika) kvadratnega ali pravokotnega tlorisa brez logotipov in napisov, bele ali bež barve, opora (talna plošča) je kvadratne ali pravokotne oblike.
14.	člen (urbana oprema)
(1)	Urbana oprema se poenoti na celotnem območju podrobnega načrta. Umešča se jo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
(2)	Do sprejetja odlokov iz prvega odstavka tega člena se za umeščanje urbane opreme upoštevajo naslednja izhodišča glede dopustnosti in oblikovanja:
1. klopi:
• na podobmočjih Vila Zora in Ledeniška morena se ohrani klopi z betonskimi okvirji in lesenimi sedali ter naslonjali, pri čemer se barvani les nadomesti z lesom v rjavo sivih odtenkih;
•	v podobmočju Zdraviliški park so dopustne obstoječe premične klopi;
•	v celotnem pasu parka ob jezeru se ohranijo in dopolnijo vzorčne klopi sodobnejše izvedbe;
2.	luči:
•	ohranijo se obstoječi tipi javne razsvetljave;
3.	koši:
•	ohranijo in dopolnijo se vzorčni koši sodobnejše izvedbe;
4.	začasni objekti:
•	dopustna je postavitev enotnih stojnic, prodajnih hišk, pagod ali večjega šotora sezonskega ali prireditvenega značaja v skladu s 66. členom in Prilogo 1 tega odloka;
5.	oprema za obveščanje:
•	dopustna je postavitev enotnih nižjih lesenih stebrov z usmerjevalnimi tablami do pomembnejših točk ali objektov;
• aluminijaste in podobne samostoječe table ter obešanke niso dopustne.
(3)	Pripravi se koncept umeščanja spominskih obeležij in skulptur, ki ga potrdita Občina Bled in pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. Spominska obeležja se umešča na podlagi koncepta umeščanja in ob upoštevanju Priloge 1 tega odloka, ki določa podobmočja, na katerih je umeščanje spominskih obeležij in skulptur dopustno.
(4)	Urbano opremo odobri Občina Bled v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
15.	člen (otroška igrala)
(1)	Posamezna otroška igrala je dopustno umestiti na območja določena v grafičnem načrtu 4.1: Ureditvena situacija.
(2)	Igrala se oblikuje kot skulpture, s podlago iz naravnih materialov, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo področje varnosti otroških igral in podlag. Rešitve se pridobi z javnim natečajem.
(3)	Umeščanje napihljivih ali drugih začasnih igral ni dopustno.
2.2	Rešitve stika z jezerom
16.	člen (stik z jezerom)
(1)	Stik z jezerom obsega območje ozkega pasu obale jezera.
(2)	Vzdržuje in utrjuje se brežino jezera izdelano iz kamnitih blokov. Mestoma je dopustno urediti utrjene zatravljeni ploščadi. V povezavi z urejanjem vodotokov iz 10. člena ter na mestih, kjer se to izkaže za smiselno, se ureditve za zavarovanje in stabilizacijo brežine jezera izvedejo z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi in ozelenitvijo z lokalno značilnim rastjem.
(3)	Enotno oblikovano, praviloma v leseni izvedbi, se preoblikujejo:
•	pristanišče za pletne v izteku Zdraviliškega parka,
•	vstopno-izstopno mesto za plovila pod Kazino, ki se ga smiselno naveže na prenovljeno razgledišče v izteku Ljubljanske ceste,
•	pomol v bližini štartne veslaške hiške,
•	čolnarna in kopališče Hotela Toplice, skupaj s poenotenjem urbane opreme.
(4)	Ob Hotelu Toplice se razširijo površine za pešce v obliki lesenega podesta nad vodno površino ob predhodni oceni vplivov posega, ki jo potrdi organ, pristojen za upravljanje z vodami. Podest mora omogočati prehajanje svetlobe do vode.
2.3	Rešitve parka ob jezeru
17.	člen
(park ob jezeru - skupna določila)
(1)	Park ob jezeru obsega območje med jezerom in Jezersko promenado.
(2)	Na podobmočjih Grand hotel Toplice, Kazina, Vila Prešeren in Riklijevo zdravilišče se zagotovi oblikovno, programsko in vizualno navezavo odprtega prostora na notranjost objektov in javni prostor parka. Javna parkirišča se odstrani, površine pa preoblikuje v območja parkovnega značaja. Z ustrezno zasaditvijo ali drugimi ukrepi se zastre neugodne poglede proti servisnim površinam objektov.
(3)	Ukine in preoblikuje se posamezne dele sprehajalnih poti, predvsem v smislu vzpostavitve jasne hierarhije poti z različnimi širinami. Poti se izdela z naravnimi materiali in sočasno sanira stike s koreninskimi sistemi dreves. Klopi se prednostno umesti na zunanjo stran poti z namenom razbremenitve obvodnega prostora. Dostop do jezera se omogoči preko utrjenih zatravljenih ploščadi. Drevnino se prenovi na dveh ravneh - glede na izdelano analizo stanja drevnine in glede na ustreznost zasaditev v kontekstu oblikovne zasnove parka. Odstrani se grmovne zasaditve, ki zastirajo dolge poglede. Drevnino, ki jo je potrebno odstraniti, vendar je integralni in integrativni del parka, se postopoma nadomesti.
(4)	Z namenom omejitve poseganja na površine javnega značaja, s tem pa omogočanja ustrezne uporabe in prehodnosti javnih poti, se upošteva maksimalne obsege površin, ki se v programskem smislu navezujejo na objekte. Poenoti se urbana oprema in oprema gostinskih vrtov z namenom oblikovanja prepoznavne, vendar zadržane, prostoru ustrezne likovne govorice.
(5)	Zapiranje obale jezera z objekti, vključno s pomožnimi objekti iz 66. člena tega odloka, urbano opremo in drugimi elementi, ki se ne štejejo za objekte, ni dopustno. Gostinske vrtove se od sprehajalne poti, ki poteka neposredno vzdolž obale, loči z zatravljenim ali zasajenim pasom širokim najmanj za širino poti ob obali jezera.
18.	člen
(podobmočje Riklijevo zdravilišče)
(1)	Podobmočje Riklijevo zdravilišče se nameni programom, ki se navezujejo na dejavnosti in vsebine v notranjosti objekta in prireditvam manjšega obsega, ki se jih lahko izvaja v sodelovanju z Občino Bled (otroške delavnice, manjši koncerti, predstavitev literature in podobno).
(2)	V parku pod Riklijevim zdraviliščem se uredi nova povezovalna pot z blažjim naklonom, ki omogoča dostop do Veslaške promenade. Dopustno je manjše parkirišče za lastne potrebe. Terase pod kostanji se uredi kot utrjene zatravljene površine. Kamnito stopnišče se ohrani in obnovi. Preoblikuje se vstopno površino v Grajsko kopališče.
(3)	Ohranijo se obstoječi kostanjevi drevoredi. Dopustna je nadomestitev kostanjev, ki jih je treba odstraniti zaradi dotrajanosti, odstranitev nekakovostne drevnine, ki vizualno in fizično posega v prostor divjih kostanjev, ter najmanjšega možnega obsega drevnine vzdolž nove povezovalne poti. Na južnem delu se ohrani in dopolni motiv z brezami in pušpani.
(4)	Odstrani se pomožni objekt zahodno od Riklijevega zdravilišča, na parcelah št. 375/1 in 375/3, k.o. Bled.
(5)	Dopustna je umestitev replike lesene hišice po Riklijevem vzoru za namene spominske predstavitve zdravilišča.
19.	člen (podobmočje Vila Prešeren)
(1) Podobmočje Vila Prešeren se nameni programom, ki se navezujejo na dejavnosti in vsebine v notranjosti
objekta (s poudarkom na gostinski dejavnosti) in prireditvami manjšega obsega, ki se jih lahko izvaja v sodelovanju z Občino Bled (otroške delavnice, manjši koncerti, predstavitev literature in podobno).
(2)	Preoblikuje se pot ob jezeru. Kot utrjeni zatravljeni površini se uredita obstoječ dostop do jezera pred Vilo Prešeren ter obstoječa površina z urbano opremo in dostopom do jezera ob pristanišču za pletne. Kot utrjeni zatravljeni površini sta dopustna nova površina z urbano opremo in dostopom do jezera ter pot vzhodno od Vile Prešeren, ki povezuje Jezersko promenado in pot ob jezeru. Med Vilo Prešeren in pristaniščem je dopustno umestiti manjši prireditveni prostor za občasno izvedbo prireditev. Gostinski vrt ob Vili Prešeren se uredi v skladu s 40. členom tega odloka.
(3)	Dopustna je delna odstranitev in nadomestitev drevnine v skladu s programsko zasnovo območja. V območju med potjo ob jezeru in teraso se obstoječe grmovne zasaditve nadomestijo s striženimi vrbami. Dopustne so zasaditve nove drevnine kot dopolnitev obstoječih in z namenom zastiranja pogledov na manj privlačne dele objekta.
20.	člen (podobmočje Park ob jezeru)
(1)	Podobmočje Park ob jezeru se nameni programom, ki se navezujejo na parkovni značaj območja (zadrževanje, sprehajanje, opazovanje) in omogočajo doživljanje obvodnega in širšega prostora.
(2)	Pot ob jezeru se preoblikuje v peščeno pot, umesti se peščene ploščadi s klopmi in utrjene zatravljene dostope do jezera. Vezano na ureditev Jezerske promenade je dopustno preoblikovati stopnišča. Na podlagi vrednotenja obstoječih skulptur se določi, katere je možno nadomestiti z ustreznejšimi.
(3)	Na območju pristanišča za pletne se točkovno zasadijo vrbe, ki označujejo lokacijo pristanišča. V izteku Zdraviliškega parka se odstranijo obstoječe zasaditve trajnic. Na zatravljeni površini med pristaniščem in Jezersko promenado, ki se navezuje na Zdraviliški park, se uredi grede za zasaditev trajnic in enoletnic kot del enotnega motiva, na katerih je dopustna realizacija vrtnih razstav. Odstrani se nasad tis na razcepu Ceste svobode in Veslaške promenade z namenom odpiranja pogledov proti jezeru. Dopustna je zasaditev nižjih pokrovnih grmovnic z namenom preprečevanja dostopov. Na območju med jezerom in Jezersko promenado se neustrezna drevnina odstrani in nadomesti. V večji meri se preoblikuje zasaditve na južnem delu podobmočja z namenom izboljšanja berljivosti prostora. Ob vodnjaku se z namenom njegovega poudarjanja zasadi grmovnice enake vrste. Tik ob jezeru se izvedejo prekinjene površinske zasaditve z rezanimi vrbicami, kot ploskovnih zasaditev, ki preprečujejo prehode do jezera.
21.	člen (podobmočje Kazina)
(1)	Podobmočje Kazina se nameni zadrževanju, dostopu z Jezerske promenade proti poti ob jezeru in gostinski dejavnosti.
(2)	Preoblikuje se pot ob jezeru, umesti se peščene ploščadi s klopmi in utrjene zatravljene dostope do jezera. Ob severnem robu Kazine je dopustno preoblikovati obstoječe stopnišče ter dostop do Kazine in poti ob jezeru. Ob južnem robu Kazine se uredi novo povezovalno stopnišče, ki omogoča dostop z Jezerske promenade do vstopno-izstopnega mesta za plovila. Stopnišče dopolnjuje novo Razgledišče v izteku Ljubljanske ceste. Tik ob objektu je dopusten gostinski vrt.
(3)	Leseno ploščad se dopolni z zasaditvijo novih belih vrb, ki označujejo lokacijo vstopno-izstopnega mesta za
plovila. Med jezerom in Kazino se zasadi nova drevoredna poteza (glavičeni divji kostanji).
22.	člen
(podobmočje Grand hotel Toplice)
(1)	Podobmočje Grand hotel Toplice se nameni programom, ki se navezujejo na dejavnosti v notranjosti objektov in Jezersko promenado, v južnem delu kopališču s čolnarno, zadrževanju in ustavljanju fijakarjev in turističnega vlakca ter izposoji koles.
(2)	Preoblikujeta se servisni dostop med promenado in potjo ob jezeru ter pot ob jezeru, ki se jo naveže na lesen podest. Južno od hotela se na območju obstoječega parkirišča uredi parkovno površino. Prostor naj deluje svetlo, opremi se ga z urbano opremo, zasadi se gruče dreves kot dopolnitev obstoječe zasaditve.
(3)	Ob objektu Panorama se zasadi nov drevored (glavičeni divji kostanji), ob Hotelu Toplice se ohrani obstoječ drevored. Pod krošnjami dreves se umesti nove klopi.
2.4	Rešitve Jezerske promenade
23.	člen (Jezerska promenada)
(1)	Jezerska promenada je osrednja peščeva površina na mestu današnje Ceste svobode. Na južni strani obravnavanega območja se zaključi ob Hotelu Toplice, na severni strani območja pa se razdeli na dva dela: prvi vodi do avtobusne postaje, drugi pa do spomenika Francetu Prešernu.
(2)	Promenada se zasnuje tudi kot povezovalni element prečnih povezav. Na območju Zdraviliškega parka se omogočita površinsko povečanje peščevih površin in navezava parka na obalo jezera s pristaniščem za pletne. Ob Festivalni dvorani se omogoči realizacijo manjših prireditev. Na skrajnem južnem delu se Jezerska promenada zaključi s parkovno površino, ki se jo izvede na območju obstoječih parkirišč.
(3)	Programe v pritličjih objektov se odpre na promenado. Preoblikuje se stike promenade in območja Hotela Park, Hotela Trst, Kazine in niza poslovno stanovanjskih objektov na severnem delu Ceste svobode. Poenoti se urbana oprema.
(4)	Za tlakovanje promenade se pretežno uporabi enoten kamen slovenskega izvora v sivih barvnih odtenkih. Površine (pločnik in cestišče) se višinsko izenači. Zagotovi se povozno površino za prehode fijakarjev in intervencijskih vozil. Posebno pozornost pri oblikovanju promenade se nameni odnosu do obstoječih svetil.
(5)	Ob Hotelu Park se zasadi drevored, s katerim se dopolnjuje členjenje fasade objekta in delno zastira poglede proti objektu iz oddaljenih gledišč. Pri izvedbi se upošteva omejitve zaradi kletne etaže Hotela Park.
(6)	V sklopu Jezerske promenade se v izteku Ljubljanske ceste do jezera uredi območje poimenovano "Razgledišče" kot območje prvega stika obiskovalca z jezerom. Razgledišče se oblikuje kot enotno oblikovana poteza namenjena zadrževanju in informiranju obiskovalcev, vključno s stopniščem s podesti južno od Hotela Park, ki omogoča dostop do hotelske terase in promenade. Na območju je možno ustavljanje fijakarjev in drugih dovoljenih oblik prometa. Odstrani se drevnino, ki zastira poglede proti jezeru.
2.5	Rešitve parkovnih površin z objekti
24.	člen
(park z objekti - skupna določila)
(1) Park z objekti je območje, ki obsega površine pod cerkvijo sv. Martina, Zdraviliški park, odprti prostor ob poslovno-stanovanjskih objektih vzdolž Ceste svobode,
Festivalno dvorano, Sokolski dom, površine ob Hotelu Park in odprti prostor ob hotelih na južnem delu območja podrobnega načrta.
(2) Podobmočja Vila Zora, Hotel Park, Sokolski dom in Kazina se nameni programom, ki se navezujejo na dejavnosti in poudarjajo vsebine v notranjosti objektov s poudarkom na ustreznem vzpostavljanju naslednjih vizualnih in/ali fizičnih navezav: Sokolski dom - park, Vila Zora - obala jezera, Hotel Park - Jezerska promenada in park, Kazina - Jezerska promenada in obala jezera in s programi kot so rekreacija, zadrževanje, izobraževanje in drugi programi, ki omogočajo doživljanje parka.
25.	člen
(podobmočje Travnik pod cerkvijo)
(1)	Podobmočje Travnik pod cerkvijo se nameni programom, kot so izobraževanje in predstavitve integralne pridelave sadja in skrbi za ohranjanje narave ter kulturne krajine.
(2)	Dopustna je postavitev prenosnih čebeljih panjev na delu travnika neposredno pod cerkvijo. Manjši zeliščni vrt je dopustno urediti ob župnišču.
(3)	Dopustna je zasaditev sadnih dreves na delu travnika med gozdom in Veslaško promenado. Osrednji del travnika se ohrani kot košena travnata površina. Ob spomeniku Francetu Prešernu in ob stopnišču se odstrani obstoječe zasaditve. Delno se odstrani drevnina, ki zastira poglede proti dominanti - cerkvi sv. Martina. Ostala vitalna drevnina se ohrani.
26.	člen (podobmočje Pod skalo)
(1)	Podobmočje Pod skalo se nameni večji pretočnosti in preusmeritvi prehajanja skozi prostor, dostopom do Jezerske promenade ter programom vezanim neposredno na objekte.
(2)	V primeru odstranitve objekta Pod skalo 6 je dopustna umestitev utrjenega zatravljenega parkirišča pravokotno vzdolž ceste. Območje se krajinskoarhitekturno uredi na način, da postane površina zunanjih programov Vile Bogatin in/ali del okoliške parkovne ureditve, pri čemer se posebna pozornost nameni ohranjanju povezanosti območja cerkve sv. Martina in Zdraviliškega parka.
(3)	Ureditve in zasaditve ob objektih ne smejo zastirati in/ali okrniti kakovostnih vedut proti cerkvi sv. Martina. Poenotijo se robovi parcel v skladu z določili 12. člena tega odloka.
27.	člen (podobmočje Hotel Jelovica)
(1)	Podobmočje Hotel Jelovica se nameni programom, ki se navezujejo na dejavnosti in vsebine v notranjosti objektov ter programom, ki se navezujejo na Jezersko promenado in vaško jedro Grada (zadrževanje, prehajanje, sprehajanje, gostinstvo).
(2)	Med Diagnostičnim centrom in Hotelom Jelovica se ureditve odprtega prostora prilagodijo predvideni izgradnji parkirišča in podzemne garažne hiše. Južno od hotela se uredi površino njegovih zunanjih programov. Na severovzhodnem delu območja se uredi trg, ki se naveže na prenovljeno območje avtobusne postaje Bled.
(3)	Reliefna preoblikovanja vezana na umestitev parkirišča in površine zunanjega programa hotela morajo slediti obstoječi oblikovanosti brežine, ki pada proti Zdraviliškemu parku. Na jugozahodnem delu podobmočja se zasadi gručo dreves kot cezuro med Zdraviliškim parkom in parkiriščem. Na južnem delu podobmočja se izvede površinska zasaditev z grmovnicami, ki se jo dopolni z manjšo gručo nižjih dreves, kot cezuro med Zdraviliškim parkom in Hotelom Jelovica.
28.	člen (podobmočje Zdraviliški park)
(1)	Podobmočje Zdraviliški park se nameni dejavnostim, ki se izvajajo na površinah parkovnega značaja (zadrževanje, sprehajanje, opazovanje motivov, spoznavanje drevnine) in programom, ki se navezujejo na dejavnosti Zdraviliškega parka s parkovnimi programi kot so vrtne razstave, letni kino, prodaja izdelkov domače obrti, prostor za otroško igro, prireditve manjšega obsega, ki se jih izvaja v sodelovanju z Občino Bled (otroške delavnice, manjši koncerti, predstavitev literature in podobno).
(2)	Odstrani se neustrezne elemente, med njimi čebelnjak in gostinski vrt. Ohrani se obstoječ glasbeni paviljon kot osrednji poudarek parkovne ureditve. Zagotovi se smiselno funkcionalno, oblikovno in vizualno navezovanje okoliških objektov na park. Dopustna je izvedba vodnega motiva na mestu nekdanjega. Ohrani in obnovi se kamnito stopnišče ob Jezerski promenadi in preoblikuje stopnišče v osrednjem delu parka ter preoblikuje pot med stopniščema. Uredi se potok in obvodni prostor. Dopustna je premična urbana oprema.
(3)	Neustrezno drevnino se odstrani, ustrezno, vendar dotrajano, pa postopoma nadomesti. Drevesa se organizira v gruče, v katerih prevladuje enaka vrsta dreves. Odstrani se preobsežne zasaditve tis, ki zastirajo poglede in zmanjšujejo pretočnost posameznih delov parka. Ob potoku je dopustna zasaditev vodnih rastlin, ki bodo poudarile prisotnost vodnega elementa. V južnem delu parka, ki se navezuje na Park ob jezeru, se uredi grede za zasaditev trajnic in enoletnic kot del enotnega motiva, na katerih je dopustna realizacija vrtnih razstav.
(4)	Dopustna je postavitev začasnega, modularno zasnovanega paviljona na območju nekdanjega Zdraviliškega doma.
29.	člen (podobmočje Blegaš)
(1)	Podoobmočje Blegaš se nameni programom in ureditvam, ki se navezujejo na dejavnosti v notranjosti objektov in Jezersko promenado.
(2)	Ohrani se obstoječe zatravljeno parkirišče zahodno od Festivalne dvorane. Dopustna je možnost dostopa do objektov s severne strani. Dostop se izvede na način, da bo cesta čim manj posegala v okoliški relief in bo čim manj vidno izpostavljena (prednostno kot utrjena zatravljena površina). Ureditve ob objektih vzdolž Ceste svobode, ki se stikajo z Jezersko promenado, se oblikovalsko poenotijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled ter na podlagi rešitve pridobljene z javnim natečajem iz zadnje alineje prvega odstavka 97. člena tega odloka. Notranja dvorišča se oblikujejo na podlagi skupnih strokovnih podlag, ki jih potrdi Občina Bled.
(3)	Površino severno od objektov se redno kosi, da se ustavi širjenje invazivnih rastlin. Ohrani se značaj zatravljene površine s posameznimi drevesi. Ohrani se kakovostno drevnino ob cesti med Festivalno dvorano in poslovno stanovanjskimi objekti.
30.	člen
(podobmočje Festivalna dvorana)
(1)	Podobmočje Festivalna dvorana se nameni prireditvam in dejavnostim, ki se v programskem smislu navezujejo tako na notranjost objekta, kot na Jezersko promenado.
(2)	Vzhodno ob objektu je dopustna postavitev lesene ploščadi. V območju ob vhodu v Festivalno dvorano je dopustna postavitev začasne urbane opreme za izvedbo
prireditev, umešča se elemente, ki omogočajo preprosto pritrditev opreme (klopi, odrov).
(3) Nove zasaditve se izvedejo na severnem in zahodnem delu podobmočja - na severnem omogočajo zastiranje pogledov proti servisnim površinam, na zahodnem delu poudarjajo vhod v servisno poslovni del.
31.	člen (podobmočje Sokolski dom)
(1)	Podobmočje Sokolski dom se nameni programom, ki se navezujejo na dejavnosti v notranjosti objekta in dejavnosti, ki se jih izvaja na parkovnih površinah.
(2)	Parkirišče ob Sokolskem domu se preoblikuje v površino, ki se programsko navezuje na (prenovljen) Sokolski dom (ali nov objekt zgrajen na njegovem mestu), vizualno pa tudi na Park ob Vili Zori. Dopustne so tlakovane ploščadi na stiku s Sokolskim domom ter peščene poti, postavitev urbane opreme, skulptur in igral.
(3)	Nova parkovna ureditev se zasnuje na način, da ne zmanjšuje vizualne vloge kakovostnih obstoječih dreves, hkrati pa se naveže na kontekst zasaditve podobmočja Ledeniška morena. Obstoječa kakovostna drevesa se ohrani.
32.	člen
(podobmočje Ledeniška morena)
(1)	Podobmočje Ledeniška morena se nameni dejavnostim, ki se izvajajo na površinah parkovnega značaja (zadrževanje, sprehajanje, opazovanje motivov, spoznavanje drevnine).
(2)	Uredi se nova peščena pot, ki se naveže na parkirišče in površine pred Ledeno dvorano.
(3)	Ohrani in obnovi se avtohtono vegetacijo morene, katere nosilec je dob. Odstrani se samosevce, ki zastirajo poglede proti dobom. Pomlajeno vegetacijo doba se mestoma podkrepi z manjšo skupino gabrov. Ob cesti se odstrani linijska zasaditev tis z namenom ustreznejšega vizualnega in fizičnega navezovanja območja ledeniške morene na okoliška območja. Delna odstranitev drevnine je dopustna na območju vodnega stolpa - ohrani se sestoj črnih borov z namenom izboljšanja berljivosti prostora.
(4)	V sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine se na območju med Festivalno dvorano, Sokolskim domom in Vilo Zoro določi ukrepe za preprečevanje dostopanja v najobčutljivejše dele prostora z namenom preprečevanja površinske erozije, ki negativno vpliva na splošno stanje drevnine. Dopustno je obveščanje obiskovalcev (umeščanje informacijskih tabel) z opisom, zakaj je v občutljivih parkovnih območjih hoja izven poti nezaželena.
33.	člen (podobmočje Vila Zora)
(1)	Podobmočje Vila Zora se nameni dejavnostim, ki se izvajajo na površinah parkovnega značaja (zadrževanje, sprehajanje, opazovanje motivov, spoznavanje drevnine) in dejavnostim, ki se v programskem smislu navezujejo na občinsko stavbo ter na skrajno zahodnem delu prostora za fijakarje.
(2)	Dopustna je prenova obstoječih poti. Šahovski spomenik je dopustno odstraniti in prestaviti na novo lokacijo izven območja podrobnega načrta. Objekt, ki služi fijakarjem, se nadomesti z novim v skladu z natečajno rešitvijo za Jezersko promenado.
(3)	Ohrani se značaj parkovne ureditve, zasnovane v krajinskem slogu, ki se v celoti odpira proti Jezerski promenadi. Odstrani se posamično drevnino, ki zmanjšuje vrednost in pomen prvotnih parkovnih zasaditev. Dostop s Prešernove ceste proti Vili Zori se poudari z linijsko zasaditvijo enake vrste grmovnic z
namenom poudarjanja dostopa in izboljšanja berljivosti prostora.
34.	člen (podobmočje Minigolf)
(1)	Podobmočje Minigolf se nameni ohranitvi minigolfa v obstoječem obsegu.
(2)	Igrišče je dopustno posodobiti in nadomestiti prodajno-servisni objekt.
(3)	Obstoječa kakovostna drevnina se ohrani.
35.	člen (podobmočje Hotel Park)
(1)	Podobmočje Hotel Park se nameni programom, ki se navezujejo na dejavnosti v notranjosti objektov in Jezersko promenado.
(2)	Na Ljubljanski cesti se umesti obračališče in posledično preoblikuje vstopno stopnišče vzhodno od Hotela Park. Na vzhodni strani hotela se začasno ohranijo prometne površine, ki omogočajo vozilom dovoz do vhoda v objekt. Po spremembi prometnega režima se preoblikuje površino v vstopno ploščad, ki se bo vizualno in fizično navezovala tako na objekt, kot tudi na obdajajoč park in Ljubljansko cesto. Na južnem delu hotela je dopustna delna ukinitev povezovalnih stopnišč in oblikovanje ploščadi, s katere se odpirajo pogledi proti jezeru.
(3)	Do spremembe prometnega režima se ohrani kakovostno drevnino in odstrani z merilom prostora neuskladne ureditve ob objektu, vključno z javorolistnimi platanami, ki imajo neugodne rastiščne pogoje in posledično negativno vplivajo na okoliške ureditve. Na območju gostinskih vrtov na zahodni strani hotela so dopustne ploskovne zasaditve grmovnic, ki dodatno členijo prostor.
36.	člen
(podobmočje Trst, Korotan in Jadran)
(1)	Podobmočje Trst, Korotan in Jadran se nameni programom, ki se navezujejo na dejavnosti v notranjosti objektov in Jezersko promenado.
(2)	Na območju Hotela Korotan in Hotela Jadran se utrjene površine ob hotelih po ukinitvi parkirišč preoblikujejo in dopolnijo s programi, ki se navezujejo na notranjost objektov.
(3)	Preoblikuje se zasaditev severno od Hotela Trst -ohrani se značaj "zelenega otoka". Upošteva se izhodišča za izboljšavo obstoječe zasaditve z namenom izboljšanja berljivosti prostora in sanacije strmih brežin.
2.6 Skupna določila v zvezi z rešitvami objektov
37.	člen
(način določitve pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo)
(1) Rešitve v zvezi s posameznimi objekti se glede na kategorijo posega delijo na:
•	odstranitev objekta, ki je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;
•	gradnjo novega objekta, kije izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;
•	gradnjo novega objekta z odstranitvijo, ki je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in na njegovem mestu zgradi nov objekt ali se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;
•	rekonstrukcijo objekta, ki je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim
potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%;
•	rekonstrukcijo z gradnjo novega objekta, ki pomeni kombinacijo del, ki se štejejo za rekonstrukcijo objekta in dozidave ali nadzidave objekta;
•	ohranjanje, ki prednostno pomeni redno vzdrževanje objekta, dopustno pa je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se ne spremeni velikost zunanjih gabaritov objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave ob upoštevanju dediščinskih lastnosti in v skladu z varstvenim režimom.
(2)	Vrste dopustnih objektov so določene z opredelitvijo objektov v skladu s predpisi, ki urejajo področje enotne klasifikacije vrst objektov.
(3)	Višinski gabarit objekta je lahko določen z etažnostjo objekta, ki je določena s številom etaž nad terenom. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P) in mansarda (M). Klet (K) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Pritličje (P) je del stavbe, katere prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho.
(4)	Izraz "zakonito zgrajeni", ki se nanaša na upoštevanje obstoječih višinskih in tlorisnih gabaritov objektov pomeni, da je to gabarit zakonito zgrajenega objekta, to je objekta ali stavbe, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil zgrajen pred 31.12.1967 in je zanj pridobljeno uporabno dovoljenje po predpisih, ki urejajo področje graditve objektov.
(5)	Tlorisni gabarit objekta je določen z regulacijskimi črtami, prikazanimi na grafičnem načrtu 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti, pri čemer:
•	gradbene linije predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji;
•	gradbene meje določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati s fasado, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele.
(6)	Gradbena parcela je stavbno zemljišče, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je načrtovan objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je načrtovana njihova ureditev. Dostopna pot, ki služi več objektom, ne more biti del gradbene parcele nobenega od teh objektov.
38. člen
(skupna določila v zvezi z objekti)
(1)	Skupna določila v zvezi z objekti veljajo za vse objekte določene v tem odloku, razen če v členu, ki se nanaša na posamezen objekt, ni določeno drugače.
(2)	Arhitektura objektov naj izhaja iz zavedanja simbolne vrednosti Bleda kot celote in dediščinskih vrednot posameznih objektov, zagotavlja naj uravnoteženo podobo grajenega prostora in s parkovnimi ureditvami harmonično oblikovanje objektov.
(3)	Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in ohranjanje objekta ter vzdrževanje objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
(4)	Dopustno je vzdrževanje objekta, ki je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Redno vzdrževanje pomeni izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev. Vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona, določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost. Ob tem se upošteva:
•	vzdrževalna dela na ovoju objekta, zasteklitve objekta, inštalacije in naprave na objektu in dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta se izvedejo v skladu z določili členov poglavja 2.7 tega odloka, ki se nanašajo na rešitve v zvezi s posameznimi objekti;
•	vzdrževalna dela na objektih kulturne dediščine opredeljenimi v 77. členu tega odloka se izvedejo v skladu z varstvenimi režimi opredeljenimi v 79. in 80. členu tega odloka.
(5)	Dopustna je sprememba namembnosti, ki je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico. Sprememba namembnosti je dopustna v okviru vrst dopustnih objektov, določenih za posamezen objekt.
(6)	Dopustne barve fasad objekta so bela in sorodni svetli toni, določeni na podlagi barvnih standardov, ki se uporabljajo v gradbeništvu: RAL 9001, 9002, 9003, 9010, 9016, 1013 in 7047. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju.
(7)	Dekorativno osvetljevanje stavbnih fasad na jezerski strani ni dopustno, razen objektov kulturne dediščine, v skladu s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(8)	Inštalacije in tehnološke naprave se praviloma vgrajuje v notranjost objektov. Izvedba tehničnih etaž in umeščanje inštalacij in tehnoloških naprav izven gabaritov strehe ni dopustno. Zunanje enote klimatskih naprav ni dopustno obešati na fasade, ki so vidne z Jezerske promenade in jezerske strani in/ali se jih ustrezno vpne v oblikovanje fasade.
(9)	Zazidalne površine se preko zelenih površin homogeno vključijo v zelene površine objezerskega prostora. Dopustno je preoblikovanje utrjenih površin na stikih z objekti ob upoštevanju grafičnega načrta 4.1: Ureditvena situacija. Ograjevanje zemljišča objekta ni dopustno, vse ograje so le funkcijske/varovalne. Gradnja zunanjih bazenov ni dopustna. V sklopu projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt krajinske arhitekture, ki obsega gradbeno parcelo in stike z javnimi površinami.
(10)	V skladu z določili poglavja V. tega odloka, ki se nanaša na rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, se kot kulturna dediščina varujejo in pri načrtovanju upoštevajo objekti ter območja razvidna iz 77. člena tega odloka. V posameznih členih poglavja 2.7 tega odloka so izpostavljeni objekti dediščine, katerih ohranjanje značilnosti predstavlja temeljno izhodišče podrobnejšega načrtovanja objekta.
2.7 Rešitve posameznih objektov
39. člen (Riklijevo zdravilišče)
(1)	Riklijevo zdravilišče, Veslaška promenada 12, je objekt z zaporedno št. 1, na parcelah št. 375/2 in 375/8, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje ali ohranjanje in gradnja novega objekta (kot dozidava). Izjemoma, v kolikor se pridobi soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva kulturne dediščine, je dopustna tudi odstranitev ali gradnja novega objekta z odstranitvijo.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo.
(5)	Velikost objekta:
•	Ohranijo se zakonito zgrajeni višinski gabariti obstoječega objekta.
•	Ohranijo se zakonito zgrajeni tlorisni gabariti obstoječega objekta, ki se lahko v primeru gradnje novega objekta na zahodnem delu objekta povečajo, v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti. Dopustna je izvedba kletne etaže, v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti.
(6)	Lega objekta: Ohrani se obstoječa kota pritličja.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječa velikost in oblika gradbene parcele.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Ohrani se podolgovata oblika objekta.
•	Ohranijo se členitev objekta in fasade ter fasadni detajli. Ohranijo se gradiva (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova objekta. V primeru gradnje novega objekta se uporabijo tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet).
•	Ohranijo se oblika strehe, naklon strešine in kritina.
•	Ohranijo se barve fasad in kritine.
(9)	Varstvo kulturne dediščine:
•	Objekt se varuje kot spomenik z oznako EŠD 7838, Bled - Riklijevo zdravilišče, za katerega velja Odlok o razglasitvi Riklijeve vile (Vile Rikli) na Bledu za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 56/92).
•	V primeru odstranitve objekta ali gradnje novega objekta z odstranitvijo se določi dele objekta in arhitekturne elemente, ki se jih pred odstranitvijo ohrani in/ali deponira.
•	V primeru gradnje novega objekta z odstranitvijo se izvede replika osnovne arhitekturne in krajinskoarhitekturne rešitve. Replicira se gabarite, fasado, kritino, osrednjo dvorano, vidne materiale (omete), stavbno pohištvo in poslikave.
(10)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Ohranjanje obstoječega objekta je dopustno le ob postavitvi začasnih platen/mrež z vseh strani, z možnostjo tiska, za zaščito objekta in zmanjšanje vidnega razvrednotenja območja. Ustreznost platen/mrež potrdita Občina Bled in pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 18. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Riklijevo zdravilišče.
40. člen (Vila Prešeren)
(1)	Vila Prešeren, Veslaška promenada 14, je objekt z zaporedno št. 2, na parcelah št. 373 in 374, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje in gradnja novega objekta (kot dozidava). Izjemoma, če je pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva kulturne dediščine, je dopustna tudi gradnja novega objekta z odstranitvijo.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice.
(5)	Velikost objekta:
•	Ohranijo se zakonito zgrajeni višinski gabariti obstoječega objekta.
•	V primeru ohranjanja objekta se ohranijo zakonito zgrajeni tlorisni gabariti obstoječega objekta. V primeru gradnje novega objekta se upoštevajo od jezera odmaknjeni tlorisni gabariti v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti.
•	V primeru ohranjanja objekta je dopustna dozidava pritlične zastekljene zaprte terase v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti in ob predhodnemu znižanju kote gostinskega vrta, ki se jo prilagodi koti sprehajalne poti ob jezeru.
(6)	Lega objekta: Ohrani se obstoječa kota pritličja. Dozidava pritlične zastekljene zaprte terase upošteva znižano koto gostinskega vrta.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Ohrani se obstoječa točkovna oblika objekta - vila v parku. Pritlični volumen letnega vrta in zastekljene zaprte terase naj se preoblikuje v enoten volumen usklajene podobe.
•	Ohranijo se obstoječa členitev objekta in fasade z balkoni ter fasadni detajli.
•	Ohranijo se gradiva (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova objekta. V primeru gradnje novega objekta (dozidave) in gradnje novega objekta z odstranitvijo se uporabijo tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet).
•	Ohranijo se oblika strehe, naklon strešine in kritina. Streha zastekljene zaprte terase je ravna.
•	Ohranijo se barve fasad in kritine.
•	Odstranijo se vsi nezakonito izvedeni deli objekta.
(9)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot stavbna dediščina z oznako EŠD 13351, Bled - Vila Kidričeva 1, za katerega veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(10)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Na novo se zgradi ali preoblikuje obstoječ gostinski vrt na način, da se zagotovi zasajeno površino med gostinskim vrtom in potjo ob jezeru. V smeri proti jezeru se gostinski vrt (kot lesena, tlakovana ali peščena površina) zmanjša upoštevajoč tlorisne gabarite v skladu z grafičnim načrtom 4.1: Ureditvena situacija. Dopustno ga je nadomestiti v smeri proti vzhodu (kot peščeno ali travnato površino) v skladu z grafičnim načrtom 4.1: Ureditvena situacija. V primeru preoblikovanja obstoječega gostinskega vrta se premesti in
preoblikuje obstoječ dostop do gostinskega vrta in dopusti zunanji servisno-gostinski sklop na vzhodnem delu objekta, ki se ga zastre z leseno opno. Odstrani se kiosk in igralo na zahodni strani gostinskega vrta.
•	Obvezen je enoten oblikovalski princip celotne stavbe. Prenova samo dela fasade ni dopustna. V primeru gradnje novega objekta naj bo stavba sodobna interpretacija tipa vile v parku.
•	V primeru gradnje novega objekta z odstranitvijo se pred pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja izvede vabljeni javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše arhitekturne in krajinskoarhitekturne rešitve, z upoštevanjem pogojev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 19. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Vila Prešeren. Zamejitve odprtih zunanjih površin niso dopustne. Zapiranje obale jezera ni dopustno. Zemljišče okoli objekta se ureja kot odprta parkovna površina v javni rabi.
41.	člen
(Vila Bogatin, Diagnostični center Bled)
(1)	Vila Bogatin, Pod Skalo 4, je objekt z zaporedno št. 3, na parcelah št. 13/8, 13/9, 369/5 in 866/4, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo.
(5)	Velikost objekta:
•	Ohranijo se zakonito zgrajeni višinski gabariti obstoječega objekta.
•	Ohranijo se zakonito zgrajeni tlorisni gabariti obstoječega objekta.
(6)	Lega objekta: Ohrani se obstoječa kota pritličja.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Ohranijo se obstoječa členitev objekta in fasade ter fasadni detajli.
•	Ohranijo se gradiva (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova objekta. Ohranijo se oblika strehe, naklon strešine in kritina.
(9)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Dopustno je smiselno povečanje velikosti objekta zaradi energetske sanacije stavbe z oblaganjem fasade.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 26. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Pod Skalo.
42.	člen (objekt Pod skalo 6)
(1)	Objekt Pod skalo 6, je objekt z zaporedno št. 4, na parcelah št. 370/1, 370/4 in 370/5, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje. Izjemoma, če je pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva kulturne dediščine, je dopustna tudi odstranitev objekta.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo.
(5)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot stavbna dediščina z oznako EŠD 13235, Bled - Hiša pod skalo 6, za katerega veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(6)	Dodatni pogoji in usmeritve:
• Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 26. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Pod Skalo.
43.	člen (objekt Pod skalo 8)
(1)	Objekt Pod skalo 8, sta objekta z zaporednima št. 5 in 5.1, na parcelah št. 13/3, 13/7 in 13/10, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo.
(5)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot stavbna dediščina z oznako EŠD 13272, Bled - Vila pod skalo 8, za katerega veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(6)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 26. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Pod Skalo.
44.	člen (Hotel Jelovica)
(1)	Hotel Jelovica, Cesta svobode 8, je objekt z zaporedno št. 6, na parcelah št. 16/3, 16/4, 17/1 in 17/10, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Rekonstrukcija, gradnja novega objekta (kot dozidava ali/in nadzidava) in gradnja novega objekta z odstranitvijo.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
•	12420 Garažne stavbe za potrebe osnovne namembnosti območja.
(5)	Velikost objekta:
•	Zakonito zgrajeni višinski gabariti obstoječega objekta se lahko spremenijo. Dopustna je izvedba ravne strehe, katere venec ne sme biti višji od obstoječega slemena. Na strehi je dopustna izvedba tehnične etaže in terase.
•	Zakonito zgrajeni tlorisni gabariti obstoječega objekta se lahko spremenijo. V primeru gradnje novega objekta je dopustna širitev objekta na nivoju pritličja znotraj gabaritov obstoječe terase, v smeri proti jezeru, vzdolž južne fasade objekta; v smeri proti severu je dopustna širitev objekta na nivoju
nadstropij za največ 1,5 m izven tlorisnih gabaritov obstoječega objekta. Izven gabaritov obstoječega objekta se lahko izvedejo zunanja stopnišča, požarna stopnišča, dostopne klančine ali poudarjeni vhodi in nadstreški. Na nivoju kletne etaže je dopustna širitev - prizidava garaže na parcelnih št. 369/1, 369/6, 865, 866/33 in 368, vse k.o. Bled, v maksimalnih dopustnih gabaritih, v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti. Na nivoju pritlične etaže je nad garažo dopustno parkiranje, del površine se ohrani zazelenjen.
(6)	Lega objekta: Ohrani se nivo pritličja obstoječega objekta.
(7)	Gradbena parcela: Obstoječa velikost in oblika gradbene parcele se lahko spremeni, v okviru določil tega člena.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Ohrani se podolgovata oblika objekta, tudi v primeru gradnje novega objekta.
•	V primeru gradnje novega objekta se členitev objekta in fasade prilagodi tlorisni razmestitvi programa.
•	Z oblikovanjem fasade naj stavba ne izstopa iz obstoječe podobe Bleda.
•	Uporabijo se tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira. Na fasadi je, kot prevladujoč material, dopustna uporaba stekla, ki ne sme biti odsevno, lesa in ometa. Fasada je lahko tudi ozelenjena.
•	Dopustna je izvedba nadstreška nad dovozno cesto vzdolž severnega roba objekta.
•	Ohranijo se oblika strehe, naklon strešine in kritina. Dopustna je ravna streha in terasa ter ozelenitev strehe.
•	Dopustne so osnovne barve materialov, ki se lahko uporabijo na fasadi. Vse druge barve naj bodo v okviru dopustnih RAL.
(9)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 27. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Hotel Jelovica.
45. člen (Hotel Jekler)
(1)	Hotel Jekler, Cesta svobode 8a in Cesta svobode 8 (zahodni del pritličja), je objekt z zaporedno št. 7, na parcelah št. 17/3, 17/4, 17/5, 17/7, 17/8, 17/9, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Rekonstrukcija na delu objekta na parcelah št. 17/3 in 17/5, ohranjanje na delu objekta na parcelah št. 17/4 in 17/9.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za
kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo.
(5)	Velikost objekta:
•	Višinski gabariti obstoječega objekta na parcelah št. 17/3 in 17/5 se lahko spremenijo, pri čemer se prostornina stavbe lahko spremeni za največ 10%. Višinski gabariti obstoječega objekta na parcelah št. 17/4 in 17/9 se ohranijo.
•	Tlorisni gabariti obstoječega objekta na parcelah št. 17/3 in 17/5 se lahko spremenijo, pri čemer se prostornina stavbe lahko spremeni za največ 10%.
Tlorisni gabariti obstoječega objekta na parcelah št. 17/4 in 17/9 se ohranijo.
(6)	Lega objekta: Ohrani se obstoječa kota pritličja.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in
oblika gradbene parcele.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Ohranijo se obstoječa členitev objekta in fasade ter fasadni detajli. V primeru rekonstrukcije se vzpostavi celostno usklajena oblika objekta. Fasado je dopustno obnoviti kot celoto.
•	Ohranijo se gradiva (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova objekta. V primeru rekonstrukcije se uporabijo tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira.
•	Ohranijo se oblika strehe, naklon strešine in kritina. V primeru rekonstrukcije naj oblika, materiali in barve strehe sledijo strehi obstoječega objekta.
•	Ohranijo se obstoječe barve. V primeru rekonstrukcije se barve uskladijo z barvami obstoječega objekta.
(9)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Dopustno je smiselno povečanje velikosti objekta zaradi energetske sanacije stavbe z oblaganjem fasade.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 27. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Hotel Jelovica.
46.	člen
(objekt ob Cesti svobode 8a)
(1)	Objekt ob Cesti svobode 8a je objekt z zaporedno št.
8, na parceli št. 17/6, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem
(BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice.
(5)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 27. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Hotel Jelovica.
47.	člen (objekt Cesta svobode 7a)
(1)	Objekt Cesta svobode 7a je objekt z zaporedno št. 9,
na parceli št. 363/15, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem
(BT).
(3)	Kategorija posega: Rekonstrukcija.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	11210 Dvostanovanjske stavbe,
•	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnice, stavbe za oskrbo in nego hišnih živali ipd.),
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
•	12301 Trgovske stavbe v pritličju.
(5)	Velikost objekta:
•	Višinski gabariti obstoječega objekta se lahko spremenijo, pri čemer se prostornina stavbe lahko spremeni za največ 10%.
•	Tlorisni gabariti obstoječega objekta se lahko spremenijo, pri čemer se prostornina stavbe lahko spremeni za največ 10%.
(6)	Lega objekta: Ohrani se obstoječa kota pritličja.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Vzpostavi se enostavna oblika objekta, brez dodanih izboklin osnovnemu volumnu in uravnotežena fasada brez odvečnih členitev, fasadnih detajlov in dekoracij.
•	Pri oblikovanju fasade so dopustni klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira.
•	Kritina je sive barve, dopustna je dvokapna streha, dopustna so strešna okna.
(9)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Obvezen je usklajen oblikovalski princip volumna in fasade objektov vzdolž Ceste svobode. Usklajenost potrdi Občina Bled.
•	Pritličja stavb morajo biti v javni rabi.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 29. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Blegaš.
48. člen (objekt Cesta svobode 7)
(1)	Objekt Cesta svobode 7 je objekt z zaporedno št. 10, na parcelah št. 363/14 in 363/19, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	11210 Dvostanovanjske stavbe,
•	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnice, stavbe za oskrbo in nego hišnih živali ipd.),
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12301 Trgovske stavbe v pritličju.
(5)	Velikost objekta:
•	Ohranijo se zakonito zgrajeni višinski gabariti obstoječega objekta.
•	Ohranijo se zakonito zgrajeni tlorisni gabariti obstoječega objekta.
(6)	Lega objekta: Ohrani se obstoječa kota pritličja.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Ohrani se obstoječa točkovna oblika objekta - vila.
•	Vzpostavi se enostavna oblika objekta, brez dodanih izboklin osnovnemu volumnu in uravnotežena fasada brez odvečnih členitev, fasadnih detajlov in dekoracij. Dopustne so
spremembe na način boljše prezentacije avtentične zasnove objekta.
•	Pri oblikovanju fasad so dopustni klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira.
•	Kritina je sive barve, dopustna je dvokapna streha, ohrani se obstoječa usmeritev slemena, dopustna so strešna okna.
(9) Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Obvezen je usklajen oblikovalski princip fasade objektov vzdolž Ceste svobode. Usklajenost potrdi Občina Bled.
•	Pritličje objekta mora biti v javni rabi.
•	Dopustno je smiselno povečanje velikosti objekta zaradi energetske sanacije stavbe z oblaganjem fasade.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 29. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Blegaš.
49. člen (objekt Cesta svobode 9)
(1)	Objekt Cesta svobode 9 je objekt z zaporedno št. 11, na parcelah št. 363/11, 363/12 in 363/17, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje in gradnja novega objekta (kot dozidava).
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12301 Trgovske stavbe (v pritličju),
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice.
(5)	Velikost objekta:
•	Višinski gabarit zakonito zgrajenega obstoječega objekta se ohrani.
•	Tlorisni gabariti zakonito zgrajenega obstoječega objekta se ohrani. Možna je le dozidava v pritličju, v tlorisnih gabaritih v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti. Dozidan del objekta je nadkrita odprta zunanja terasa, ki se ne zapira.
(6)	Lega objekta: Ohrani se obstoječa kota pritličja.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Ohrani se obstoječa točkovna oblika objekta - vila in vse dediščinske lastnosti objekta.
•	Pri oblikovanju fasad so dopustni klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira.
•	Kritina je sive barve. Dopustna so strešna okna.
(9)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot stavbna dediščina z oznako EŠD 14171, Bled - Cesta svobode 9, za katerega veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(10)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Obvezen je usklajen oblikovalski princip volumna in fasade objektov vzdolž Ceste svobode. Usklajenost potrdi Občina Bled.
•	Pritličje objekta mora biti v javni rabi.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Odstranijo se vsi nezakonito izvedeni prizidki osnovnemu stavbnemu volumnu vile.
•	Odstrani se pomožni objekt na severovzhodnem robu parcele št. 363/11.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 29. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Blegaš. Severno in vzhodno objekta se uredi gostinski vrt, ki se ga zasnuje na način, da je možen dovoz do notranjih dvorišč podobmočja, če se takšna rešitev v fazi podrobnejšega načrtovanja izkaže kot smiselna.
50. člen (nov objekt ob Cesti svobode)
(1)	Nov objekt ob Cesti svobode je objekt z zaporedno št. 13, na parcelah št. 363/1, 363/20, in 363/22, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Gradnja novega objekta z odstranitvijo.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev.
•	V hotelskih in podobnih gostinskih stavbah je dopustno bivanje lastnika ali upravljavca objekta, in sicer največ ena stanovanjska enota.
(5)	Velikost objekta:
•	Višina objekta je K+P+1+M, v primeru ravne strehe K+P+1.
•	Tlorisni gabarit objekta je pravokoten, prilagojen velikosti in legi gradbene parcele, namembnosti območja in funkciji objekta. Umeščenost objekta se navezuje na prostorsko dominanto - Blejski grad. Dopustno je odstopanje od opredeljenih gradbenih meja v primeru zagotavljanja boljše vedute na Blejski grad, pri čemer se smiselno ohrani velikost objekta opredeljena z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti.
(6)	Lega objekta: Pritlična etaža je na nivoju vhoda z južne ali jugo vzhodne strani stavbe. Kota pritličja se prilagodi koti ostalih objektov v podobmočju na način, da bo nastala skladna površina notranjih dvorišč.
(7)	Gradbena parcela: Obstoječi velikost in oblika gradbene parcele se lahko upoštevajoč velikost in umeščenost objekta spremenita.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Gradnja novega objekta naj sledi oblikam obstoječih sosednjih objektov - točkovnemu tipu objekta - vili.
•	Vzpostavi se enostavna oblika objekta, brez dodanih izboklin osnovnemu volumnu in uravnotežena fasada brez odvečnih členitev, fasadnih detajlov in dekoracij.
•	Uporabijo se tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira.
•	Kritina je sive barve, streha je dvokapna z naklonom 40 - 45 stopinj ali ravna. Izstopajoči elementi strehe niso dopustni, razen frčad, ki se izvedejo v skladu z določili nadrejenih aktov, ki
urejajo področje urejanja prostora na območju Občine Bled. Dopustna so strešna okna. Dopustna je ozelenitev strehe. (9) Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Objekt kurilnice z zaporedno št. 12, na parceli št. 363/20, k.o. Bled, se odstrani. Objekt je dopustno tudi ohraniti v celoti ali deloma (npr. dimnik). V tem primeru se ga smiselno vključi v nov objekt in dopusti prilagoditev gradbenih meja, pri čemer se smiselno ohrani velikost objekta opredeljena z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti. Transformatorsko postajo na parceli št. 363/20 se ohrani ali prestavi na drugo lokacijo ob upoštevanju določil 69., 72. in 91. člena tega odloka.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 29. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Blegaš. Dopusten je dovoz do notranjih dvorišč podobmočja, če se takšna rešitev v fazi podrobnejšega načrtovanja izkaže kot smiselna.
51. člen (Festivalna dvorana)
(1)	Festivalna dvorana, Prešernova cesta 11, je objekt z zaporedno št. 14, na parcelah št. 360, 361/2, k.o. Bled.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Območja drugih centralnih dejavnosti brez stanovanj (CDd).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje, rekonstrukcija in gradnja novega objekta (kot dozidava ali/in nadzidava).
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12203 Druge poslovne stavbe,
•	12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
•	12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: razen igralnice in cirkusi,
•	12620 Muzeji in knjižnice.
(5)	Velikost objekta:
•	Višinski gabariti obstoječega objekta se lahko spremenijo na severnem delu, največ do višine južnega dela objekta.
•	Tlorisni gabariti obstoječega objekta se lahko spremenijo na severovzhodnem delu v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti. V primeru gradnje novega objekta je možna dozidava objekta v smeri proti severovzhodu v pritličju in nadstropju.
(6)	Lega objekta: Kota pritličja v primeru gradnje novega objekta je na nivoju pritličja obstoječega objekta.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele, v primeru gradnje novega objekta se parcela lahko spremeni, v okviru določil tega člena.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	V primeru gradnje novega objekta se vzpostavi celostno usklajena oblika objekta.
•	Ohranijo se obstoječa členitev objekta in fasade ter fasadni detajli.
•	Ohranijo se gradiva (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova objekta. V primeru gradnje novega objekta se uporabijo tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira.
•	Ohranijo se oblika strehe, naklon strešine in kritina. V primeru gradnje novega objekta naj oblika, materiali in barve strehe sledijo strehi obstoječega objekta.
•	Ohranijo se obstoječe barve. V primeru gradnje novega objekta se barve uskladijo z barvami obstoječega objekta.
(9)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot stavbna dediščina z oznako EŠD 905, Bled - Festivalna dvorana, za katerega veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(10)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	V primeru gradnje novega objekta je potrebno pred pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje avtorja arhitekture objekta in z njim v dogovoru pridobiti strokovno najprimernejšo arhitekturno in krajinskoarhitekturno rešitev.
•	Energetska sanacija stavbe z oblaganjem fasade ni dopustna.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 30. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Festivalna dvorana.
52.	člen (servisni objekt)
(1)	Servisni objekt je objekt z zaporedno št. 15, na parceli št. 779/4, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Parki (ZP).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo javni sanitarni prostori.
(5)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 32. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Ledeniška morena.
53.	člen (parkirišče s pergolo)
(1)	Parkirišče s pergolo je objekt z zaporedno št. 15.1, na parceli št. 358/4, k.o. Želeče. Objekt funkcionalno pripada Vili Plemelj, Prešernova cesta 31, ki se nahaja izven območja podrobnega načrta.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Na območju parcele št. 358/4, k.o. Želeče, se podrobnejša namenska raba iz območja drugih centralnih dejavnosti za izobraževanje (CDi) spremeni v površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Gradnja novega objekta.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	21120 Parkirišča.
(5)	Velikost objekta:
•	Tlorisni gabarit objekta je pravokoten, prilagojen velikosti in legi gradbene parcele, namembnosti območja in funkciji objekta.
(6)	Lega objekta: Na nivoju uvoza/izvoza s ceste na odseku 5.
(7)	Gradbena parcela: Obstoječi velikost in oblika gradbene parcele se lahko zaradi novozgrajenega objekta spremenita.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Vzpostavi se enostavna oblika objekta, ob zagotavljanju osnovne funkcije objekta. Dopustna je umestitev opornega zidu, ki se ga naveže na celovito krajinskoarhitekturno ureditev območja. Uporabijo se tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta. Streha se zasnuje kot ozelenjena pergola.
(9)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 31. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Sokolski dom.
54. člen (Sokolski dom)
(1)	Sokolski dom, Prešernova cesta 23, je objekt z zaporedno št. 16, na parcelah št. 357/1, 356/1 in 356/3, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Območja drugih centralnih dejavnosti za izobraževanje (CDi).
(3)	Kategorija posega: Rekonstrukcija. Izjemoma, če je pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva kulturne dediščine, je dopustna tudi gradnja novega objekta z odstranitvijo.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo: gledališča, dvorane za družabne prireditve, plesne dvorane, ki niso diskoteke, in glasbeni paviljoni),
•	12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
•	12620 Muzeji in knjižnice,
•	24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine),
•	poleg objektov in dejavnosti, ki so dopustni v namenski rabi CDi, je kot del stavbe za kulturo ali izobraževanje dopustna tudi ureditev kavarne in knjigarne.
(5)	Velikost objekta:
•	Največji dovoljen višinski gabarit objekta je +8 m +/-10 %, 1/4 objekta ima na vzhodnem delu lahko višinski gabarit do +10 m +/-10 %.
•	Ohranijo se zakonito zgrajeni tlorisni gabariti obstoječega objekta. V primeru gradnje novega objekta se tlorisni gabarit prilagodi velikosti in legi gradbene parcele, namembnosti območja in funkciji objekta. Tloris naj bo pravokoten, znotraj gradbenih mej, v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti.
(6)	Lega objekta: Kota pritličja v primeru gradnje novega objekta je na nivoju pritličja obstoječega objekta.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele, ki se lahko zaradi ustrezne velikosti novozgrajenega objekta spremeni.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Vzpostavi se celostno usklajeno obliko objekta, prilagojeno obliki parcele namenjene gradnji ter funkciji objekta.
•	Ohranijo se členitev objekta in fasade ter fasadni detajli. V primeru gradnje novega objekta členitev objekta in fasade sledi funkciji nove gradnje, značilnostim in podobi okoliške pozidave ter zahtevam izpostavljene lege objekta.
•	Ohranijo se gradiva (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova objekta. V primeru gradnje novega objekta se uporabijo tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira.
•	Ohranijo se oblika strehe, naklon strešine in kritina. V primeru gradnje novega objekta se streha oblikuje glede na funkcijo nove gradnje, značilnosti in podobo okoliške pozidave in zahteve izpostavljene lege objekta. Streha se lahko oblikuje kot ravna in ozelenjena.
(9)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot stavbna dediščina z oznako EŠD 14172, Bled - Sokolski dom, za katerega veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(10)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Uvoz v podzemno garažo se uredi iz severozahodne smeri, izvoz pa v smeri proti severovzhodu. Možnost uvoza in izvoza se lahko določi tudi drugače, če se to izkaže kot ugodnejša rešitev glede na prometno ureditev obodnih cest.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 31. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Sokolski dom. Zemljišče okoli objekta se ureja kot odprta parkovna površina v javni rabi.
55.	člen
(Vila Zora, občinska stavba)
(1)	Vila Zora, Cesta svobode 13, je objekt z zaporedno št. 17, na parceli št. 778, k.o. Želeče.
(2)	Podrobna namenska raba: Območja drugih centralnih dejavnosti brez stanovanj (CDd).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12201 Stavbe javne uprave.
(5)	Velikost objekta:
•	Ohranijo se obstoječi višinski gabariti.
•	Ohranijo se obstoječi tlorisni gabariti.
(6)	Lega objekta: Ohrani se obstoječa kota pritličja.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Ohrani se točkovna oblika objekta - vila.
•	Ohranijo se obstoječi značilni elementi oblikovanja.
•	Ohranijo se obstoječi materiali in gradiva.
•	Ohrani se obstoječa streha.
•	Ohranijo se obstoječe barve.
(9)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot spomenik z oznako EŠD 10290, Bled - Vila Zora s parkom, za katerega velja Odlok o razglasitvi Vile Zora s parkom za kulturni spomenik lokalnega pomena, Ur.l. RS, št. 16/2002.
(10)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Dopustni so posegi znotraj stavbe, kot je npr. izvedba dvigala in podobne tehnične ali tehnološke izboljšave, ki pomenijo bolj kakovostno uporabo stavbe.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 33. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Vila Zora.
56.	člen (stolp)
(1)	Stolp je objekt z zaporedno številko 17.1, na parceli št. 779/3, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Parki (ZP).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12730 Kulturni spomeniki.
(5)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se nahaja znotraj območja z oznako EŠD 10290, Bled - Vila Zora s parkom. Upošteva se določila Odloka o razglasitvi Vile Zora s parkom za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur.l. RS, št. 16/2002).
(6)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Dopustni so posegi znotraj stolpa za potrebe umestitve programa in zamenjava vrat na način, da je možen ogled notranjosti.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 33. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Vila Zora.
57. člen (Hotel Park)
(1)	Hotel Park, Cankarjeva cesta 15, je objekt z zaporedno št. 18, na parcelah št. 777, 782, 783/4, 779/14 in 1187/1, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje in gradnja novega objekta (kot dozidava).
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12301 Trgovske stavbe (v kleti ali pritličju),
•	12420 Garažne stavbe za potrebe osnovne namembnosti območja.
•	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in stavb za oskrbo in nego hišnih živali ipd.),
•	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante vezane na preventivni zdraviliški turizem,
•	12203 Druge poslovne stavbe: samo konferenčne in kongresne stavbe.
(5)	Velikost objekta:
•	Z gradnjo novega objekta - dozidavo v kletni etaži -ni dopustno višinsko presegati obstoječih višinskih gabaritov kletne etaže.
•	Tlorisni gabariti obstoječega objekta se lahko spremenijo le v primeru gradnje novega objekta (dozidave). Možna je dozidava objekta v kleti za potrebe garažne hiše v smeri proti vzhodu ter za potrebe servisnih prostorov v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti, pri čemer ostajajo tlorisni gabariti kleti proti jezeru pod Jezersko promenado v okviru obstoječih.
(6)	Lega objekta: Kota pritličja je na nivoju pritličja obstoječega objekta.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele, ki se lahko spremeni le v primeru gradnje novega objekta (dozidave).
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Ohranijo se členitev objekta in fasade ter fasadni detajli.
•	Vzpostavi se celostno usklajena oblika objekta, prilagojena obliki gradbene parcele ter funkciji objekta.
•	V primeru gradnje novega objekta členitev objekta in fasade sledi funkciji nove gradnje, značilnostim in podobi obstoječega objekta ter okoliške pozidave, upoštevajoč zahteve izpostavljene lege objekta.
•	Ohranijo se gradiva (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova objekta. V primeru gradnje novega objekta se uporabijo tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira.
•	Ohranijo se oblika strehe, naklon strešine in kritina. V primeru gradnje novega objekta - garaž - se streha na delu, ki ni vkopan v brežino, oblikuje kot ravna in ozelenjena.
•	Barve se uskladijo z okoliškimi objekti in z zasnovo objekta.
(9) Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Uvoz in izvoz v podzemno garažno hišo se uredi iz smeri severovzhod - vzhod.
•	Obvezen je enoten oblikovalski princip celotne stavbe.
•	V primeru gradnje novega objekta se pred pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi soglasje avtorja arhitekture objekta in z njim v dogovoru pridobiti strokovno najprimernejšo arhitekturno rešitev.
•	Zimski vrtovi ali drugačne zamejitve odprtih zunanjih površin niso dopustni. Zemljišče okoli objekta se ureja kot odprta površina v javni rabi.
•	Dopustno je smiselno povečanje velikosti objekta zaradi energetske sanacije stavbe z oblaganjem fasade.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Odstranijo se vsi elementi ograjevanja zunanjih površin ter zastekljeni ali drugače zamejeni zimski vrtovi proti jezeru. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 35. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Hotel Park. V primeru gradnje novega objekta -garaž - se ohrani dele raščenega terena in/ali zagotovi rastiščne razmere, ki bodo v okviru krajinskoarhitekturne ureditve prostora nad garažo omogočale tudi zasaditev drevnine.
58. člen (Kazina)
(1)	Kazina, Cesta svobode 10, je objekt z zaporedno št. 19, na parcelah št. 781/3, 781/4 in 785, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Gradnja novega objekta z odstranitvijo. Do odstranitve objekta je dopustna kategorija posega ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12301 Trgovske stavbe (v pritličju).
(5)	Velikost objekta:
•	V primeru gradnje novega objekta se upoštevajo zakonito zgrajeni višinski gabariti obstoječega objekta (K+P), pri čemer višina objekta z ravno streho ne sme presegati višine kapi osnovnega dela obstoječega objekta ali višine ravne strehe obstoječega objekta.
•	V primeru gradnje novega objekta se upoštevajo zakonito zgrajeni tlorisni gabariti obstoječega objekta.
(6)	Lega objekta: Kota pritličja je v primeru gradnje novega objekta na nivoju pritličja obstoječega objekta -na nivoju Jezerske promenade.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele, tudi v primeru gradnje novega objekta.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	V primeru gradnje novega objekta se obliko objekta prilagodi funkciji nove gradnje, upošteva se značilnosti in podobo okoliške pozidave in izpostavljeno lego objekta.
•	Nujno je vzpostavljanje celostno usklajene oblike objekta, prilagojene obliki gradbene parcele.
•	Do gradnje novega objekta je dopustno vzpostaviti horizontalno členitev objekta, ki upošteva obstoječi ritem fasadnih odprtin. Le te se lahko zaradi zahtev rabe objekta povečajo po vzoru že obstoječih fasadnih odprtin.
•	Členitev objekta in fasade sledi funkciji nove gradnje, značilnostim in podobi obstoječega objekta ter okoliške pozidave, upoštevajoč zahteve izpostavljene lege objekta.
•	V primeru gradnje novega objekta se uporabijo tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira.
•	V primeru gradnje novega objekta se izvede ravna streha. Dopustna je ozelenitev strehe.
•	Barve se uskladijo z okoliškimi objekti in z zasnovo objekta.
(9) Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Obvezen je enoten oblikovalski princip celotne stavbe. Prenova samo dela fasade ni dopustna.
•	V primeru gradnje novega objekta se pred pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja izvede javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše arhitekturne in krajinskoarhitekturne rešitve, z upoštevanjem pogojev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
•	Zimski vrtovi ali drugačne zamejitve odprtih zunanjih površin niso dopustni. Zemljišča okoli objekta, predvsem proti jezeru in Jezerski promenadi, se urejajo kot odprta nezamejena površina. Zapiranje obale jezera ni dopustno.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Odstranijo se vsi elementi ograjevanja zunanjih površin ter zastekljeni ali drugače zamejeni zimski vrtovi proti jezeru in Jezerski promenadi. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 21. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Kazina.
59. člen (Peglezen)
(1)	Peglezen, Cesta svobode 19, je objekt z zaporedno št. 20, na parceli št. 787/11, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje. Izjemoma, če je pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva kulturne dediščine, je dopustna tudi gradnja novega objekta z odstranitvijo.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice.
(5)	Velikost objekta:
•	Gradnja novega objekta se izvede znotraj maksimalnih zakonito zgrajenih višinskih gabaritov obstoječega objekta.
•	Gradnja novega objekta se izvede znotraj gradbenih mej, v skladu z grafičnim načrtom 4.2:
Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti.
(6)	Lega objekta: Kota pritličja je v primeru gradnje novega objekta na nivoju pritličja obstoječega objekta -na nivoju Jezerske promenade.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele, ki se lahko spremeni le v primeru gradnje novega objekta.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	V primeru gradnje novega objekta se vzpostavi celostno usklajena oblika objekta, prilagojena obliki gradbene parcele in funkciji objekta.
•	Vzpostavi se izvorna transparentna - paviljonska zasnova objekta, členitev objekta in fasade ter materiali in fasadni detajli. V primeru gradnje novega objekta členitev objekta in fasade sledi funkciji nove gradnje, značilnostim in podobi obstoječega objekta ter okoliške pozidave, upoštevajoč zahteve izpostavljene lege objekta.
•	Ohranijo se gradiva (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova objekta. V primeru gradnje novega objekta se uporabijo tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet).
•	Ohranijo se oblika strehe, naklon strešine in kritina. V primeru gradnje novega objekta se streha lahko oblikuje tudi kot ravna. Dopustna je ozelenitev strehe.
•	Ohranijo se obstoječe barve. V primeru gradnje novega objekta se barve uskladijo z okoliškimi objekti in z zasnovo objekta.
(9)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot stavbna dediščina, kot del objekta z oznako EŠD 13248, Bled - Hotel Trst, za katerega veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(10)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Energetska sanacija stavbe z oblaganjem fasade ni dopustna.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Odstranijo se vsi elementi ograjevanja zunanjih površin ter zastekljeni ali drugače zamejeni zimski vrtovi proti jezeru in Jezerski promenadi. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Odstranijo se vsi nezakonito izvedeni prizidki osnovnemu stavbnemu volumnu.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 36. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Trst, Korotan in Jadran. Smiselno se ohrani vrt z drevnino.
60. člen (Hotel Trst)
(1)	Hotel Trst, Cesta svobode 19, sta objekta z zaporedno številko 21 in 21.1, na parcelah št. 787/9, 787/10, 787/19 in 787/20, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
•	12301 Trgovske stavbe (v pritličju),
•	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in stavb za oskrbo in nego hišnih živali ipd).
(5)	Varstvo kulturne dediščine: Objekta se varujeta kot stavbna dediščina z oznako EŠD 13248, Bled - Hotel Trst, za katera veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(6)	Dodani pogoji in usmeritve:
•	Energetska sanacija stavbe z oblaganjem fasade ni dopustna.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje, oglaševanje ter elementi za ograjevanje, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 36. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Trst, Korotan in Jadran.
61. člen (Restavracija Panorama)
(1)	Restavracija Panorama, Cesta svobode 12, je objekt z zaporedno št. 22, na parceli št. 788/21, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Odstranitev ali gradnja novega objekta z odstranitvijo. Do odstranitve objekta je dopustna kategorija posega ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12112 Gostilne, restavracije in točilnice.
(5)	Velikost objekta:
•	Višinski gabarit novega objekta se uskladi z višino pritlične etaže Hotela Trst na način, da je iz nadstropnih etaž Hotela Trst omogočen pogled proti jezeru.
•	Gradnja novega objekta se izvede znotraj gradbenih mej, v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti.
(6)	Lega objekta: Kota pritličja je na nivoju Jezerske promenade.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele, ki se lahko spremeni le v primeru gradnje novega objekta.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Objekt se zasnuje kot transparenten paviljonski objekt. Vzpostavi se celostno usklajena oblika objekta, prilagojena obliki gradbene parcele, funkciji nove gradnje in gabaritom sosednjih objektov.
•	Členitev objekta in fasade sledi funkciji nove gradnje, značilnostim in podobi obstoječega objekta ter okoliške pozidave, upoštevajoč zahteve izpostavljene lege objekta.
•	Uporabijo se tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira.
•	Streha se oblikuje kot ravna. Dopustna je ozelenitev strehe.
•	Barve se uskladijo z okoliškimi objekti in z zasnovo objekta.
(9) Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Obvezen je enoten oblikovalski princip celotne stavbe.
•	V primeru gradnje novega objekta se pred pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja izvede javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše arhitekturne in krajinskoarhitekturne rešitve, z upoštevanjem pogojev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
•	Zasteklitve ali drugi načini omejevanja zunanjih odprtih površin niso dopustni.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Odstranijo se vsi elementi ograjevanja zunanjih površin ter zastekljeni ali drugače zamejeni zimski vrtovi proti jezeru in Jezerski promenadi. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 22. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Grand hotel Toplice.
62. člen (Grand hotel Toplice)
(1)	Grand hotel Toplice, Cesta svobode 12, je objekt z zaporedno številko 23, na parceli št. 788/21, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
•	12301 Trgovske stavbe,
•	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; (razen avtopralnic in stavb za oskrbo in nego hišnih živali ipd.),
•	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante vezane na preventivni zdraviliški turizem,
•	12203 Druge poslovne stavbe: samo konferenčne in kongresne stavbe.
(5)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot stavbna dediščina z oznako EŠD 13246, Bled - Hotel Toplice, za katerega veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(6)	Dodani pogoji in usmeritve:
•	Energetska sanacija stavbe z oblaganjem fasade ni dopustna.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Odstranijo se vsi elementi ograjevanja zunanjih površin ter zastekljeni ali drugače zamejeni zimski vrtovi proti jezeru in Jezerski promenadi. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 22.
člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Grand hotel Toplice.
63.	člen (Hotel Korotan)
(1)	Hotel Korotan, Cesta svobode 21, je objekt z zaporedno številko 24, na parcelah št. 787/7 in 787/18, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev.
(5)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot stavbna dediščina z oznako EŠD 13244, Bled - Hotel Korotan, za katerega veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(6)	Dodani pogoji in usmeritve:
•	Energetska sanacija stavbe z oblaganjem fasade ni dopustna.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Odstranijo se vsi elementi ograjevanja zunanjih površin ter zastekljeni ali drugače zamejeni zimski vrtovi proti Cesti svobode. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 36. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Trst, Korotan in Jadran.
64.	člen (Čolnarna s kopališčem)
(1)	Čolnarna je objekt z zaporedno št. 25, na parceli št. 788/23, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje ali gradnja novega objekta z odstranitvijo.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke,
•	24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: razen zabaviščnih parkov, tudi vodnih in podobnih objektov na prostem ter igrišč za golf,
•	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo sanitarni prostori,
•	12420 Čolnarne.
(5)	Velikost objekta:
•	Gradnja novega objekta se izvede znotraj maksimalnih višinskih gabaritov obstoječega, zakonito zgrajenega objekta.
•	Gradnja novega objekta se izvede znotraj maksimalnih tlorisnih gabaritov obstoječega, zakonito zgrajenega objekta.
(6)	Lega objekta: Kota pritličja je na nivoju pritličja obstoječega objekta.
(7)	Gradbena parcela: Ohranita se obstoječi velikost in oblika gradbene parcele.
(8)	Usmeritve za oblikovanje objekta:
•	Vzpostavi se celostno usklajena oblika objekta, prilagojena obliki gradbene parcele in funkciji nove gradnje.
•	Členitev objekta in fasade sledi funkciji nove gradnje, značilnostim in podobi obstoječega objekta ter okoliške pozidave, upoštevajoč zahteve izpostavljene lege objekta.
•	Uporabijo se tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta. Objekt se izvede v lesu. Fasad se ne historizira.
•	Izvede se ravna streha. Dopustna je ozelenitev strehe.
•	Barve se uskladijo z okoliškimi objekti in z zasnovo objekta.
(9) Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Obvezen je enoten oblikovalski princip celotne stavbe.
•	Zasteklitve ali drugi načini omejevanja objekta niso dopustni.
•	Zemljišče okoli objekta, predvsem proti jezeru in Jezerski promenadi, se ureja kot odprta površina v javni rabi.
•	Dopustna je ograja proti cesti za potrebe kopališča v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Odstranijo se vsi elementi ograjevanja zunanjih površin ter zastekljeni ali drugače zamejeni zimski vrtovi proti jezeru in Jezerski promenadi. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 22. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Grand hotel Toplice.
65. člen (Hotel Jadran)
(1)	Hotel Jadran, Cesta svobode 23, je objekt z zaporedno številko 26, na parcelah št. 787/14, 787/15, 787/16 in 787/17, k.o. Želeče.
(2)	Podrobnejša namenska raba: Površine za turizem (BT).
(3)	Kategorija posega: Ohranjanje.
(4)	Vrste dopustnih objektov:
•	12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev.
(5)	Varstvo kulturne dediščine: Objekt se varuje kot stavbna dediščina z oznako EŠD 13242, Bled - Hotel Jadran, za katerega veljata osnovni pravni režim varstva dediščine in dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine določena v 79. in 80. členu tega odloka.
(6)	Dodatni pogoji in usmeritve:
•	Energetska sanacija stavbe z oblaganjem fasade ni dopustna.
•	Odstranijo se vsi elementi za označevanje in oglaševanje, elementi za ograjevanje razen funkcionalnih, elementi urbane opreme in oprema letnih vrtov. Odstranijo se vsi elementi ograjevanja zunanjih površin ter zastekljeni ali drugače zamejeni zimski vrtovi proti Cesti svobode. Dopustni elementi se na novo umestijo v skladu z določili posebnih
občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
•	Zunanje površine se ureja v skladu s poglavjem 2.1 tega odloka, ki se nanaša na skupna določila v zvezi z rešitvami odprtega prostora in določili 36. člena tega odloka, ki se nanaša na podobmočje Trst, Korotan in Jadran.
66.	člen (pomožni objekti)
(1)	Vrste pomožnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih podrobnega načrta in pogoji, ki jih je treba ob tem upoštevati, so določeni v tabeli v Prilogi 1 tega odloka.
(2)	Pomožne objekte se oblikuje in dimenzionira v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
(3)	Do sprejetja odlokov iz drugega odstavka tega člena se za oblikovanje in dimenzioniranje pomožnih objektov uporablja določila Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Bled ter določila predpisov, ki urejajo področje graditve objektov in razvrščanja objektov glede na zahtevnost gradnje.
(4)	Za določitev tistih pomožnih objektov, ki se štejejo za enostavne in nezahtevne objekte po predpisih, ki urejajo področje graditve objektov, se upoštevajo predpisi, ki urejajo področje razvrščanja objektov glede na zahtevnost gradnje.
(5)	Na območju podrobnega načrta je za postavitev pomožnih objektov treba pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, pristojne službe za ohranjanje narave na območjih naravnih vrednot iz 86. člena tega odloka, Občine Bled ter upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, če se nahajajo v varstvenem pasu le-te.
(6)	Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke. Spremembe pomožnih objektov v bivalne objekte niso dopustne.
2.8 Prometna ureditev
67.	člen (prometnice)
(1)	Območje podrobnega načrta se uredi za peš in kolesarski promet, fijakarje in cestno-turistični vlakec. Motorni promet se dovoli za intervencijo, dostavo in dovoze do posameznih objektov. V prvi fazi se za splošni motorni promet zapre parkovno območje med Grajskim kopališčem, Hotelom Jelovico, jezersko obalo, Prešernovo cesto in Ljubljansko cesto, v drugi fazi, po izgradnji južne razbremenilne ceste in parkirišč zunaj ožjega središča Bleda, pa Ljubljansko cesto in Cesto svobode od Pošte do Hotela Toplice ter naprej proti Mlinemu.
(2)	Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta 5.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro: promet. Na območju podrobnega načrta in sosednjih območjih se motorni promet organizira na štirih ravneh:
•	preko prometnic, na katerih se dovoli splošen motorni promet, brez omejitev;
•	preko prometnic z omejenim režimom motornega prometa, na katerih se dovoli motorni promet za dovoz do objektov za imetnike dovolilnic, intervencijo in dostavo;
•	preko prometnic z omejenim režimom motornega prometa, na katerih se dovoli motorni promet za intervencijo in dostavo ter
•	preko prometnic in površin z omejenim režimom motornega prometa, na katerih se dovoli motorni promet za intervencijo.
(3) Režimi motornega prometa in ureditve po posameznih odsekih so naslednji:
1.	odsek 1, Veslaška promenada (od spomenika Francetu Prešernu do Regatnega centra): dvosmerni promet za imetnike dovolilnic in intervencijo, časovno omejen režim za dostavo;
2.	odsek 2, Veslaška promenada (od spomenika Francetu Prešernu do vstopa v Grajsko kopališče): dvosmerni promet za imetnike dovolilnic in intervencijo, časovno omejen režim za dostavo;
3.	odsek 3, Jezerska promenada (od spomenika Francetu Prešernu in avtobusne postaje do Hotela Jadran):
•	pododsek 3a: dvosmerni promet za intervencijo, časovno omejen režim za dostavo; dopusten je dvosmerni promet za imetnike dovolilnic do objekta Cesta svobode 7a; uvoz se omeji s fizično zaporo za motorni promet;
•	pododsek 3b: dvosmerni promet za imetnike dovolilnic in intervencijo, časovno omejen režim za dostavo;
•	pododsek 3c: dvosmerni promet za intervencijo, časovno omejen režim za dostavo;
•	pododsek 3d: dvosmerni promet za intervencijo,
•	pododsek 3e: dvosmerni promet za intervencijo; začasno, do izvedbe reorganizacije dostave v Hotelu Park, časovno omejen režim za dostavo;
•	pododsek 3f: dvosmerni promet za intervencijo, časovno omejen režim za dostavo;
•	pododsek 3g: dvosmerni promet za imetnike dovolilnic in intervencijo, časovno omejen režim za dostavo;
•	pododsek 3h: dvosmerni promet za intervencijo, časovno omejen režim za dostavo;
•	obstoječe ceste na odseku se preoblikujejo v površine za pešce in kolesarje v skladu z določili 8. člena tega odloka;
4.	odsek 4, Pod Skalo (od avtobusne postaje do spomenika Francetu Prešernu): dvosmerni promet za imetnike dovolilnic in intervencijo, časovno omejen režim za dostavo; dopustno je razširiti obstoječo cesto, uvoz se omeji s fizično zaporo za motorni promet; zagotovi se dovoze do objektov Pod Skalo;
5.	odsek 5, Prešernova cesta IV (ob Festivalni dvorani): dvosmerni promet za imetnike dovolilnic in intervencijo, časovno omejen režim za dostavo, dopustno je razširiti obstoječo cesto v smeri proti severu;
•	pododsek 5a: možnost dvosmernega dovoza do objektov Cesta svobode 7 in 7a ter novega objekta ob Cesti svobode;
6.	odsek 6, Prešernova cesta V: splošen enosmerni promet; dopustno je razširiti obstoječo cesto v smeri proti severu;
7.	odsek 7, Cesta svobode (ob Festivalni dvorani): dvosmerni promet za intervencijo, časovno omejen režim za dostavo;
8.	odsek 8, Prešernova cesta II: splošen enosmerni promet; uvoz se lahko omeji s prometno signalizacijo "dovoljeno za lokalni promet";
9.	odsek 9, Prešernova cesta III: splošen enosmerni promet; uvoz se lahko omeji s prometno signalizacijo "dovoljeno za lokalni promet ";
10.	odsek 10, Prešernova cesta I: splošen dvosmerni promet;
11.	odsek 11, Ljubljanska cesta (dovoz do Hotela Park): dvosmerni promet za dostavo, dovoz do parkirišč in intervencijo; uvoz se omeji s fizično zaporo za motorni promet;
12.	odsek 12, Ljubljanska cesta (od Ceste svobode do Prešernove ceste):
•	pododsek 12a: dvosmerni promet za imetnike dovolilnic in intervencijo, časovno omejen režim za dostavo; uvoz se omeji s fizično zaporo za motorni promet; na križišču s Cankarjevo cesto in dovozom do Hotela Park se uredi krožišče;
•	pododsek 12b: splošen dvosmerni promet; preuredi se prometno signalizacijo;
•	pododsek 12c: enosmerni promet za imetnike dovolilnic in intervencijo z iztekom na odsek 13, časovno omejen režim za dostavo;
13.	odsek 13, Cankarjeva cesta, Ulica narodnih herojev: splošen dvosmerni promet; uvoz se lahko omeji s prometno signalizacijo "dovoljeno za lokalni promet";
14.	odsek 14, Cesta svobode (od objekta Cesta svobode 27b do Hotela Jadran): dvosmerni promet za imetnike dovolilnic in intervencijo, časovno omejen režim za dostavo.
68. člen (mirujoč promet)
(1)	Ohranijo ali uredijo se parkirišča za lastne potrebe ali parkirišča namenjena dejavnostim v objektih za imetnike dovolilnic na območjih:
•	Riklijevega zdravilišča,
•	Vile Prešeren,
•	objekta Pod skalo 6 v primeru njegove odstranitve (za kratkotrajno parkiranje),
•	objektov Pod skalo 8,
•	notranjih dvorišč objektov Cesta svobode 7, 7a in 9 ter novega objekta ob Cesti svobode, pri čemer se uvozi prilagodijo ureditvam dvorišč in dogovoru med lastniki,
•	Festivalne dvorane,
•	parkirišča s pergolo pod Vilo Plemelj in
•	Sokolskega doma.
(2)	Parkirišča na območju Hotela Jelovica, Hotela Jekler in Vile Bogatin se ohranijo ali uredijo začasno, do izvedbe prostorskih ureditev na podobmočjih Hotel Jelovica in Pod skalo in/ali izgradnje garaže na območju avtobusne postaje Bled, nato se parkirišča preoblikujejo v predprostor objektov.
(3)	Parkirišče Hotela Park se ohrani začasno, do izgradnje podzemne garaže na območju Hotela Park, nato se parkirišče preoblikuje v parkovno površino v skladu s 35. členom tega odloka.
(4)	Parkirišča na območju hotelov Toplice, Korotan in Jadran se ohranijo začasno, do zaprtja Ljubljanske ceste, nato se parkirišča preoblikujejo v parkovne površine v skladu s 22. in 36. členom tega odloka.
(5)	Parkirišča iz prvega do četrtega odstavka tega člena so omejena na površine opredeljene v grafičnem načrtu 4.1: Ureditvena situacija.
(6)	Dopustna je izgradnja podzemnih garažnih hiš, v maksimalnih dopustnih gabaritih v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti, na območjih:
•	Vile Bogatin in Hotela Jelovica, pri čemer streha garaže ne sme presegati kote pritličja Hotela Jelovica, dopustno pa je parkiranje na njej,
•	Sokolskega doma in
•	Hotela Park.
(7)	Garažne hiše iz prejšnjega odstavka se zgradi v roku 10 let od sprejema tega odloka.
(8)	Gradnja podzemnih garaž za lastne potrebe je dopustna tudi v okviru novih gradenj in rekonstrukcij drugih objektov, če dovoz do objekta omogoča prometni režim iz tretjega odstavka 67. člena tega odloka, so uvozi znotraj gabaritov objektov določenih z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti ter rešitve niso v nasprotju z določili iz poglavja V. tega odloka, ki se nanaša na rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(9)	V zvezi z zagotavljanjem najmanjšega števila parkirnih mest na gradbeni parceli se na območju podrobnega načrta uporabljajo predpisi in določila nadrejenih aktov, ki urejajo področje urejanja prostora na območju Občine Bled.
(10)	Dopustna je umestitev prostorov za izposojo koles v skladu z grafičnim načrtom 4.1: Ureditvena situacija. Izposoja se izvaja po enotnem sistemu, v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
prilagoditve gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
69. člen (skupne določbe)
(1)	Potek omrežij okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture je razviden iz grafičnega načrta 5.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro: komunalni vodi.
(2)	Projektiranje, gradnja in vzdrževanje okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture poteka v skladu s smernicami in projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav v prilogi tega podrobnega načrta, če niso v nasprotju s tem odlokom, ter v skladu z veljavnimi tipizacijami upravljavcev, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(3)	Projektiranje, gradnja in vzdrževanje okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture potekajo sočasno in usklajeno s projektiranjem, gradnjo, in vzdrževanjem ostalih prostorskih ureditev po tem odloku, z upoštevanjem določil, ki se nanašajo na območja kulturne dediščine in območja ohranjanja narave. Morebitne vnaprejšnje ureditve infrastrukture se izvedejo na način, da se omogoči kasnejšo nemoteno izvedbo vseh posegov po tem odloku.
(4)	Okoljska, energetska in elektronsko komunikacijska infrastruktura praviloma, zaradi zagotavljanja nemotenega razraščanja koreninskega sistema drevnine, poteka pod utrjenimi površinami.
(5)	Pred izvedbo posameznih posegov na območju podrobnega načrta se določi natančno lego vseh okoljskih, energetskih in elektronsko komunikacijskih objektov in naprav ter izvede zakoličbo.
(6)	Pred vsakim posegom v območje gospodarske javne infrastrukture se pridobi soglasje posameznega upravljavca.
(7)	Okoljska, energetska in elektronsko komunikacijska infrastruktura se ob gradnji prostorskih ureditev po tem odloku ustrezno zaščiti in/ali preuredi.
(8)	V času gradnje in po njej se zagotovi nemoteno okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo okoliških objektov.
70.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Ohrani se obstoječe vodovodno omrežje s priključki na to omrežje. Ukinejo se priključki odstranjenih objektov in izvedejo priključki novih objektov.
(2)	Dopustna je gradnja in vzdrževanje vodovodnega omrežja.
71.	člen
(kanalizacijsko omrežje, odvajanje zalednih in padavinskih voda)
(1)	Izvede se kanalizacijsko omrežje kot del ureditve omrežja na delu območja centra Bleda. Ohranijo se ostalo obstoječe kanalizacijsko omrežje in priključki na to omrežje. Ukinejo se priključki odstranjenih objektov in izvedejo priključki novih objektov. Po potrebi se izvedejo višinske in statične preureditve jaškov in kanalov. Izvede se ločen sistem odvajanja fekalnih in meteornih voda.
(2)	Odvajanje fekalnih voda se izvede preko centralnega fekalnega črpališča pri Kazini in tlačnega voda na območje Cankarjeve ceste.
(3)	Zaledne in padavinske vode se ob upoštevanju določil petega odstavka 87. člena:
•	z območja nad Jezersko promenado in prometnih površin odvajajo v primarno meteorno kanalizacijsko omrežje (M - kanal),
•	z območja Jezerske promenade preko oljnih lovilcev odvajajo v Blejsko jezero,
•	z območja pod Jezersko promenado odvajajo razpršeno.
(4)	Vode s prometnih površin in ostalih utrjenih površin se odvajajo preko lovilca olj, katerega velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje so skladni s standardom SISt EN 858-2.
(5)	Dopustna je gradnja in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja.
72.	člen (električno omrežje)
(1)	Ohrani se obstoječe električno omrežje s priključki na to omrežje. Ukinejo se priključki odstranjenih objektov in izvedejo priključki novih objektov.
(2)	Dopustna je gradnja in vzdrževanje električnega omrežja.
(3)	Za priključevanje novih porabnikov ali povečanja obremenitev obstoječih porabnikov na obravnavanem območju se uporabi proste kapacitete elektroenergetskega omrežja ali se zgradi dodatne elektroenergetske kabelske povezave. Točen način priklopa porabnikov na elektroenergetsko omrežje poda upravljavec distribucijskega omrežja ob znanih potrebah po električni energiji.
(4)	V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) prestavite in/ali zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve in/ali zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav opravi upravljavec distribucijskega omrežja na stroške investitorja.
73.	člen (plinovodno omrežje)
(1) Ohrani se obstoječe plinovodno omrežje s priključki na to omrežje ter izvede širitev plinovodnega omrežja:
•	na območju Ceste svobode, Prešernove ceste in Ljubljanske ceste,
•	plinovod z navezavo na odsek B47A-PE90 na Cesti svobode s potekom po Veslaški promenadi,
povezava odsekov iz gornje alineje in plinovod od odseka B86_PE90 na Cesti svobode do objekta Cesta svobode 27a.
(2)	Za nove in rekonstruirane objekte se prednostno predvidi ogrevanje z zemeljskim plinom in/ali s tistimi obnovljivimi vire energije, ki pri uporabi ne povzročajo škodljivih emisij v zrak in vode.
(3)	Dopustna je gradnja in vzdrževanje plinovodnega omrežja, vključno z izvedbo priključkov novih objektov.
74.	člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1)	Ohrani se obstoječe omrežje elektronskih komunikacij s priključki na to omrežje. Ukinejo se priključki odstranjenih objektov in izvedejo priključki novih objektov. Do vseh novih objektov in obstoječih objektov, ki so povezani preko nadzemnih kablov, se predvidi polaganje podzemnih zaščitnih cevi za uvlačenje kablov za priključke.
(2)	Dopustna je gradnja in vzdrževanje omrežja elektronskih komunikacij. Vidni elementi omrežja so dopustni le kot arhitekturni ali maskirani elementi strehe ali fasade.
75.	člen (javna razsvetljava)
(1)	Prenovi se omrežje javne razsvetljave upoštevajoč novo prostorsko ureditev. Obstoječe svetilke se nadomesti z novimi v skladu z določili posebnih občinskih odlokov, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled. Ob prometnicah se predvidi višje svetilke, namenjene osvetljevanju prometnih površin, za osvetlitev ostalih površin se predvidi uporabo nižjih svetilk. Ohrani se dediščinsko zavarovane svetilke ob Cesti svobode.
(2)	Dopustna je gradnja in vzdrževanje omrežja javne razsvetljave.
(3)	Javno razsvetljavo se uredi v skladu s predpisi, ki urejajo področje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja in določili 92. člena tega odloka.
76.	člen (ravnanje z odpadki)
(1)	Zagotovi se zbiranje komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki na območju Občine Bled.
(2)	Za čas gradnje se z izvajalcem javne službe dogovori o načinu zbiranja in odvozu vseh vrst komunalnih odpadkov iz območja gradnje.
V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
77.	člen
(splošna določila v zvezi z ohranjanjem kulturne dediščine)
(1)	Sestavni del podrobnega načrta so objekti in območja kulturne dediščine, varovani v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva kulturne dediščine. To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine.
(2)	Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo določila, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika in določila tega odloka. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo določila, določena z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(3)	Za varstvena območja dediščine veljajo določila, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine in določila tega odloka. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo določila, določena z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(4)	Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja osnovni režim varstva določen v 79. členu tega odloka, dodatni varstveni režimi za posamezne zvrsti dediščine določeni v 80., 81., 82., 83., 84. in 85. členu tega odloka in določila tega odloka v delih, ki se nanašajo na posamezno enoto dediščine.
(5)	Za vsak poseg na območju prostorskega načrta se pridobi kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih, ki urejajo področje varstva kulturne dediščine.
(6)	Za izvedbo predhodne arheološke raziskave se pridobi soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
(7)	Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
(8)	Objekti in območja kulturne dediščine, ki se varujejo po pasovih in podobmočjih podrobnega načrta, so razvidni iz naslednje preglednice in prikazani v Prikazu stanja prostora ter grafičnem načrtu 6: Ureditvena situacija s prikazom ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave:
Pasovi		Park ob jezeru s podobmočji						Parkovne površine z objekti s podobmočji											
Zvrsti, objekti in območja kulturne dediščine	Stik z jezerom	Riklijevo zdravilišče	Vila Prešeren	Park ob jezeru	Kazina	Grand hotel Toplice	Jezerska promenada	Travnik pod cerkvijo	Pod skalo	Hotel Jelovica	Zdraviliški park	Blegaš	Festivalna dvorana	Sokolski dom	Ledeniška morena	Vila Zora	Minigolf	Hotel Park	Trst, Korotan, Jadran
KULTURNI SPOMENIKI IN VPLIVNA OBMOČJA																			
ESD 13107, Bled - Parkovni gozd Straža																			•
ESD 2000024, Bled - Blejski grad: vplivno obm.																			
ESD 2005287, Bled - Blejski otok: vplivno obm.	•	•	•	•	•	•	•	•	•		•	•	•		•	•		•	•
ESD 10290, Bled - Vila Zora s parkom															•	•	•	•	
ESD 7838, Bled - Vila Rikli	•	•																	
REGISTRIRANA KULTURNA DEDISČINA																			
1. Stavbna dediščina																			
ESD 13351, Bled - Vila Kidričeva 1 (Vila Prešeren)			•																
ESD 14172 Bled - Sokolski dom														•					
ESD 14171, Bled -Stavba Cesta svobode 9												•							
ESD 14169, Bled - Novo župnišče								•											
ESD 6821, Bled - Sportna dvorana															•				
ESD 13248, Bled - Hotel Trst																			•
ESD 905, Bled -Festivalna dvorana													•						
ESD 13251, Bled - Paviljon v Zdraviliškem parku											•								
ESD 13249, Bled - Kino									•										
ESD 13244, Bled - Hotel Korotan																			•
ESD 13242, Bled - Hotel Jadran																			•
ESD 13235, Bled - Hiša Pod skalo 6																			•
ESD 13332, Bled -Vila Cesta svobode 3												•							
ESD 13272, Bled - Vila Pod skalo 8									•										
ESD 13246,						•													
Pasovi Zvrsti, objekti in območja kulturne dediščine	Stik z jezerom	Park ob jezeru s podobmočji						Parkovne površine z objekti s podobmočji											
		Riklijevo zdravilišče	Vila Prešeren	Park ob jezeru	Kazina	Grand hotel Toplice	Jezerska promenada	Travnik pod cerkvijo	Pod skalo	Hotel Jelovica	Zdraviliški park	Blegaš	Festivalna dvorana	Sokolski dom	Ledeniška morena	Vila Zora	Minigolf	Hotel Park	Trst, Korotan, Jadran
Bled - Hotel Toplice																			
ESD 13632, Bled -Svetilke na Cesti svobode							•												
2. Naselbinska dediščina																			
ESD 13266, Bled - Vaško jedro Grad							•	•	•	•		•							
3. Kulturna krajina																			
ESD 13232, Bled - Ambient Bleda																			
4. Vrtnoarhitekturna dediščina																			
ESD 13108, Bled - Zdraviliški park										•	•								
ESD 13105, Bled - Park ob obali Blejskega jezera	•	•	•	•	•	•	•												
5. Memorialna dediščina																			
ESD 10079, Bled -Spomenik F. Prešernu							•												
ESD 13181, Bled - Vrem. hišica s sp. ploščo A. Rikliju											•								
6. Arheološke ostaline																			
ESD 13074, Bled - Arheo. najdišče Blejsko jezero	•																		
ESD 23, Bled -Arheološko najdišče Grad	•	•						•	•										
78. člen
(kulturni spomeniki in njihova vplivna območja)
Na območjih kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij se za:
•	spomenik z oznako EŠD 13107, Bled - Parkovni gozd Straža upošteva določila Odločbe o zavarovanju Blejskega gradu in hriba Straža nad Blejskim jezerom (Uradni list SRS, št. 48/55) in določila 82. člena odloka;
•	vplivno območje spomenika z oznako EŠD 2000024, Bled - Blejski grad upošteva določila Odloka o razglasitvi Blejskega gradu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99, 22/2002);
•	vplivno območje spomenika z oznako EŠD 2005287, Bled - Blejski otok upošteva določila Odloka o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99, 22/2002);
•	spomenik z oznako EŠD 10290, Bled - Vila Zora s parkom upošteva določila Odloka o razglasitvi Vile Zora s parkom za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur.l. RS, št. 16/2002) in določila 32., 33. in 55. člena tega odloka;
•	spomenik z oznako EŠD 7838, Bled - Riklijevo zdravilišče upošteva določila Odloka o razglasitvi Riklijeve vile (Vile Rikli) na Bledu za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 56/92) in določila 18. ter 39. člena tega odloka.
79. člen
(osnovni pravni režim varstva za območje registrirane kulturne dediščine)
(1)	Na območjih registrirane kulturne dediščine veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:
•	spodbujanje trajnostne uporabe dediščine, to je uporabe dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,
•	spodbujanje vzdržnega razvoja dediščine, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev dediščine za prihodnje generacije,
•	spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene dediščine,
•	ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena dediščine ter njene materialne substance,
•	dovoljeni so posegi v dediščino, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njene varovane vrednote,
•	dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena.
(2)	Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne. Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra dediščino odstraniti in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
•	če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnim sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje,
•	če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in
• če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.
80.	člen
(dodatni pravni režim varstva za območje stavbne dediščine)
Na območjih stavbne dediščine iz 77. člena tega odloka velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
•	tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
•	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
•	oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
•	funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
•	sestavine in pritikline,
•	stavbno pohištvo in notranja oprema,
•	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
•	pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
•	celovitost dediščine v prostoru in
•	zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
81.	člen
(dodatni pravni režim varstva za območje naselbinske dediščine)
Na območju naselbinske dediščine iz 77. člena tega odloka velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
•	naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
•	odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
•	prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
•	prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
•	naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
•	podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
•	odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
•	stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
•	oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
•	zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
82.	člen
(dodatni pravni režim varstva za območje kulturne krajine)
Na območju kulturne krajine iz 77. člena tega odloka velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje varovanih vrednot, kot so:
•	krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
•	značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
•	tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
•	tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
•	odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
•	avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
•	preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
•	zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
83.	člen
(dodatni pravni režim varstva za območje vrtnoarhitekturne dediščine)
Na območjih vrtnoarhitekturne dediščine iz 77. člena tega odloka velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
•	zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
•	grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
•	naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
•	podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
•	rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
•	vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
84.	člen
(dodatni pravni režim varstva za območje memorialne dediščine)
Na območju memorialne dediščine iz 77. člena tega odloka velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
•	avtentičnost lokacije,
•	fizična pojavnost objekta in
•	vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
85.	člen
(varstveni režim za arheološke ostaline)
(1) Na območjih arheoloških najdišč iz 77. člena tega odloka se upošteva osnovni pravni režim varstva. Veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:
•	spodbujanje trajnostne uporabe arheoloških najdišč, to je uporabe arheoloških najdišč na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,
•	spodbujanje vzdržnega razvoja arheoloških najdišč, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev arheoloških najdišč za prihodnje generacije,
•	spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene arheoloških najdišč,
•	ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena arheoloških najdišč ter njihove materialne substance,
•	dovoljeni so posegi v arheološka najdišča, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njihove varovane vrednote,
•	dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev
arheoloških najdišč ob spoštovanju njihove posebne narave in družbenega pomena.
(2)	Na območjih arheoloških najdišč se upošteva dodatni pravni režim varstva. Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
•	odkopavati in zasipavati teren,
•	postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(3)	Odstranitev arheološkega najdišča je prepovedana. Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra, pristojnega za kulturno dediščino, arheološko najdišče po predhodni arheološki raziskavi odstraniti.
(4)	Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo. Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč:
•	če ni možno najti drugih rešitev ali
•	če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(5)	Pred začetkom izvedbe prostorskih ureditev in v času njihovega izvajanja se pristojni službi za varstvo kulturne dediščine omogoči dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor o začetku del vsaj 10 dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(6)	Najditelj, lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja del je dolžan ob odkritju dediščine najdbo zavarovati na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
VI. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
86.	člen (ohranjanje narave)
(1)	Na območjih naravnih vrednot:
•	Blejsko jezero, ev. št. 11,
•	Bled grajski hrib ev. št. 4921,
•	Bled kostanjev drevored ev. št. 5363,
•	Bled platana pod vilo Prešeren ev. št. 5191,
•	Bled kostanji na vrtu Riklijeve vile ev. št. 5367 in
•	Bled hrast za stavbo KS ev. št. 5123
se izvedejo prostorske ureditve iz poglavja 2.1 in 2.2. tega odloka, ki se nanašata na rešitve v zvezi z odprtim prostorom, z namenom in na način, da se ohranja in obnavlja značilne naravne prvine, zagotavlja varstvo naravnih vrednot ter ohranja biotsko raznovrstnost.
(2)	Posegi na območju dreves iz gornje alineje se izvedejo na način, da se preprečijo poškodbe debla in koreninskega sistema ter zagotavlja ustrezne rastne pogoje. Drevesa se redno vzdržuje v skladu z arborističnimi smernicami.
(3)	Za vsak poseg v območje naravnih vrednost se pridobi naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje za posege v skladu s predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave.
87.	člen (varstvo voda)
(1) Prostorske ureditve iz poglavja 2.1 tega odloka, ki se nanaša na rešitve v zvezi z odprtim prostorom, se izvedejo z namenom in na način, da se ohrani in izboljša
vodni režim in stanje vode, naravni procesi, zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranja naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov.
(2)	Na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je razvidno iz grafičnega načrta 6: Ureditvena situacija s prikazom ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevali prost prehod ob vodnem dobru. Prepovedano je skladiščiti, pretovarjati ali vnašati v tla nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki.
(3)	Na prispevnem, vplivnem in območju kopalnih voda, ki je razvidno iz grafičnega načrta 6: Ureditvena situacija s prikazom ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, se dejavnosti in posegi izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo področje upravljanja kakovosti kopalnih voda in področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(4)	Celotno območje podrobnega načrta se nahaja v prispevnem območju Blejskega jezera, znotraj katerega se vsi posegi izvajajo tako, da ne more priti do onesnaženja jezera. Za posege se pridobi soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave in organa, pristojnega za upravljanje z vodami. K projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se priloži geomehansko poročilo.
(5)	Odvajanje in čiščenje komunalnih, zalednih in padavinskih voda se ob upoštevanju predpisov, ki urejajo področje voda in področje varstva okolja uredi v skladu z določili 71. člena tega odloka in na način, da ne bo prišlo do erodiranja, zamakanja, poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodah ali objektih vodne infrastrukture ter dodatnega obremenjevanja jezera s hranili ali onesnaževanjem.
(6)	Na celotnem območju podrobnega načrta je prepovedano skladiščiti ali vnašati v tla odpadke, z izjemo zemeljskega izkopa, potrebnega za izvedbo prostorskih ureditev.
(7)	Odvajanje voda iz manipulativnih površin v času gradnje se uredi na način, da ne prihaja do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Prepovedano je pranje delovnega orodja v jezeru, spuščanje cementnega mleka in črpanje vode za potrebe gradnje. Uporablja se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, ki ne pušča olj in maziv. Polnjenje rezervoarjev z gorivom in čiščenje gradbene mehanizacije naj poteka na za to točno določenem mestu. Izvajalec je dolžan organizirati ukrepe ob morebitnem izlitju nevarnih tekočin.
88. člen (varstvo tal)
(1)	Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal.
(2)	Pri odrivih zemlje se rodovitni del zemlje skladišči ločeno in uporabi za humuziranje površin na območju podrobnega načrta. Ne sme priti do mešanja rodovitne zemlje in drugih materialov. Rodovitna zemlja se skladišči v kupih nižjih od 1.20 m ter zaščiti pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi.
(3)	Morebitni višek rodovitne zemlje se uporabi zunaj območja podrobnega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z rodovitnim delom prsti v Občini Bled.
(4)	Morebitni višek materiala iz zemeljskih izkopov se preda pooblaščenemu prevzemniku odpadkov.
(5)	V kolikor se s času gradnje odkrijejo stara bremena, se ugotovi, ali gre za nevarne snovi ali prekomerno onesnažena tla ter v tem primeru material preda pooblaščenemu prevzemniku odpadkov.
(6)	Za utrjevanje in gradnjo prometnih in drugih utrjenih površin se uporablja inerten in neoporečen material.
89.	člen (varstvo zraka)
(1)	V času gradnje se na celotnem območju podrobnega načrta, na transportnih poteh, gradbiščih in območjih skladiščenja materiala, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
•	preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in območij skladiščenja s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov;
•	preprečevanje prašenja z odkritih delov tal, prometnih in manipulativnih površin, območij skladiščenja materiala in gradbišč; ukrep zahteva ureditev gradbišč in skladiščenje sipkih materialov proč od stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij odkritih delov tal;
•	upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje;
•	če je treba vozila, transportna sredstva in delovne naprave za daljši čas ustaviti, se izključi motor.
(2)	V času obratovanja se izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo zahtevani ukrepi preprečevanja in zmanjševanja emisije snovi v zrak.
90.	člen
(varstvo pred čezmernim hrupom)
(1)	V času gradnje se:
•	uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisijskih norm za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem,
•	upoštevajo časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas med 6.00 in 18.00 uro in na delavnike,
•	transportne poti na gradbišče določijo na način, da v največji možni meri potekajo zunaj stanovanjskih območij.
(2)	V času obratovanja se na območju podrobnega načrta uporabljajo predpisi in določila nadrejenih aktov, ki urejajo področje urejanja prostora in področje varstva pred hrupom na območju Občine Bled.
91.	člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Na območju podrobnega načrta se uporabljajo predpisi in določila aktov, ki urejajo področje urejanja prostora in področje varstva pred elektromagnetnim sevanjem na območju Občine Bled.
92.	člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1)	Javna razsvetljava se uredi v skladu z določili 75. člena tega odloka.
(2)	Gradbišča se ponoči ne osvetljuje ali le za potrebe varovanja, pri čemer se uporabi svetila opremljena s senzorji.
(3)	Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem se zagotavlja z okolju prijaznim režimom osvetljevanja (nočnim varčevalnim režimom, ob upoštevanju osnovnih prometno varnostnih dejavnikov, reklamna in okrasna osvetlitev se ugasne), zmanjševanjem emisij svetlobe v okolje pri osvetljevanju objektov, z daljinskim nadzorom in upravljanjem ter z zamenjavo in uporabo varčnih ter okolju prijaznih svetilk in sijalk (uporabijo se popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe), v skladu s predpisi, ki urejajo področje svetlobnega onesnaženja okolja. Postavitev naprav, ki z laserskim žarkom osvetljujejo nebo ali pobočja, ni dopustna.
VII.	Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
93.	člen
(rešitve in ukrepi za izvajanje dejavnosti obrambe, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ukrepi za zagotavljanje požarne var nosti)
(1)	Ogroženo območje: Območje podrobnega načrta ne leži na ogroženem območju. Posebni ukrepi zaradi naravnih omejitev niso potrebni.
(2)	Potresna varnost: Vsi načrtovani objekti se dimenzionirajo na projektni pospešek tal 0.2 [g]. Pri načrtovanju objektov se predhodno izvede geološke raziskave in na osnovi le teh načrtuje ustrezne ukrepe.
(3)	Zaklanjanje: V vseh novih objektih je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo.
(4)	Razlitje nevarnih snovi: Glede na dopustne dejavnosti možnost razlitja nevarnih snovi ni verjetna, posebni ukrepi niso potrebni.
(5)	Varstvo pred požarom: Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe podrobnega načrta ne sme poslabšati. V času gradnje in obratovanja se izvajajo ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zagotovijo:
•	pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
•	potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev,
•	prometne in delovne površine za intervencijska vozila in
•	viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
•	Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v skladu s predpisi, ki urejajo področje zasnove in študije požarne varnosti.
(6)	Rešitve in ukrepi so prikazani v grafičnem načrtu 7: Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
VIII.	Etapnost izvedbe
94.	člen (etape)
Ureditve, ki jih določa podrobni načrt, se lahko izvedejo v več etapah, pri čemer se posebna pozornost nameni racionalnemu in prostorsko skladnemu urejanju zaključenih območij.
IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
95.	člen (dopustna odstopanja)
(1)	Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od rešitev odprtega prostora in objektov, prometnih rešitev in režima, rešitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter rešitev v zvezi s pomožnimi objekti, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, varnostnih, funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega, tehnološkega, oblikovalskega in okoljevarstvenega vidika, sledijo napredku tehnike ter omogočajo racionalnejšo rabo prostora, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in/ali spremeniti koncept prostorske ureditve.
(2)	Za dopustna odstopanja po tem odloku se štejejo rešitve, ki se izkažejo kot primernejše na podlagi rezultatov javnih natečajev iz 97. člena tega odloka.
(3)	Za dopustna odstopanja po tem odloku se šteje tudi gradnja nove gospodarske javne infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, če se z njihovo izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku.
(4)	Odstopanja od rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih ta odstopanja sodijo ter Občina Bled.
IX.	Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
96.	člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
(1)	Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta ali izvedbi predvidenih prostorskih ureditev se v okviru priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta na območju podrobnega načrta po potrebi na novo razmeji enote urejanja prostora.
(2)	Prostorsko izvedbene pogoje se določi na način, da se omogoči nemoteno obratovanje in vzdrževanje načrtovanih prostorskih ureditev ter ohranjanje značilnosti zavarovanih, varovanih in ogroženih območij.
X.	Drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta
97.	člen (izvedba javnih natečajev)
(1) Javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše arhitekturne in krajinskoarhitekturne rešitve se ob upoštevanju določil tega odloka izvede za:
•	Vilo Prešeren iz 40. člena tega odloka v primeru nove gradnje.
•	objekt Kazine iz 58. člena tega odloka v primeru nove gradnje,
•	Restavracijo Panorama iz 61. člena tega odloka v primeru nove gradnje,
•	otroška igrala iz 15. člena tega odloka in
•	Jezersko promenado iz 23. člena tega odloka, pri čemer so predmet natečaja: tlakovanje, stiki z robovi lastniških parcel, fasade objektov (vključno z označevanjem in oglaševanjem), urbana oprema in pomožni objekti (vključno s sejemsko opremo in opremo za označevanje in oglaševanje), gostinski vrtovi, osvetlitev, objekt, ki služi fijakarjem ter prireditvena scenografija. Do izvedbe rešitve na
podlagi javnega natečaja so dopustne ureditve, ki jih potrdi Občina Bled.
(2)	Na podlagi rezultatov javnega natečaja iz zadnje alineje prejšnjega odstavka se dopolnijo in spremenijo posebni občinski odloki, ki podrobneje določajo oblikovanje pomožnih objektov ter obveščanje, cestno in krajinsko opremo v Občini Bled.
(3)	Natečajno nalogo potrdi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine in Občina Bled.
98. člen (organizacija gradbišča)
(1)	Gradbišče se uredi na območju podrobnega načrta.
(2)	V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča. Trase transportnih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje in obstoječe ureditve.
(3)	Če se med gradnjo izvedejo dodatne začasne transportne poti do gradbišča, se pridobi soglasje lastnikov zemljišča, upoštevajo značilnosti zemljišča ter po uporabi sanirajo morebitne poškodbe in/ali denarno nadomesti nastala škoda.
(4)	Investitor pred začetkom gradnje evidentira stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci. Ceste in poti, ki služijo transportu ali obvozu med gradnjo, se pred začetkom del ustrezno uredijo, po končanih delih pa sanirajo morebitne poškodbe. Obnovijo in/ali sanirajo se tudi v času gradnje morebiti poškodovani infrastrukturni objekti in naprave ter drugi objekti.
(5)	Med gradnjo se pred poškodovanjem ali uničenjem varujejo območja kulturne dediščine in območja ohranjanja narave. Gradbiščne poti in obvozi potekajo po obstoječih utrjenih površinah.
(6)	Začasna skladišča viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in ostale ureditve v sklopu gradbišča se uredijo znotraj območja podrobnega načrta, praviloma na obstoječih utrjenih površinah.
(7)Med	gradnjo se zagotovi ustrezno odvijanje motornega in peš prometa.
(8)	Zagotovi se čim večja izravnava zemeljskega in gradbenega materiala znotraj območja podrobnega načrta.
(9)	V fazi gradnje se izvaja ukrepe za preprečevanje razširjanja in naselitve invazivnih rastlinskih vrst. Za zaščito pred vnosom in širitvijo tujerodnih invazivnih rastlin se pred gradbenimi deli ugotovi okuženost materiala za odkop ter se prepreči razvoz tega materiala na druge površine. Okužen material in dele rastlin se odloži in uniči na za to določeni lokaciji. Očiščeno zemljino se uporabi na mestu odvzema, viške te zemljine se pred nadaljnjo uporabo odloži in obdela. Material za zemeljska in ostala gradbena dela ne sme biti okužen s tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami.
(10)	Ravnanje z odpadki se uredi v skladu s 76. členom tega odloka.
(11)	Zagotovi se zavarovanje gradbišča, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(12)	Pred začetkom gradnje ter v času gradnje se neposredno prizadete stanovalce in uporabnike objektov obvešča o poteku gradnje.
99.	člen (določitev parcel)
(1)	V skladu s predpisi, ki urejajo področje evidentiranja nepremičnin, se uredijo parcelne meje na območju in na zunanjem obodu območja podrobnega načrta.
(2)	Pri določitvi parcel se upošteva:
•	za zemljišča na obodu jezerske obale ter na območjih Ceste svobode vzdolž Hotela Jelovica, nove ceste na odseku 5 in 6, krožišča na Ljubljanski cesti ter križišča Ljubljanske ceste in Ceste svobode se predlaga odkup, zamenjava ali prenos lastnine na Občino Bled ali vjavno dobro;
•	za zemljišča na območju Riklijevega zdravilišča in Hotela Jadran se predlaga izločitev iz lastništva Občine Bled ali ukinitev javnega dobra;
•	ostala zemljišča v lasti Občine Bled, v lasti ali delni lasti Republike Slovenije ter v lasti fizičnih in pravnih oseb ostanejo v obstoječem parcelnem stanju.
(3)	Območja iz drugega odstavka tega člena so razvidna iz grafičnega načrta 8: Načrt parcelacije, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja podrobnega načrta.
(4)	Parcele iz drugega odstavka tega člena se lahko v skladu z izvedenim stanjem, na podlagi lastništva in/ali upravljanja ter po namembnosti sosednjih območij združijo, razdelijo na več parcel in/ali smiselno pripojijo parcelam na obodu podrobnega načrta.
100.	člen (financiranje prostorskih ureditev)
Prostorske ureditve po tem podrobnem načrtu financirajo Občina Bled, upravljavci okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture ter fizične in pravne osebe, ki imajo v lasti ali uporabi zemljišča na območju podrobnega načrta. lnvestitorji sklenejo poseben sporazum, v katerem se, ob upoštevanju programa komunalnega opremljanja iz prvega odstavka 102. člena, dogovorijo glede podrobnejše delitve financiranja prostorskih ureditev, določitve parcel, razmejitve in primopredaje in drugih vprašanj povezanih z gradnjo in urejanjem prostorskih ureditev določenih s tem odlokom.
101.	člen (razmejitve in primopredaja)
(1) Občina Bled pripravi ustrezne razmejitve in preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbi
za primopredajo parkirišč, peš povezav, ureditev namenjenih urejanju voda, javne razsvetljave, okoljskih, energetskih in elektronsko komunikacijskih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi ne bo prevzela v upravljanje.
(2) Po končani gradnji morajo upravljavci infrastrukture le-to prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
102.	člen (dodatne obveznosti)
(1)	Za območje podrobnega načrta se pripravi program komunalnega opremljanja.
(2)	Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo projektni pogoji, ki so sestavni del smernic v prilogi tega podrobnega načrta.
(3)	Pri gradnji in obratovanju se uporabi najboljšo dostopno tehnologijo. Uporablja se le materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
103.	člen (ugotavljanje skladnosti projektov)
Vse projektne rešitve na območju podrobnega načrta potrjuje tudi Občina Bled.
XI.	Nadzor
104.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XII.	Končna določba
105.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 034-3/2015-7 Datum : 15.9.2015
Občina Bled Janez Fajfar, župan
Priloga 1: Preglednica z dopustnimi pomožnimi objekti po posameznih pasovih, podobmočjih in objektih
Pasovi		Park ob jezeru s podobmočji						Parkovne površine z objekti s podobmočji														
	Stik z jezerom	Riklijevo zdravilišče	Vila Prešeren	Park ob jezeru	Kazina	Grand hotel Toplice	Jezerska promenada	Travnik pod cerkvijo	Pod skalo	Pod skalo	Hotel Jelovica	Zdraviliški park	Blegaš	Blegaš	Festivalna dvorana	Sokolski dom	Ledeniška morena	Vila Zora	Minigolf	Hotel Park	Trst, Korotan, Jadran	• pomožni objekt dopusten na celotnem podobmočju, ob upoštevanju opomb □ pomožni objekt dopusten samo na gradbeni parceli objekta, ob upoštevanju opomb - pomožen objekt ni dopusten
Objekt št. (v skladu s poglavjem 2.8 Rešitve posameznih objektov in grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti)					o	22,23,25			■ЧГ ,3	5, 5.1	CO h-T tO		9,10,13			15.1,16	5			CO	20,21,24,26	Opombe
Objekti za lastne potrebe																						se ne štejejo objekti namenjeni za opravljanje poslovne dejavnosti
nadstrešek; bruto površina	-	-	-	-	-	-	-	-	-	□	-	-	□	-	-	-	-	-	-	-	-	
do 40 m2																						
rezervoar za UNP ali nafto; prostorn. do 5 m3														-								
mala komunalna CN; zmogljivost do 50 PE														-								
zajetje, vrtina ali vodnjak; globina do 30 m	-													•								v skladu s predpisi s področja rudarstva in voda
zbiralnik za kapnico; prostornina do 30 m3	-																					samo vkopan v tla pod utrjenimi površinami
enoetažni pritlični objekt; bruto površina do 20 m2, višina do 3,5 m																						
utrjena dvorišča; površina do 200 m2	-	-	-	-	-	-	-	-	-	□	-	-	□	-	-	-	-	-	-	-	-	ob ohranjanju zelenih površin in drevesne vegetacije
drvarnica; bruto površina do 15 m2																						
garaža; bruto površina do 40 m2																						
steklenjak; bruto površina do 30 m2																						
uta oz. senčnica; bruto površina do 15 m2	-	•*								□	-		□									* samo replika lesene hišice po Riklijevem vzoru ** samo glasbeni paviljon v obstoječih gabaritih
bazen; površina do 30 m2, globina do 1,35 m																						
nepretočna greznica																						
utrjena dovozna pot	-																					samo poti opredeljene v grafičnem načrtu 4.1: Ureditvena situacija
vetrolov; bruto površina do 20 m2																						
zimski vrt; bruto površina do 30 m2																						
Pasovi		Park ob jezeru s podobmočji						Parkovne po s podobmoč			vršine z objekti ji											
	Stik z jezerom	Riklijevo zdravilišče	Vila Prešeren	Park ob jezeru	Kazina	Grand hotel Toplice	Jezerska promenada	Travnik pod cerkvijo	Pod skalo	Pod skalo	Hotel Jelovica	Zdraviliški park	Blegaš	Blegaš	Festivalna dvorana	Sokolski dom	Ledeniška morena	Vila Zora	Minigolf	Hotel Park	Trst, Korotan, Jadran	• pomožni objekt dopusten na celotnem podobmočju, ob upoštevanju opomb □ pomožni objekt dopusten samo na gradbeni parceli objekta, ob upoštevanju opomb - pomožen objekt ni dopusten
Objekt št. (v skladu s poglavjem 2.8 Rešitve posameznih objektov in grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti)					o	22,23,25			■ЧГ ,3	5, 5.1	6,7,8		9,10,13			15.1,16	5	7		8	20,21,24,26	Opombe
Ograje																						samo funkcijska/varovalna ograja višine do 1,2 m, izjemoma do 2 m zaradi varnosti in/ali izvedbe, sosedske ograje niso dopustne
Škarpe, podporni zidovi																						samo v kamniti izvedbi višine do 1 m in v primeru, da višinske razlike ni možno premostiti z brežino
Pomožni infrastrukturni objekti																						
- pomožni cestni objekti																						
objekt za odvodnjavanje ceste	-																					
cestni snegolov																						
objekt javne razsvetljave																						
cestni silos																						
varovalne in protihrupne ograje	-	•	-	-	-	•	•	-	•	•	•	-	•	•	•	•	-	-	-	•	•	samo varovalne ograje
- pomožni železniški objekti																						
- pomožni žičniški objekti																						
- pomožni energetski objekt																						
nizkonapetostno distrib. elektroenerg. omrežje	-																					samo v podzemni izvedbi
ločilno oz. krmilno mesto na elektro. omrežje	-																					
signalno-zaščitni vod	-																					
relejna hišica	-																					
priključni plinovod	-																					samo v podzemni izvedbi
priključek na distribucijsko plinovodno omrežje	-																					samo v podzemni izvedbi
etažni plinski priključek	-	□	□	-	□	□	-	-	□	□	□	-	□	□	□	□	□	□	-	□	□	
tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za UNP																						
Pasovi		Park ob jezeru s podobmočji						Parkovne površine z objekti s podobmočji														
	Stik z jezerom	Riklijevo zdravilišče	Vila Prešeren	Park ob jezeru	Kazina	Grand hotel Toplice	Jezerska promenada	Travnik pod cerkvijo	Pod skalo	Pod skalo	Hotel Jelovica	Zdraviliški park	Blegaš	Blegaš	Festivalna dvorana	Sokolski dom	Ledeniška morena	Vila Zora	Minigolf	Hotel Park	Trst, Korotan, Jadran	• pomožni objekt dopusten na celotnem podobmočju, ob upoštevanju opomb □ pomožni objekt dopusten samo na gradbeni parceli objekta, ob upoštevanju opomb - pomožen objekt ni dopusten
Objekt št. (v skladu s poglavjem 2.8 Rešitve posameznih objektov in grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti)					o	22,23,25			■ЧГ ,3	5, 5.1	6,7,8		9,10,13			15.1,16	5	7		8	20,21,24,26	Opombe
- telekomunikacijske antene in oddajniki	-																					samo kot arhitekturni ali maskiran element strehe ali fasade ali del elementa javne razsvetljave
- pomožni komunalni objekti																						
vodovodni priključek	-																					samo v podzemni izvedbi
objekt s hidroforno postajo	-																					samo v podzemni izvedbi
kanalizacijski priključek	-																					samo v podzemni izvedbi
tipska oziroma montažna greznica																						
mala komunalna čistilna naprava																						
zbiralnica ločenih frakcij odpadkov	-	□	□	-	□	□	-	-	□	□	□	-	□	□	□	□	□	□	-	□	□	samo za lastne potrebe
cestni priključek na javno občin. cesto ali pot	-																					v skladu z grafičnim načrtom 4.1: Ureditvena situacija
vodno zajetje																						
priključek na vročevod oziroma toplovod	-																					samo v podzemni izvedbi
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja							•															
vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave	-																					samo izven koreninskega sistema dreves
pločnik, kolesarska steza	-																					v skladu z grafičnim načrtom 4.1: Ureditvena situacija
postajališče	-	-	-	-	-	•	•	-	-	-	•	-	-	-	-	-	-	•	-	•	•	v skladu z grafičnim načrtom 5.1: Promet
bazne postaje	-	□	□	-	□	□	-	-	□	□	□	-	□	□	□	□	-	□	-	□	□	samo kot arhitekturni ali maskiran element strehe ali fasade
objekti vodne infrastrukture																						
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti																						
Pomožni obrambni objekti																						
Pasovi		Park ob jezeru s podobmočji						Parkovne površine z objekti s podobmočji														
	Stik z jezerom	Riklijevo zdravilišče	Vila Prešeren	Park ob jezeru	Kazina	Grand hotel Toplice	Jezerska promenada	Travnik pod cerkvijo	Pod skalo	Pod skalo	Hotel Jelovica	Zdraviliški park	Blegaš	Blegaš	Festivalna dvorana	Sokolski dom	Ledeniška morena	Vila Zora	Minigolf	Hotel Park	Trst, Korotan, Jadran	• pomožni objekt dopusten na celotnem podobmočju, ob upoštevanju opomb □ pomožni objekt dopusten samo na gradbeni parceli objekta, ob upoštevanju opomb - pomožen objekt ni dopusten
Objekt št. (v skladu s poglavjem 2.8 Rešitve posameznih objektov in grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti)					o	22,23,25			TT ,3	5, 5.1	6,7,8		9,10,13			15.1,16	5	7		8	20,21,24,26	Opombe
Začasni objekti																						namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, postavijo se za čas prireditve, turistične sezone ali za določen čas, kar potrdi Občina Bled; odstranijo se v treh dneh po poteku časa, za katerega so bili postavljeni; začasni objekti, ki so namenjeni prireditvam, morajo biti skladni s programom prireditev občine, kar potrdi Občina Bled
odprti sezonski gostinski vrt	-	•	•	-	•	•	•	-	-	-	•	-	•	•	•	•	-	-	•	•	•	samo na tlakovanih in peščenih površinah ter samo ob objektih, v katerih se izvaja gostinska dejavnost in na Jezerski promenadi
pokrit montažni šotor							•					•*			•	•						samo za prireditve v organizaciji Občine Bled * samo na območju bivšega Zdraviliškega doma
oder z nadstreškom				•*			•								•	•						samo za prireditve v organizaciji Občine Bled * samo pod Šahovskim spomenikom ** samo na območju bivšega Zdraviliškega doma
pokriti prireditveni prostor																						
cirkus																						
začasna tribuna							•								•	•	-	•*	-	-	-	* samo pod Šahovskim spomenikom
kiosk, stojnica							•	•*	-	-	-	•	-	-	•	•	-	•	•	•	-	samo na tlakovanih in peščenih površinah * lahko tudi izven tlakovanih in peščenih površin
pomol	•																					dopusten na vodnem zemljišču, če to dopušča predhodni arheološki pregled, se šteje tudi ponton
montažna sanitarna enota							•					•			•	•						samo na tlakovanih in peščenih površinah
637. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Bled za programsko obdobje 2015 - 2020
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statuta občine Bled (Ur. list RS, št. 67/09 in 87/12) je Občinski svet Občine Bled na 6. redni seji dne 15.09.2015 sprejel
PRAVILNIK
O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI BLED ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 - 2020
I. Splošne določbe
1. člen (vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Bled za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
1. državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7.
2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
2.	pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1-8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013) ter
3.	druge ukrepe.
2.	člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bled (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3.	člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
4.	člen (opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1)	»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(2)	"mikro podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(3)	"kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
(4)	"kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(5)	"primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(6)	"predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(7)	"trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
(8)	"kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(9)	"nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(10)	"podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(11)	"slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami," pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča,
led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
a)	predhodnega triletnega obdobja ali
b)	triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
(12)	"opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(13)	"neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(14)	"začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
(15)	"intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(16)	"standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
(17)	"neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
(18)	"naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
(19)	"nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
(20)	"mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
(21)	"investicijska dela" pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
(22)	"biogorivo na osnovi hrane" pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1);
(23)	"skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(24)	"član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
(25)	"predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
(26)	"živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
(27)	"nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju Eu (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;
(28)	"enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev
ali družbenikov drugega podjetja,
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
5. člen (vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov:
Vrste pomoči	Ukrepi:
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)	UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen, 43. člen); UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen); UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen).
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)	UKREP 5: Pomoč za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah - de minimis; UKREP 6: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja. UKREP 7: Podpora gozdarskim ukrepom - investicije za delo v gozdu
Ostali ukrepi UKREP 8: Podpora delovanju občine	društev s področja kmetijstva in
(na	podlagi razvoja podeželja
veljavne
zakonodaje s področja javnih
financ)__
6.	člen
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
Upravičenci do pomoči so:
(1)	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji v primerih ukrepov po členih 14, 15 in 28 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, v primeru ukrepa po členu 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primeru ukrepa po členu 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oz. zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine;
(2)	2) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine; Kot upravičenci do pomoči so lahko opredeljeni tudi drugi prejemniki sredstev, če so posebej navedeni v okviru posameznega ukrepa.
(3)	registrirana stanovska društva in interesna združenja v primeru ukrepa za podporo delovanju društev, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja na območju občine.
7.	člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št.
702/2014)
(1)	Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
•	naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
•	podjetja v težavah.
(2)	Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
•	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer, če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
•	pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3)	Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost.
8.	člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1) Državne pomoči in pomoči de minimis za sofinanciranje projektov in aktivnosti, upravičenih po tem pravilniku, se dodeljujejo po postopku in v višini, ki sta določena s tem pravilnikom in javnim razpisom, izvedenim s strani občine.
Javni razpis se objavi na krajevno običajen način, pri čemer je obvezna objava razpisa na uradni spletni strani občine in Obvestilo o objavi razpisa v občinskem glasilu Blejske novice.
(2)	V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3)	Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
9.	člen (spodbujevalni učinek)
(1)	Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2)	Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
•	ime in velikost podjetja;
•	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
•	lokacijo projekta ali dejavnosti;
•	seznam upravičenih stroškov;
•	vrsto (nepovratna sredstva ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
•	izjave vlagatelja:
a)	da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b)	glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10.	člen (dodelitev sredstev)
(1)	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.
(2)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.
(3)	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4)	Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.
(5)	V kolikor je za določen ukrep manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se lahko prerazporedijo za drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.
11.	člen (izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
•	druga dokazila, določena z javnim razpisom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi ipd).
12.	člen (kumulacija)
(8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih d 13 do vključno 23 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14,15, 28, 29 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(2)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v
zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(3)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(4)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. Ukrepi v skladu z uredbo komisije (EU) št. 702/2014
13. člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
•	izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti
kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
•	izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali
standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
•	povečanje lokalne pridelave hrane in samooskrbe
občine;
•	preprečevanje zaraščanja podeželja in ohranjanje tipične kulturne krajine v občini;
•	vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane
z razvojem, prilagajanjem in
•	modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do
kmetijskih zemljišč, komasacijo in
•	izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z
energijo in vodo.
(2)	Pomoč se ne dodeli za:
•	nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
•	zasaditev letnih rastlin;
•	dela v zvezi z odvodnjavanjem;
•	nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
•	naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
•	za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
•	investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
•	investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
•	obratna sredstva.
(3)	Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
Podukrep 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, Podukrep 1.2. Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Podukrep 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški:
•	stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu;
•	stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov, senikov in drugih gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala);
•	stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
•	stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
•	stroški postavitve večletnih nasadov in protitočne zaščite (vključno z jagodišči);
•	stroški nakupa računalniške programske opreme. Upravičenci do pomoči so:
•	kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;
•	dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev:
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo
investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter
dokazila stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5)
člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
•	ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
•	predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
•	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije,
ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči za posamezno naložbo se določi z razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Podukrep 1. 2. Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. Upravičeni stroški:
•	stroški urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov za površine nad 0,3 ha,
•	stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
•	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
•	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
•	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do pomoči:
•	posamezna kmetijska gospodarstva in ali več
kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost ipd.);
•	kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine
oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;
•	dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo
na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. Pogoji za pridobitev:
•	ustrezna dovoljenja oziroma projektna
dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	kopija katastrskega načrta ali izris obravnavanega
GERK-a s podatki in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
•	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v
primeru zakupa zemljišča;
•	drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči za posamezno naložbo se določi z razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
14.	člen
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen in 43. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejša raba oziroma lažja obdelava kmetijskih zemljišč. Upravičeni stroški:
•	stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih in gozdnih zemljišč, vključno s stroški pregleda.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki imajo zemljišča, vključena v zaokrožitev na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
•	načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč (kopija katastrskega načrta ali izris obravnavanih GERK-ov s podatki),
•	mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;
•	predračun (ocena upravičenih stroškov). Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
15.	člen
UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
•	naravnih nesreč,
•	slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in drugih slabih vremenskih razmer,
•	bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter zaščitenih živali.
S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke in živali pred posledicami
škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka. Upravičeni stroški:
•	sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, s sedežem na območju občine s sklenjeno zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.
Pogoji za pridobitev:
•	veljavna zavarovalna polica z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
Intenzivnost pomoči:
•	pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65% stroškov zavarovalne premije.
16.	člen
UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih
(29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški:
•	stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del).
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ležijo na območju občine ter so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine, ki ležijo na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
•	stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;
•	ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je le to potrebno;
•	ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov.
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
III. Ukrepi de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1407/2013
17.	člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	ribištva in akvakulture;
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v
•	naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od
primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3)	Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(5)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6)	Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(7)	Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
18.	člen
(kumulacija de minimis pomoči)
(1)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR).
19.	člen
UKREP 5: Pomoč za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah - de minimis
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Predmet pomoči:
Pomoči bodo dodeljene naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za
posodobitev in širjenje že obstoječe dopolnilne dejavnosti in sicer:
•	predelava kmetijskih pridelkov (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov);
•	prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;
•	vzreja in predelava vodnih organizmov;
•	turizem na kmetiji;
•	dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic),
•	predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;
•	storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, zakol živali ter ročna dela;
•	svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo.
Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilno dejavnost na kmetiji;
•	stroški gradnje ali obnove objekta za potrebe dopolnile dejavnosti na kmetiji;
•	stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine in katerih naložba se izvaja na območju občine;
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, če le tega še nimajo, ga morajo predložiti v 12 mesecih po odobritvi pomoči;
•	dopolnilna dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
•	predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
•	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov;
•	najvišji skupni znesek za posamezni ukrep se določi z razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Ne glede na določila tega člena se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 17. člena tega pravilnika.
20. člen
Ukrep 6: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja
Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih
družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. Upravičeni stroški:
•	stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.
Upravičenci do pomoči:
•	pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	program izobraževanja oziroma usposabljanja, povezanega z nekmetijskimi
•	dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 100 % upravičenih stroškov;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 17. člena tega pravilnika.
21. člen
UKREP 7: Gozdarski ukrepi - investicije za delo v gozdu
Namen ukrepa je zmanjšanje nesreč v gozdu ter prispevanje k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine. Predmet podpore:
•	financiranje naložb v obnovo gozdnih vlak in nekategoriziranih prometnic. Do sofinanciranja niso upravičene gozdne vlake, ki so bile že ali bodo financirane iz sredstev Programa razvoja podeželja.
•	financiranje naložb v stroje in manjšo opremo za kvalitetnejše delo v gozdu.
Upravičenci: nosilci kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v občini in imajo v lasti gozdne površine. V primeru urejanja gozdnih vlak so lahko upravičenci tudi nosilci kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež izven občine imajo pa v lasti gozdne površine v Občini Bled. Upravičeni stroški:
•	stroški nakupa novih gozdarskih strojev in nove opreme za delo v gozdu (manjše gozdarske mehanizacije, motorne žage, cepilcev, vitel, zaščitne opreme za delo v gozdu,...);
•	stroški urejanja gozdnih vlak in nekategoriziranih prometnic (stroški nakupa, prevoza in ravnanje nasipnega materiala ter materiala za odvodnjavanje in strojna dela).
Splošni pogoji upravičenosti:
•	upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (podrobneje se določi z javnim razpisom),
•	V primeru nakupa gozdarskih strojev in opreme za delo v gozdu:
•	kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu,
•	pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji.
V primeru urejanja gozdnih vlak in nekategoriziranih prometnic:
•	izdelan načrt izvedbe gozdne vlake s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija - Zavod za gozdove RS, OE Bled, Ljubljanska cesta 19, Bled;
•	mnenje za ureditev nekategoriziranih prometnic izda Kmetijsko svetovalna služba pri KGZS s sedežem v Rožni dolini 50 v Lescah;
•	projektu morajo biti priložena pisna soglasja lastnikov zemljišč;
•	ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo;
•	gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
Intenzivnost pomoči:
•	do 50 odstotkov upravičenih stroškov za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
•	do 40 odstotkov upravičenih stroškov za ostala območja,
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje podpor ter zahtevana dokumentacija se določijo v javnem razpisu. Pomoč se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 17. člena tega pravilnika.
22.	člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(1)	Prejemnik mora k vlogi predložiti:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
•	pisno izjavo s seznamom vseh, z njim, povezanih podjetij.
(2)	Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013),
•	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV. Ostali ukrepi občine
23.	člen
UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (106 i člen Zakona o javnih financah, Uradni list RS, št. 11/11 14/13 - popr. in 101/13) - uradno prečiščeno besedilo,
Namen ukrepa je sofinanciranje neprofitnih aktivnosti in materialnih stroškov društev oz. združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in podeželja iz območja občine, ki ne predstavljajo državno pomoč ter njihov cilj z ustanovitvijo in delovanjem ni pridobivanje dobička. Cilj ukrepa je omogočanje izvedbe programov dela navedenih društev oziroma združenj. Upravičeni stroški
•	stroški povezani s predstavijo oz. promocijo dejavnosti društva, pomembno za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja kot so: splošna predavanja, tečaji brez pridobitve certifikata, krožki, strokovne ekskurzije, seminarji, udeležbe na posvetih, okrogle mize ipd.;
•	stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti društev oz. združenj, ki prispevajo k prepoznavnosti občine kot so: priprava gradiv, zloženk, objave v medijih, organizacija samostojnih prireditev ipd.;
•	stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti, ki izhajajo iz ohranjanja kulturne in tehnične dediščine kmetijstva in podeželja: prikazi tradicionalnih domačih obrti in običajev, prikazi tehnične dediščine, razstave, tekmovanja ipd.;
•	stroški povezani s sodelovanjem in predstavitvijo društev na prireditvah lokalnega, regionalnega, državnega ali mednarodnega pomena ter na prireditvah drugih društev in organizacij;
•	materialni stroški, povezani z izvedbo programov društev oz. združenj, razen stroški reprezentance.
Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
•	odločbo o vpisu v register društev,
•	finančno in vsebinsko ovrednoten letni program dela društva oz. združenja,
•	seznam članov društva z območja občine in število vseh članov društva.
Dodatni pogoj za pridobitev sredstev Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje podpor ter zahtevana dokumentacija se podrobneje določijo v javnem razpisu. Upravičenci do pomoči:
•	društva in njihova združenja, ki so registrirana ali delujejo na območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.
Finančna določbe / intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
V. Nadzor in sankcije
24. člen (Nadzor in sankcije)
(1)	Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
(2)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
•	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
•	da upravičenec projekta ni izvedel ali ga ni izvedel v celoti;
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
• da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. (3) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI. Hramba dokumentacije
25.	člen
Upravičenec in občina morata hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
VI. Končne določbe
26.	člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Bled (Ur. L. RS, št. 78/08).
27.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem glasilu slovenskih občin, po pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
Številka : 034-3/2015-17 Datum : 15.9.2015
Občina Bled Janez Fajfar, župan
638. Sklep o izvzemu zemljišča iz javnega dobra lokalnega pomena
Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB1 in spr.) in 16. člena Statuta Občine Bled (Ur. list RS, št. 67/09, 87/12) je občinski svet Občine Bled na 6. redni seji, dne 15. 9. 2015 sprejel
SKLEP
O IZVZEMU ZEMLJIŠČA IZ JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA
1.	člen
Občinski svet Občine Bled sprejme sklep o izvzemu iz javnega dobra zemljišče s parc. št. 1354/3 k. o. Ribno. Zemljišče se prenese v last Občine Bled.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 034-3/2015-5 Datum : 15.9.2015
Občina Bled Janez Fajfar, župan
OBČINA GORJE
639. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2015 -rebalans
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr. in 101/13) in 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 03/07, 107/10 in 32/12 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/14) je Občinski svet Občine Gorje na 7. redni seji, dne 16.9.2015 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE GORJE ZA LETO 2015 -REBALANS
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Gorje za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/14), se drugi odstavek 2. člena spremeni, tako da se glasi:
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			v EUR
Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto			Proračun 2015 - rebalans I
I. 1 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)			2.692.482
TEKOČI PRIHODKI (70+71)			2.155.971
70	DAVČNI PRIHODKI		1.864.647
	700	Davki na dohodek in dobiček	1.624.447
	703	Davki na premoženje	170.150
	704	Domači davki na blago in storitve	70.050
	706	Drugi davki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI		291.324
	710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	67.074
	711	Takse in pristojbine	2.000
	712	Globe in druge denarne kazni	4.500
	713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	0
	714	Drugi nedavčni prihodki	217.750
72	KAPITALSKI PRIHODKI		12.000
	720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
	721	Prihodki od prodaje zalog	0
	722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	12.000
73	PREJETE DONACIJE		25.000
	730	Prejete donacije iz domačih virov	0
	731	Prejete donacije iz tujine	25.000
74	TRANSFERNI PRIHODKI		499.511
	740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	496.511
	741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU	3.000
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE		0
	787 1 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij		0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)		2.715.656
40	TEKOČI ODHODKI		1.056.150
	400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	126.400
	401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	18.699
	402	Izdatki za blago in storitve	891.049
	403	Plačila domačih obresti	0
	409	Rezerve	20.002
41	TEKOČI TRANSFERI		856.361
	410	Subvencije	32.500
	411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	555.801
	412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	76.118
	413	Drugi tekoči domači transferi	191.942
	414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI		672.300
	420 1 Nakup in gradnja osnovnih sredstev		672.300
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI		130.846
	431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	57.262
	432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	73.583
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)		-23.174
	(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)		
B. RAČUN F INANCNIH TERJATEV IN NALOŽB			
Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto			Proračun 2015 - rebalans I
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN		1.850
	PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)		
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL		1.850
	750	Prejeta vračila danih posojil	1.850
	751	Prodaja kapitalskih deležev	0
	752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE		19
	KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)		
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV		19
	440	Dana posojila	0
	441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	19
	442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
	443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah	0
		javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE		1.831
	KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)		
C. RAČUN F INANCIRANJA			
Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto			Proračun 2015 - rebalans I
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)		0
50	ZADOLŽEVANJE		0
	500 1 Domače zadolževanje		0
VIII.	ODPLAČILO DOLGA (550)		0
55	ODPLAČILO DOLGA		0
	550 1 Odplačilo domačega dolga		0
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.)		-21.343
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)		0
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)		23.174
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 2014			84.380,85
	9009	Splošni sklad za drugo	21.342,62
	9101	sredstva proračunske rezerve za odpravo posledic naravnih nesreč	60.919,29
	9100	sredstva rezervnega sklada oblikovana po stanovanjskem zakonu	2.118,94
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Gorje.
2. člen
Ostala določila Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2015 ostajajo v veljavi.
3. člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2015 dalje.
Številka : 9000-5/2015-8 Datum : 16.9.2015
Občina Gorje Peter Torkar, župan
640. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Gorje za programsko obdobje 2015 - 2020
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statuta občine Gorje (Uradni list RS, št. 03/07, 107/10 in 32/12 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/14) je občinski svet Občine Gorje na 7. redni seji dne 16.9.2015 sprejel
PRAVILNIK
O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA
KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI GORJE ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 - 2020
I. Splošne določbe
1.	člen (vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe občine Gorje za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
•	državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
•	pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24.12.2013, str. 1-8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter
•	druge ukrepe.
2.	člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Gorje (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3.člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
4.	člen (opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1)	»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(2)	"mikro podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(3)	"kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
(4)	"kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k
Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(5)	"primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(6)	"predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(7)	"trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
(8)	"kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(9)	"nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(10)	"podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(11)	"slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami," pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
a)	predhodnega triletnega obdobja ali
b)	triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
(12)	"opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(13)	"neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(14)	"začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
(15)	"intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(16)	"standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
(17)	"naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje
skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
(18)	"nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
(19)	"mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
(20)	"predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
(21)	"nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju Eu (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;
(22)	"enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a) do d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
4. člen (vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov:
Vrste pomoči	Ukrepi:
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014	UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen, 43 člen); UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen); UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen).
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)	UKREP 5: Pomoč za naložbe v dopolnilne dejavnost na kmetiji -de minimis; UKREP 6: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje
	na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja; UKREP 7: Pomoč za nove investicije za delo v gozdu
Ostali ukrepi občine (na podlagi veljavne zakonodaja s področja javnih financ)	UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja
6.	člen
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
Upravičenci do pomoči so:
•	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji v primerih ukrepov po členih 14, 15, 28 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, v primeru ukrepa po členu 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma zakupu kmetijska oziroma gozdna zemljišča, ki ležijo na območju občine;
•	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine;
•	registrirana stanovska društva in interesna združenja v primeru ukrepa za podporo delovanju društev, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine;
•	kot upravičenci do pomoči so lahko opredeljeni tudi drugi prejemniki sredstev, če so posebej navedeni v okviru posameznega ukrepa.
7.	člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št.
702/2014)
Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
•	naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
•	podjetja v težavah.
Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
•	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer, če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
•	pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost.
8.	člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
Državne pomoči in pomoči de minimis za sofinanciranje projektov in aktivnosti, upravičenih po tem pravilniku, se dodeljujejo po postopku in v višini, ki sta določena s tem pravilnikom in javnim razpisom, izvedenim s strani občine.
Javni razpis se objavi na krajevno običajen način, pri čemer je obvezna objava razpisa na uradni spletni strani občine in obvestilo o objavi razpisa v uradnem glasilu Občine Gorje »Gorjanc«.
V	javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
9.	člen (spodbujevalni učinek)
Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
•	ime in velikost podjetja;
•	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
•	lokacijo projekta ali dejavnosti;
•	seznam upravičenih stroškov;
•	vrsto (nepovratna sredstva ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
•	izjave vlagatelja:
a)	da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b)	glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10.	člen (dodelitev sredstev)
O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.
Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 15 dni od prejema sklepa oziroma odločbe. Odločitev župana je dokončna.
Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe.
V	kolikor je za določen ukrep manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se lahko prerazporedijo za drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.
13.člen (izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
•	druga dokazila, določena z javnim razpisom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, ...).
12.	člen (kumulacija)
(8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13 do vključno 16 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15, 28, 29 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. Ukrepi v skladu z uredbo komisije (EU) št.
702/2014
13.	člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih
ciljev:
•	izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
•	izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
•	vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
Pomoč se ne dodeli za:
•	nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
•	zasaditev letnih rastlin;
•	dela v zvezi z odvodnjavanjem;
•	nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
•	naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
•	za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
•	investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
•	investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
•	obratna sredstva.
Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
•	Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
•	Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih;
•	stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
•	stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
•	stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
•	stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
•	stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže,...);
•	stroški nakupa računalniške programske opreme. Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;
•	dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev:
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
•	ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
•	predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
•	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči za posamezno naložbo se določi z razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
•	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
•	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
•	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do pomoči:
•	posamezna kmetijska gospodarstva in ali več
kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost, ...);
•	kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine,
oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;
•	dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo
na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. Pogoji za pridobitev:
•	ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
•	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
•	drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči za posamezno naložbo se določi z razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
14.	člen
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo)
kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen in 43 člen
Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč
za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo
kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč.
Upravičeni stroški:
•	stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, vključno s stroški pregleda.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki imajo zemljišča, vključena v zaokrožitev na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
•	načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč (kopija katastrskega načrta),
•	mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;
•	predračun (ocena upravičenih stroškov).
Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
15.	člen
UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
•	naravnih nesreč;
•	slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in drugih slabih vremenskih razmer;
•	bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; ter
•	zaščitenih živali.
S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke in živali pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka. Upravičeni stroški:
•	sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, s sedežem na območju občine s sklenjeno zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.
Pogoji za pridobitev:
•	veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
Intenzivnost pomoči:
•	pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65% stroškov zavarovalne premije.
16.	člen
UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih
(29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški:
•	stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del).
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ležijo na območju občine ter so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine in ležijo na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
•	stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;
•	ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je le to potrebno;
•	ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
III. Ukrepi de minimis v skladu z uredbo Komisije (EU) ŠT. 1407/2013
17.	člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	ribištva in akvakulture;
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
• predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
18.	člen
(kumulacija de minimis pomoči)
Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR).
19.	člen
UKREP 5: Pomoč za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetiji - de minimis
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih
proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Predmet pomoči:
Pomoči bodo dodeljene naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in širjenje že obstoječe dopolnilne dejavnosti in sicer:
•	predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč;
•	predelava gozdnih lesnih sortimentov;
•	prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;
•	vzreja in predelava vodnih organizmov;
•	turizem na kmetiji;
•	dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;
•	predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;
•	storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, zakol živali ter ročna dela;
•	svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo.
Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilno dejavnost na kmetiji;
•	stroški gradnje ali obnove objekta za potrebe dopolnile dejavnosti na kmetiji;
•	stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine in katerih naložba se izvaja na območju občine;
•	dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, če le tega še nimajo, ga morajo predložiti v 12 mesecih po odobritvi pomoči;
•	dopolnilna dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi;
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
•	predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
•	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 17. člena tega pravilnika.
20. člen
Ukrep 6: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja
Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. Upravičeni stroški:
•	stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.
Upravičenci do pomoči:
•	pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	program izobraževanja oziroma usposabljanja, povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov,
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 17. člena tega pravilnika.
21. člen
UKREP 7: Pomoč za nove investicije za delo v gozdu
Cilj pomoči je zmanjšanje nesreč v gozdu ter prispevanje k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.
Predmet pomoči:
•	naložbe v stroje in manjšo opremo za delo v gozdu.
•	Upravičeni stroški:
•	stroški nakupa novih gozdarskih strojev in opreme za delo v gozdu (npr. manjša gozdarska mehanizacija; motorne žage, cepilci, in zaščitna oprema za delo v gozdu,...).
•	Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine in imajo v lasti najmanj 4 ha gozdnih površin, ki ležijo na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (podrobneje se določi z javnim razpisom);
•	kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu;
•	s pomočjo pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji;
•	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
•	do 50% upravičenih stroškov,
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec
kmetijskega gospodarstva.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 17. člena tega pravilnika.
22.	člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
Prejemnik mora k vlogi predložiti:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
•	pisno izjavo s seznamom vseh, z njim povezanih podjetij.
Občina bo z odločbo pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013),
•	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV. Ostali ukrepi občine
23.	člen
UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (106i. člen Zakona o javnih financah, Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 14/13 - popr., 101/13)
Namen ukrepa je sofinanciranje neprofitnih aktivnosti in materialnih stroškov društev oziroma združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in podeželja iz območja občine, ki ne predstavljajo državno pomoč ter njihov cilj z ustanovitvijo in delovanjem ni pridobivanje dobička.
Cilj ukrepa je omogočanje izvedbe programov dela navedenih društev oziroma združenj.
Upravičeni stroški:
•	stroški povezani s predstavijo oziroma promocijo dejavnosti društva, pomembno za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja kot so: splošna predavanja, tečaji brez pridobitve certifikata, krožki, strokovne ekskurzije, seminarji, udeležbe na posvetih, okrogle mize ipd.;
•	stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti društev oziroma združenj, ki prispevajo k prepoznavnosti občine kot so: priprava gradiv, zloženk, objave v medijih, organizacija samostojnih prireditev ipd.;
•	stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti, ki izhajajo iz ohranjanja kulturne in tehnične dediščine kmetijstva in podeželja: prikazi tradicionalnih domačih obrti in običajev, prikazi tehnične dediščine, razstave, tekmovanja ipd.;
•	stroški povezani s sodelovanjem in predstavitvijo društev na prireditvah lokalnega, regionalnega, državnega ali mednarodnega pomena ter na prireditvah drugih društev in organizacij;
•	materialni stroški, povezani z izvedbo programov društev oziroma združenj, razen stroški reprezentance.
Upravičenci do pomoči:
•	društva in njihova združenja, ki so registrirana ali delujejo na območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.
Pogoji za pridobitev pomoči:
•	odločba o vpisu v register društev;
•	finančno in vsebinsko ovrednoten letni program dela društva oziroma združenja;
•	seznam članov društva z območja občine in število vseh članov društva.
Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov;
•	najvišji in najnižji znesek pomoči se določi z razpisom.
V.	Nadzor in sankcije
24.	člen (Nadzor in sankcije)
Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
V	primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
•	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
•	da upravičenec projekta ni izvedel ali ga ni izvedel v celoti;
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
•	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
V	navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI.	Hramba dokumentacije
25.	člen
Upravičenec in občina morata hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
VI. Končne določbe
26.	člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Gorje (Uradni list RS, št. 56/08 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/14).
27.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Določbe tega pravilnika za ukrepe iz poglavja II tega pravilnika, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem glasilu slovenskih občin o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
Stevilka : 9000-5/2015-9 Datum : 16.9.2015
Občina Gorje Peter Torkar, župan
641. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. List RS, št. 94/2007-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) in 16. Statuta Občine Gorje (Ur. List RS, št. 03/07, 107/10 in 32/12) je občinski svet na svoji 7. redni seji dne, 16.9.2015 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
1.	člen
Javno dobro preneha obstajati na nepremičnini s parc. št. 363/2 k.o. 2184 - Podhom (ID6248618), v naravi opuščena javna pot v izmeri 57 m2, vpisana kot javno dobro v lasti Občine Gorje.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
3.	člen
Po uveljavitvi sklepa se izda ugotovitvena odločba o ukinitvi statusa javnega dobra, ki se po pravnomočnosti vloži v elektronsko zemljiško knjigo, da se pri nepremičnini s parc. št. 363/2 k.o. 2184 - Podhom (ID6248618), v naravi opuščena javna pot v izmeri 57 m2, vpisana kot javno dobro v lasti Občine Gorje, izbriše status javnega dobra in vpiše lastninska pravica v korist Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje.
Stevilka : 9000-5/2015-10 Datum : 16.9.2015
Občina Gorje Peter Torkar, župan
OBČINA KIDRIČEVO
642. Odlok o turistični taksi na območju Občine Kidričevo
Na podlagi 26. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04 in 57/12), 17. Člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-UPB, 21/03, 111/13, 74/14 in 92/14), 17. Člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo na svoji 8. seji, dne, 10. 9. 2015 sprejel ODLOK
O TURISTIČNI TAKSI NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO
I. Splošne določbe
1. člen
S tem odlokom se določajo zavezanci za plačilo turistične takse, višina turistične takse, način porabe sredstev turistične takse, oprostitve plačila turistične takse, postopek pobiranja in odvajanja turistične takse,
mesečno poročilo, nadzor nad pobiranjem turistične takse in kazenske določbe.
II.	Zavezanci za plačilo in obveznsti plačila turistične takse
2.	člen
Zavezanci za plačilo turistične takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki na območju Občine Kidričevo in izven svojega stalnega prebivališča uporabljajo storitve prenočevanja (v nadaljevanju; turisti) v nastanitvenem objektu.
3.	člen
Turisti plačujejo turistično takso hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati so jo dolžni tudi v primeru, ko so deležni brezplačnih storitev za prenočevanje.
III.	Višina turistične takse
4.	člen
Višina turistične takse se določi v točkah.
Višina turistične točke na območju Občine Kidričevo znaša 11 točk.
Znesek turistične takse se izračuna tako, da se število točk pomnoži z vrednostjo točke, ki jo v skladu z zakonom določi Vlada Republike Slovenije.
Na dan sprejema tega odloka znaša višina turistične takse 0,115 EUR.
IV.	Način porabe sredstev turistične takse
5.	člen
Turistična taksa je namenski prihodek proračuna Občine Kidričevo. Sredstva se porabijo za načrtovanje, organiziranje in izvajanje aktivnosti in projektov spodbujanja razvoja turizma na območju Občine Kidričevo.
V.	Oprostitve plačila turistične takse
6.	člen
Plačila turistične takse so oproščeni:
1.	otroci do 7. leta starosti,
2.	osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katerega je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
3.	otroci in mladoletniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
4.	učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizira društvo in vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti,
5.	dijaki in študentje v dijaških oziroma študentskih domovih,
6.	osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
7.	tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse.
Turistično takso v višini 50 % plačujejo:
1.	osebe od 7. do 18. leta starosti,
2.	turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so
vključena v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč IYHF,
3. turisti v kampih.
7.	člen
Če je turist oproščen plačila ali dela plačila turistične takse, mora biti vpisan razlog oprostitve iz 6. Člena tega odloka v evidenci, ki je določena v 10. členu tega odloka.
VI.	Postopek pobiranja in odvajanja turistične takse, mesečno poročilo
8.	člen
Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo pobirati turistično takso v imenu in za račun Občine Kidričevo hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo pobirati in odvajati turistično takso za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje.
9.	člen
Osebe iz 8. člena tega odloka nakazujejo pobrano turistično takso do 25. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben račun občine, hkrati so v tem roku dolžne predložiti občini in pristojnemu davčnemu organu mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število prenočitev in znesek pobrane turistične takse. Poročilo so osebe dolžne predložiti tudi v primeru, ko niso imele gostov na prenočevanju. V tem primeru se na poročilo pripiše, da gostov na prenočevanju ni bilo.
Mesečno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena se odda na obrazcu »Poročilo o plačani turistični taksi«, ki je priloga temu odloku in je objavljen na spletni strani www.kidricevo.si.
VII.	Nadzor nad pobiranjem turistične takse
10.	člen
Nadzor nad pobiranje in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravlja pristojni davčni organ.
Nadzor iz prejšnjega odstavka tega člena lahko opravlja tudi komunalni inšpektor.
Prisilno izterjavo turistične takse opravlja pristojni davčni organ.
Če zavezanci za pobiranje turistične takse ne odvajajo turistične takse v roku in na način, ki je določen v 9. členu tega odloka, občina sporoči pristojnemu davčnemu uradu, naj turistično takso prisilno izterja.
VIII.	Kazenske določbe
11.	člen
Z globo 500 EUR se kaznujeta za prekršek pravna osebe in samostojni podjetnik posameznik, ki sprejmeta turista na prenočevanje, če ne posredujeta mesečnega poročila občini kot to določa 9. Člen tega odloka.
Z globo 250 EUR se kaznujeta za prekršek iz prvega odstavka tega člana odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo 250 EUR se kaznujeta za prekršek iz prvega odstavka tega člena sobodajalec in kmet, ki prejemata turiste na prenočevanje.
Za ostale kršitve v zvezi s pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc se uporabljajo kazenske določbe kot jih navaja Zakon o spodbujanju razvoja turizma.
IX.	Končne določbe
12.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 007-7/2015 Datum : 14.9.2015
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
za_
(mesec, leto)
I. PODATKI O ZAVEZANCU
(naziv pravne osebe, samostojnega podjetnika, ime in priimek sobodajalca, kmeta, društva) (naslov)	(davčna številka)
Število sob:_število apartmajev:_število ležišč:_
II. PODATKI O GOSTIH IN PRENOČITVAH
GOSTI			NOČITVE				
domači	tuji	skupaj	domači	tuji	otroci do 7 let	otroci od 718 let	skupaj
							
III.	PODATKI O PLAČANI TURISTIČNI TAKSI
Znesek turistične takse (št. prenočitev x 11x vrednost točke):_
IV.	OPROŠČENI PLAČILA CELOTNE ALI DELA TURISTIČNE TAKSE
Število gostov:_prenočitev:_domači:
tuji:_razlog oprostitve plačila:_
Skupni znesek obračunane in pobrane turistične takse je nakazan na	EZR	Občine	Kidričevo
sklic na št........... - vaša davčna številka - ................. , do 25. dne v mesecu za
pretekli mesec v višini_EUR.
Žig
(ime in priimek ter tel. št. kontaktne osebe)
(podpis odgovorne osebe)
OPOMBA: Zavezanec pošlje to poročilo v enem izvodu na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ul. 14, 2325 Kidričevo (faks: , obcina@kidricevo.si). Da zavezanec izpolni tudi obveznost v skladu z 2. točko 30. člena ZSRT, mora en izvod obrazca posredovati tudi pristojnemu davčnemu organu.
643. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za upravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Kidričevo
Na podlagi 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11), 10. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/10) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/10 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo na 8. redni seji, dne 10.9.2015, sprejel
ODLOK
O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA UPRAVLJANJE REDNEGA VZDRŽEVANJA OBČINSKIH JAVNIH CEST IN DRUGIH PROMETNIH POVRŠIN V OBČINI KIDRIČEVO I. Splošne določbe
1.	člen (uporaba izrazov)
(1) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Kidričevo (v nadaljevanju: občina).
(2)	S tem odlokom se določijo:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoji, kijih mora izpolnjevati koncesionar,
•	javna pooblastila koncesionarju,
•	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
•	vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
začetek in čas trajanja koncesije, viri financiranja javne službe, način plačila koncesionarja, nadzor nad izvajanjem javne službe, prenehanje koncesijskega razmerja, organ, ki opravi izbor koncesionarja, organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
II.	Predmet javne službe
3. člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
(1)	Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve:
•	redno vzdrževanje občinskih javnih cest;
•	vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziščem državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja (v nadaljevanju: vzdrževanje drugih prometnih površin).
(2)	Redno vzdrževanje občinskih javnih cest iz prvega odstavka tega člena obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah.
(3)	Vzdrževanje drugih prometnih površin iz prvega odstavka tega člena lahko obsega vzdrževanje:
•	odstavnih pasov, odstavnih niš, parkirnih površin, avtobusnih postajališč in podobnih prometnih površin, namenjenih odvijanju prometa v naselju,
•	podhodov in nadhodov za pešce,
•	cestne razsvetljave, semaforjev ter druge prometne signalizacije z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z električno energijo,
•	kolesarskih stez in pločnikov,
•	zelenih površin in urbane opreme v območju cestnega sveta.
III.	Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov
4.	člen
(območje izvajanja javne službe)
Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine.
5.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
Občinske javne ceste in druge prometne površine so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa.
IV.	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
6.	člen (pogoji)
(1)	Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:
•	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe,
•	da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
•	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(3)	Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti:
•	izvedbeni program rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini z oceno stroškov,
•	izvedbeni program izvajanja zimske službe z oceno stroškov,
•	izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah in drugih prometnih površinah z oceno stroškov.
V.	Javna pooblastila koncesionarju
7.	člen (javno pooblastilo)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki se nanašajo na:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti
javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti
in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(2)	Za izvajanje storitev odvoza in hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil se koncesionarju dodeli javno pooblastilo.
VI.	Splošni pogoji za izvajanje javne službe
8.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje cest in zakonom, ki ureja področje varnosti cestnega prometa ter podzakonskimi akti sprejetimi na njuni podlagi.
9.	člen (obseg monopola)
(1)	Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz 3. člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju.
(2)	Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine iz 3. člena tega odloka.
VIII.	Začetek in čas trajanja koncesije
10.	člen (začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
11.	člen (trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 5 let.
IX.	Viri financiranja javne službe
12.	člen
(viri financiranja javne službe)
Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz proračuna občine in iz drugih virov.
X.	Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe
13.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave občine in občinski svet občine.
(2)	Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave.
XI.	Prenehanje koncesijskega razmerja
14.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo,
•	v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
15.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo,
•	z razdrtjem.
(2)	Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
16.	člen (odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2)	Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
VII. Obseg monopola
17.	člen (odvzem koncesije)
(1)	Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
18.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
XII.	Način podelitve koncesije
19.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine.
20.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.
(4)	Župan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni interes za izvedbo postopka javnega razpisa in podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti javne službe, imenuje skupno strokovno komisijo in izvede skupni javni razpis.
21.	člen (vsebina javnega razpisa)
(1)	Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu.
(2)	Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka.
22.	člen
(postopek izbire koncesionarja)
Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek javnega razpisa.
XIII.	Organ, ki opravi izbiro koncesionarja
23.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije, ki jo imenuje župan občine.
(2)	V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
XIV.	Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe
24.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine.
XV.	Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe
1.	Prenos koncesije
25.	člen (prenos koncesije)
(1)	Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2)	Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
2.	Višja sila
26.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
3.	Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih
27.	člen (odgovornost za škodo)
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
4.	Začasen prevzem
28.	člen (začasen prevzem)
Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
5.	Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja
29.	člen (vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
6. Zavarovanje odgovornosti za škodo
30.	člen (zavarovanje)
(1)	Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izvajanja javne službe.
(2)	Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
XVI. Končna določba
31.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/12).
32.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka : 007-8/2015 Datum : 14.9.2015
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
644. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kidričevo
Na podlagi 17. člena statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo na 8. redni seji, dne 10. 9. 2015 sprejel
PRAVILNIK
O DODELJEVANJU POMOČI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KIDRIČEVO
I. Splošne določbe
1.	člen
Ta pravilnik podrobneje določa upravičence, ukrepe in pogoje za dodeljevanje sredstev, upravičene stroške in njihovo višino, postopek dodeljevanja in nadzor nad porabo sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kidričevo (v nadaljevanju: občina).
2.	člen
Za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva se sredstva po tem pravilniku dodeljujejo po pravilih dodeljevanja pomoči de minimis skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o
delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis, ki se uporablja od 1.1.2014 do 31.12.2020.
3.	člen
Sredstva za pomoči po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine za namene in v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto.
4.	člen
Pomoč za razvoj se lahko dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna, kar pomeni, da ni možno dodeliti pomoči za projekte, ki so že izvedeni oziroma se izvajajo.
Obrestna mera se lahko sofinancira tudi za investicijo, ki je nastala po najetju kredita za posamezno investicijo do konca trajanja kredita.
5.	člen
Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so:
•	podjetja, ki imajo sedež na območju občine,
•	fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve,
•	občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja.
6.	člen
Za podjetje se po tem pravilniku šteje:
•	samostojni podjetnik posameznik,
•	majhno podjetje (zaposluje manj kot 50 oseb ter letni promet in/ali bilančna vsota ne presega 10 mio EUR),
•	srednje veliko podjetje (zaposluje manj kot 250 oseb ter letni promet ne presega 50 mio EUR in/ali bilančna vsota ne presega 43 mio EUR).
•	Enotno podjetje je definirano kot vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij;
o eno podjetje ima večino glasovnih pravic
delničarjev ali družabnikov drugega podjetja, o eno podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
o pogodba med podjetjema ali določba v njuni družbeni pogodbi ali statutu, daje pravico enemu podjetju, da izvršuje prevladujoč vpliv na drugo podjetje,
o eno podjetje, ki je delničar ali družabnik drugega podjetja, na podlagi dogovora, samo nadzoruje večino glasovalnih pravic, o podjetja, ki so v katerem koli razmerju, iz prejšnjih alinej, preko enega ali več drugih podjetij, so prav tako »enotna« podjetja.
7.	člen
Do pomoči po tem pravilniku niso upravičena podjetja, ki:
•	so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji,
•	so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje,
•	sodijo v sektor ribištva in ribogojstva
•	sodijo v sektor primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
•	delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v naslednjih primerih:
•	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od
primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
•	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce,
•	nimajo poravnanih finančnih obveznosti do občine,
•	nimajo plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev.
8.	člen
Pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec v izogib morebitni preseženi zgornji meji de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, pred dodelitvijo sredstev poda pisno izjavo o:
•	že prejetih de minimis pomočeh, vključno z navedbo pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku ter o kandidaturi za de minimis pomoč in o že odobreni in še ne izplačani de minimis pomoči,
•	drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
•	o povezanih družbah ter združitvi ali razdelitvi podjetij.
Prejemnik denarne pomoči mora predložiti:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je že prejel na podlagi te ali druge uredbi de-minimis v predhodnih (2)dveh poslovnih letih in v tekočem poslovnem letu,
•	pisno izjavo, ali gre za pripojenega podjetna ali delitev podjetja
•	izjavo prejemnika s seznamom vseh, z njim povezanih podjetij.
Prejemnik de minimis pomoči bo pisno obveščen, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis.
Pomoči de minimis ne smejo biti neposredno povezane z izvozno dejavnostjo upravičenca.
Pomoči de minimis niso namenjene nabavi vozil za cestni prevoz tovora, dodeljene podjetjem, ki opravljajo cestne prevoze blaga za najem ali plačilo.
9.	člen
V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija (ES). Zgornja meja intenzivnosti pomoči de minimis dodeljena enotnemu podjetju ne sme presegati 200.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 100.000 EUR, če gre za podjetja v cestnoprometnem sektorju v tovornem prometu, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka in drugih dajatev.
10.	člen
Pomoči de minimis se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki nepovratnih sredstev ali subvencioniranja obrestne mere.
11.	člen
Pomoč, odobrena po pravilu de minimis, lahko pokriva praviloma do 50% upravičenih stroškov, z vsakokratnim razpisom se določi maksimalna višina pokrivanja stroškov za posamezno proračunsko leto.
II. Ukrepi pomoči
12.	člen
Ukrepi pomoči po tem pravilniku:
•	sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij,
•	sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest,
•	sofinanciranje stroškov promocije,
•	sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih.
13.	člen
Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij
Namen pomoči je pospešitev nastajanja podjetij iz 5. člena tega pravilnika in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij.
Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine so:
•	stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine,
•	stroški izdelave investicijskih programov in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
•	stroški nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov,
•	stroški osnovnih sredstev namenjenih posodobitvi dejavnosti,
Upravičeni stroški za nematerialne investicije so:
•	stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja ter programske opreme,
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 5. člena tega pravilnika, ki investirajo v razvoj in razširitev dejavnosti, in podjetja, ki nimajo sedeža v občini, vendar investirajo v dejavnost na območju občine.
Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 50% lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in/ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 3 leta.
14.	člen
Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest
Namen pomoči je povečanje števila zaposlenih in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti. Upravičeni stroški so:
•	stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 5 oziroma 10 minimalnih mesečnih plač,
•	stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 10 minimalnih mesečnih plač,
Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine ali registrirano dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na območju občine, in sicer do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve brezposelne osebe, ki je bila najmanj 6 mesecev prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve in do 5 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve predhodno zaposlene osebe.
Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so podjetja iz 5. člena tega pravilnika in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve osebe, ki ima stalno bivališče na območju občine in v kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu brez upoštevanja upokojitev.
Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 3 leta.
15.	člen
Sofinanciranje stroškov promocije
Namen sofinanciranja stroškov promocije je spodbuditi sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na strokovnih sejmih in razstavah doma in v tujini in na ta način promovirati razvoj novih proizvodov in storitev.
Upravičeni stroški so:
•	najetje, postavitev in delovanje stojnice na določenem strokovnem sejmu ali razstavi doma ali v tujini.
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 5. člena tega pravilnika.
Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 50 % lastnih sredstev.
16.	člen
Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih
Namen pomoči je spodbujanje pridobivanja znanja in kompetenc podjetnikov ter zaposlenih na vseh področjih in s tem spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti podjetij.
Upravičeni stroški so:
•	stroški inštruktorja,
•	stroški svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja,
•	potni stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo,
•	stroški aktivnosti, ki promovirajo podjetništvo, inovativnost in/ali odličnost poslovanja.
Za usposabljanje ne šteje izobraževanje za pridobitev stopnje izobrazbe.
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 5. člena tega pravilnika, ki imajo izdelan letni program usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev, ki vsebuje vrste programov, število udeležencev in predvidene stroške ter izvajalce programov.
Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 50 % lastnih sredstev.
III. Način dodeljevanja
17.	člen
Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na spletni strani Občine Kidričevo in v glasilu občine, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.
Javni razpis se lahko objavi za vse ali za posamezne ukrepe.
18.	člen
Za izvedbo javnega razpisa je odgovoren Odbor za gospodarstvo pri Občinskem svetu občine. Odbor pripravi razpisno dokumentacijo in določi dodatne pogoje razpisa, obravnava pravočasno prispele in popolne prijave (vloge), opravlja oglede na terenu in pripravi predlog za razdelitev sredstev.
Na podlagi odobrenih vlog izda občinska uprava odločbo, po postopku določenem v veljavnih predpisih.
Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči de minimis po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
19.	člen
Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo.
20.	člen
Namensko porabo pridobljenih sredstev spremljajo in preverjajo pristojni organi občine za nadzor.
21.	člen
V	primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev je prejemnik sredstev dolžan takoj vrniti dodeljena sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
V	primeru, da je prejemnik sredstev prenehal z dejavnostjo za katero je prejel sredstva po tem pravilniku, ker se je njegovo podjetje znašlo v težavah, je dolžan vrniti sorazmerni del sredstev skupaj z zakonitimi obrestmi.
IV. Končne določbe
22.	člen
Občina Kidričevo, kot dodeljevalec sredstev mora hraniti vse dokumentacijo o prejemnih sredstev še najmanj 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči.
23.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Kidričevo ter o podeljevanju nagrad za inovacije Uradno prečiščeno besedilo - UPB-1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/13).
24.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 007-6/2015 Datum : 14.9.2015
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
OBČINA MARKOVCI
645. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2015 - rebalans I.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 94/07-UPB2, 27/08, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12, 14/13-popr., 101/13, 38/2014-ZIPRS, 14/15-ZIPRS in 55/15-ZFisP) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) ter 90. in 91. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/06, 26/09, 41/10 in 2/13) je Občinski svet Občine Markovci na 6. seji, dne 16. 9. 2015, sprejel
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MARKOVCI ZA LETO 2015 - REBALANS I.
1. člen
Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2015 se v splošnem delu proračuna na ravni podskupin kontov spremeni tako da glasi:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			
KONTO	I.	SKUPAJ PRIHDKI (70+71+72+73+74)	5.601.919,94
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	3.888.837,93
70		DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	2.097.464,39
700		DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	1.926.920,00
703		DAVKI NA PREMOŽENJE	114.610,00
704		DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	55.934,39
706		DRUGI DAVKI	0,00
71		NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	1.791.373,54
710		UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	1.580.137,46
711		TAKSE IN PRISTOJBINE	2.100,00
712		GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	1.350,00
713		PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	0,00
714		DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	207.786,08
72		KAPITALSKI PRIHODKI (720+722)	0,00
720		PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	0,00
722		PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDM. DOLG. SREDSTEV	0,00
74		TRANSFERNI PRIHODKI	1.713.082,01
740		TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	334.737,57
741		PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAV.PRORAČ. IZ SREDSTEV PRORAČ. EU	1.378.344,44
	II.	S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)	6.926.949,15
40		TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	1.334.167,91
400		PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	230.320,00
401		PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	36.980,00
402		IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	1.022.947,52
409		REZERVE	43.920,39
41		TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	1.633.492,48
410		SUBVENCIJE	228.000,00
411		TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	694.993,00
412		TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	234.660,37
413		DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	475.839,11
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	2.906.633,80
420		NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	2.906.633,80
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI	1.052.654,96
431		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PU	28.444,00
432		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	1.024.210,96
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-1.325.029,21
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00
750		PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0,00
751		PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)	0
440		DANA POSOJILA	
441		POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB	0
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. -V.)	0,00
C. RAČUN FINANCIRANJA			
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	
500		DOMAČE ZADOLŽEVANJE	
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	0
550		ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	0
	IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH	
		(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-1.325.029,21
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE	0
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	1.325.029,21
	XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2013	1.325.029,21
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem	Občina Markovci
glasilu slovenskih občin.	Milan Gabrovec, župan
Številka : 410-0134/2014 Datum : 16.9.2015
646. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) in v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB, 111/05-Odl. US, 93/05-ZVMS, 120/06-Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 76/10-ZRud-1A, 20/11-Odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13 in 19/15) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 6. redni seji, dne 16. 9. 2015, na predlog župana, sprejel naslednji
SKLEP
O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
I.
Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo naslednje nepremičnine v k.o. (405) Sobetinci:
•	pare. št. 368/1, v izmeri 10359 m2,
•	pare. št. 364, v izmeri 1701 m2,
•	pare. št. 351/2, v izmeri 1373 m2,
•	pare. št. 352/1, v izmeri 2363 m2 in
•	pare. št. 358/2, v izmeri 6201 m2.
II.
Pri nepremičninah iz I. točke tega sklepa, ki so v lasti Občine Markovci do celote - 1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena.
III.
Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Markovci, ki se pošlje Okrajnemu sodišču na Ptuju.
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 478-0096/2015 Datum : 16.9.2015
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
647. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) in 74. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06, 26/09, 41/10 in 2/13) je Občinski svet Občine Markovci, na svoji 6. redni seji, dne 16. 9. 2015, na predlog župana sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
I.
Status javnega dobra lokalnega pomena se ukine pri nepremičnini parc. št. 917/6, k.o. (414) Stojnci.
II.
Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnina iz I. točke izgubi status javnega dobra lokalnega pomena in postane last Občine Markovci do celote - 1/1.
III.
Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena, ki se pošlje Okrajnemu sodišču na Ptuju.
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 478-0035/2015 Datum : 16.9.2015
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
OBČINA ŠENČUR
648. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjska hiša KONC
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/07-ZPNačrt, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/2011-ZKZ-C) ter 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št. 2/11) je Občinski svet Občine Šenčur na 7. seji, dne 16.9.2015 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU STANOVANJSKA HIŠA KONC
I. Uvodne določbe
1.	člen (predmet odloka)
S tem odlokom se ob upoštevanju določil Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 - ZPNačrt, 99/07 in 57/12) in Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/11 in 35/14) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjska hiša KONC (v nadaljevanju OPPN).
2.	člen (namen OPPN)
Namen OPPN je določitev podrobnih lokacijskih pogojev za objekt Stanovanjska hiša KONC s pripadajočo infrastrukturo.
3.	člen (vsebina OPPN)
OPPN vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja, lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, komunalnih naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe. Besedilni del obsega:
I.	Uvodne določbe;
II.	Opis prostorske ureditve;
III.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor;
IV.	Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
V.	Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
VI.	Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
VII.	Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
VIII.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
IX.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
X.	Končne določbe. Kartografski del obsega:
1.	Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom prostorske ureditve na širšem območju;
2.	izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom enot urejanj prostora in gospodarske javne infrastrukture na širšem območju;
3.	Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem;
4.	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji;
5.	Ureditveno situacijo;
6.	Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro;
7.	Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave;
8.	Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
Priloge obsegajo:
1.	Izvleček iz strateških prostorskih aktov;
2.	Prikaz stanja prostora;
3.	Seznam strokovnih podlag;
4.	Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
5.	Obrazložitev in utemeljitev;
6.	Povzetek za javnost.
II.	Opis prostorske ureditve
4.	člen
(ureditveno območje in opis ureditve)
(1)	Območje OPPN ob regionalni cesti R1 210/1107 Preddvor - Primskovo posega na parc. št. 1503/9 k. o. Visoko s skupno površino 837 m . Vsebinsko ureditve obsegajo spremenjeno prostorsko zasnovo obstoječega stanovanjskega objekta z garažo. Ureditveno območje je prikazano v grafičnem načrtu (Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem - karta št. 3).
(2)	Predmetno območje se po Občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (v nadaljevanju OPN) nahaja v območju urejanja VI-14 SK. Občinski prostorski načrt za vsako preseganje podrobnih prostorsko izvedbenih pogojev narekuje izdelavo OPPN.
III.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor
5.	člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1)	Zemljišče namenjeno predvideni ureditvi se nahaja v območju VI-14 SK - s prevladujočo namensko rabo za stanovanja in kmetijstvo.
(2)	V naravi zemljišče predstavlja: stavbišče (s stanovanjskim objektom), dvorišče z dostopom in še neurejeno zelenico. Lokacijsko je območje pozicionirano ob regionalni oziroma občinski cesti.
(3) Stanovanjski objekt je priključen na komunalno infrastrukturo. Lega komunalnih priključkov se s predvidenimi ureditvami ne spreminja. Po potrebi se priključke le prilagodi zahtevam upravljavcev infrastrukturnega omrežja. Objekt je priključen na vodovodno in elektroenergetsko omrežje. Ker je kanalizacijsko omrežje na predmetnem območju že zgrajeno, se fekalne vode iz objekta vodijo v to
omrežje. Meteorne vode ponikajo preko ponikovalnice, ki je znotraj pripadajoče zemljiške parcele (severno od objekta). (4) Ureditev obstoječega stanovanjskega objekta z garažo s pripadajočo zunanjo ureditvijo se v tlorisnih in višinskih gabaritih zgleduje po primerljivi tipologiji obstoječih okoliških objektov.
6. člen (načrtovane ureditve)
NAMEMBNOST:
•	dejavnosti: stanovanjska stavba z garažo oziroma skladno z določili OPN.
GABARITI:
•	oblika: podolgovat, sestavljen, v obliki črke L,
•	tlorisni gabarit: 9,00 m x 13,00 m in 7,00 m x 9,00 m (tloris brez fasadnega ovoja),dovoljeni izzidki do 1,50 m, ob vhodu ali stiku sestavljenih tlorisov dovoljen večji poudarek (v tlorisu in gabaritu), izven osnovnega tlorisa je dovoljen tudi zunanji dostop v kletno etažo,
•	kota pritličja: do 0,30 m nad koto terena oziroma skladno z določili OPN,
•	etažnost: K+P+M oziroma skladno z določili OPN,
•	sleme:	do 10,00 m nad terenom oziroma skladno z določili OPN.
ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
•	fasada: simetričnost fasadnih odprtin ni zahtevana, leseni deli na fasadi v vertikalni smeri oziroma skladno z določili OPN,
•	balkoni: večji (širši) lahko tudi zaokroženi,
•	streha: simetrična, lahko sestavljene dvokapnice, kritina betonski ali opečni strešnik, za osvetlitev mansarde se v strešino lahko vgradijo frčade, dovoljeni so tudi čopi oziroma skladno z določili OPN,
•	napušči: tudi večji, ki segajo čez tlorisno projekcijo balkonov,
•	kritina: strešine morajo biti izvedene v enotni sivi ali rdeči barvi oziroma skladno z določili OPN.
URBANISTIČNI PARAMETRI
•	F. T.:	predstavlja severovzhodni vogal obstoječe stavbe,
•	odmiki:	minimalno 2,20m (merjeno od fasadnega ovoja objekta),
■ nezahtevni in enostavni objekti skladno z določili OPN,
•	- ostali parametri skladno z določili OPN. TOLERANCE
•	odstopanje:pri tlorisu in gabaritih do 15 %, • višinsko je objekt lahko le nižji.
FAZNOST:
•	ni predpisana. ZUNANJA UREDITEV:
•	utrjene površine bodo tlakovane ali asfaltirane,
•	- ostalo: nepozidane površine znotraj pripadajoče zemljiške parcele so ozelenjene, zasajene z avtohtono vegetacijo,
•	- ograja: dovoljena do parcelne meje, dogovorno s sosedi. Odmik ograje ob cesti je pogojen s soglasjem upravljavca ceste,
•	- parkiranje se izvede znotraj pripadajoče zemljiške parcele, v garaži, oziroma skladno z določili OPN.
7.	člen
(druge dopustne ureditve)
Za vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in vrste dopustnih objektov veljajo splošna in podrobna določila OPN.
8.	člen
(nezahtevni, enostavni objekti in drugi objekti)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov znotraj pripadajoče zemljiške parcele je dovoljena skladno s predpisi. Od vsake vrste je dovoljeno znotraj pripadajoče zemljiške parcele postaviti le en istovrstni objekt. Oblikovanje in lokacijska postavitev se izvedeta skladno z določili OPN. Zunanja enota toplotne črpalke se lahko postavi do 0,50 m od meje s sosednjim zemljiščem, oziroma skladno s pogoji soglasodajalcev.
9.	člen (ureditev okolice)
(1)	Okolica objekta bo namenjena dvorišču (dovoz in manipulativne površine), ostale površine se ozeleni in hortikulturno uredi (trava, zasaditve). V območju dostopa hortikulturne ureditve ne smejo ovirati preglednosti na cesti. Površine namenjene dvorišču bodo utrjene, lahko asfaltirane ter izvedene v ustreznih naklonih z urejenim odvodnjavanjem znotraj pripadajoče parcele.
(2)	Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.
10.	člen (ostale ureditve)
Za ureditve, ki se bodo izvajale po legalizaciji stanovanjskega objekta na osnovi tega odloka, veljajo splošna in podrobna določila OPN Šenčur.
11.	člen
(lega objektov na zemljišču)
(1)	Lega objekta je prikazana na načrtu (Ureditvena situacija - karta št. 5).
(2)	Odmiki objekta od parcelnih meja morajo biti v skladu z ureditveno situacijo oz. v okviru dopustnih odstopanj.
12.	člen (urbanistični parametri)
Pri načrtovanju objektov na zemljiški parceli se ne sme preseči urbanističnih parametrov določenih v OPN (faktor zazidanosti, faktor izrabe in zelene površine).
13.	člen (parcelacija)
Pripadajoča zemljiška parcela predmetne gradnje je identična meji območja OPPN-ja. Območje OpPN posega le na zemljišče parc. št. 1503/9 k. o. Visoko. Izven zemljiške parcele je lahko urejen dostop in priključki na komunalno infrastrukturo.
IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
14.	člen (skupni pogoji)
(1) Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi, ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da s posegi soglašajo njihovi upravljavci.
(2)	Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih (mimobežnih) vodov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, v kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju, pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.
(3)	Pri izgradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(4)	Predvideni objekti znotraj območja predmetnega OPPN se morajo obvezno priključiti na gospodarsko javno infrastrukturo, v kolikor je le ta zgrajena oziroma je v funkciji.
15.	člen
(cestno in drugo prometno omrežje)
(1) Za funkcioniranje predmetne stanovanjske hiše je bil izveden nov dovozni priključek. Ta poteka preko investitorjevega zemljišča parc. št. 1500/1 k.o. Visoko, nadalje preko ne kategorizirane poti s parc. št. 1779 k.o. Visoko (javno dobro), zasebne poti po parc. št. 1426/5 k. o. Visoko, ki se preko obstoječega priključka navezuje na regionalno cesto (parc. št. 1717/175 in 1717/291 k. o. Visoko. Skrajni rob objekta mora biti od zemljišča parc. št. 1779 k.o. Visoko oddaljen najmanj 3,75 m.
16.	člen (elektroenergetsko omrežje)
Stanovanjski objekt je priključen na električno energijo preko zemljišč parc. št. 1503/9, 1499/2, 1500/1 k. o. Visoko.
17.	člen (telekomunikacijsko omrežje)
V kolikor na obravnavanem območju potekajo trase telekomunikacijskega omrežja, jih je glede na predvideno pozidavo oziroma komunalno ureditev potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. Priključitev stanovanjskega objekta na telekomunikacijsko omrežje je pod pogoji upravljavca mogoča.
18.	člen (vodovodno omrežje)
Oskrba s pitno vodo je zagotovljena preko obstoječega zgrajenega priključka na vodovodno omrežje, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1503/9, 1779, 1500/1 k. o. Visoko. Merilno mesto vode je urejeno izven objekta.
19.	člen
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1)	Kanalizacijsko omrežje je na območju urejanja že zgrajeno, zato se fekalne vode iz predmetnega objekta vodijo (po zemljišču parc. št. 1500/1 k. o. Visoko) v to omrežje.
(2)	Padavinske vode z utrjenih površin je potrebno preko lovilca olj, s strešin pa preko peskolovov ponikati znotraj območja pripadajoče zemljiške parcele. Ponikovalnica je vkopana severno od objekta.
20.člen (ogrevanje)
Objekt je ogrevan individualno, kot energent se uporablja biomasa, kotlovnica je predvidena v kleti objekta. Dopustna je tudi uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Priključitev stanovanjskega objekta na zemeljski plin je pod pogoji upravljavca mogoče.
21.	člen (ravnanje z odpadki)
Za zbiranje odpadkov je potrebno znotraj pripadajoče zemljiške parcele zagotoviti mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavi zabojnik za mešane odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dostop vozilom za odvoz odpadkov.
V.	Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
22.	člen (varovanje kulturne dediščine)
Obravnavano območje se nahaja v vplivnem območju enote kulturne dediščine Šenčur - Vas (EŠD 14469). Posebni ukrepi za varstvo kulturne dediščine niso določeni, veljajo splošna in podrobna določila OPN. Pridobitev kulturno varstvenega soglasja ni potrebna.
VI.	Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
23.	člen (varstvo okolja)
Za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave veljajo splošna in podrobna določila OPN.
VII.	Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
24.	člen (varstveni ukrepi)
Na obravnavanem območju ni poplavne, erozijske in plazovite ogroženosti ter požarne ogroženosti naravnega območja. Za rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom veljajo splošna in podrobna določila OPN.
VIII.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve
25.člen (etapnost izvedbe)
Faznost gradnje znotraj pripadajočega zemljišča ni predpisana.
IX.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
26.člen (dopustna odstopanja)
(1)	Dovoljena so odstopanja od tlorisnih gabaritov objektov za maksimalno 15 %.
(2)	Višinsko objekt ne sme preseči 10,00 m.
(3)*	Pri realizaciji OPPN so dopustni odmiki tras in točk priključitve komunalne infrastrukture in prometnih ureditev od prikazanih in opisanih v tem odloku, v kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanju zasnovi objektov ali zahtevam upravljavcev komunalne infrastrukture, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, zaradi zahtev upravljavca tangirane infrastrukture, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti širšega območja možno izvesti dodatna mimobežna podzemna omrežja in naprave. Odstopanja od rešitev določenih s
tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.
X. Končne določbe
27.	člen
(veljavnost občinskih prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka se šteje, da je s posebnimi določili za prostorsko enoto VI-14 SK dopolnjen Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/11 in 35/14).
28.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
29.	člen (vpogled)
OPPN je na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na pristojni upravni enoti.
30.	člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 3505-2/2015-48 Datum : 17.9.2015
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
649. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šenčur
Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15) in 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/11) je Občinski svet občine Šenčur na 7. seji, dne 16. 9. 2015 sprejel
ODLOK
O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI ŠENČUR
1.	člen
(1)	Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo.
(2)	Občinske ceste, določene s prvim odstavkom tega člena, so prikazane na kartah, ki so na vpogled na sedežu občine.
2.	člen
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP).
•	Lokalne ceste so ceste namenjene povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v občini med seboj in so pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije.
•	Javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v občini in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobno).
3. člen
Lokalne ceste v naseljih občine z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: • na zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), ki so namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij naselij z uvedenim uličnim sistemom na ceste enake ali višje kategorije;
na krajevne ceste (s skrajšano oznako LK), ki so kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjene dostopu do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski	centri	in	podobno.)
Lokalne ceste (LC) so:
4. člen
ZAP. ŠT.	ŠTEVILKA ODSEKA	ZAČETEK ODSEKA	POTEK ODSEKA	KONEC ODSEKA	DOLŽINA ODSEKA V OBČINI [m]	NAMEN UPORABE	PREOSTALA DOLŽINA ODSEKA V SOSEDNJI OBČINI [m]
1	039111	210	Visoko - Luže - Cerklje	639	2.014	V	3.983 - Cerklje na Gorenjskem
2	039411	390031	Šenčur - Praprotna polica	390031	1.632	V	2.288 - Cerklje na Gorenjskem
3	251012	251011	Trboje - Kranj	210	3.954	V	5.277 - Medvode, 2.223 - Kranj
4	326012	210	Tupaliče - Hotemaže	210	589	V	896 - Preddvor
5	390031	390071	Šenčur - Trata pri Velesovem	039111	2.104	V	1.692 - Cerklje na Gorenjskem
6	390041	390051	Olševek - Velesovo	039111	539	V	781 - Cerklje na Gorenjskem
7	390051	039111	Luže - Olševek - Tupaliče	326011	2.655	V	687 - Preddvor
8	390061	390071	Šenčur - Visoko	210	2.320	V	
9	390071	039111	Luže - Srednja vas - Šenčur	104	3.662	V	
10	390072	104	Šenčur - Voklo	390081	2.322	V	
11	390081	251012	Prebačevo - Voklo - Voglje	890691	3.923	V	
12	390091	390081	Voglje (Šenčurska pot) - Šenčur	390072	2.398	V	
13	390101	251012	Trboje - Voklo	390081	2.415	V	
14	390131	390141	Šenčur - Britof	210	1.147	V	1.350 - Kranj
15	390141	104	Kranj (vzhod) - Šenčur	390071	1.452	V	
16	390151	390071	Šenčur - Milje	210	2.628	V	
17	390161	210	Visoko - Suha - Predoslje	183081	975	V	2.016 - Kranj
18	390601	210	Hotemaže - Olševek	390051	1.093	V	
V - vsa vozila				SKUPAJ: 37.822 m			
Zbirne krajevne ceste (LZ) so:
5. člen
ZAP. ŠT.	ŠTEVILKA ODSEKA	ZAČETEK ODSEKA	POTEK ODSEKA	KONEC ODSEKA	DOLŽINA ODSEKA V OBČINI [m]	NAMEN UPORABE	PREOSTALA DOLŽINA ODSEKAV SOSEDNJI OBČINI
							[m]
1	390251	390081	Voglje (Krožna pot)	390081	319	V	
2	390281	390151	Šenčur (Weingerlova ulica)	390131	723	V	
3	390321	390071	Šenčur (mimo pokopališča)	390411	308	V	
4	390381	390071	Šenčur (Beleharjeva cesta)	390361	136	V	
5	390382	390361	Šenčur (Stružnikova pot)	039411	525	V	
6	390383	039411	Šenčur (Stružnikova pot)	390031	85	V	
7	390391	390141	Šenčur (Mlakarjeva ulica)	104	776	V	
8	390411	390391	Šenčur (Delavska cesta)	104	465	V	
9	390441	390141	Šenčur (Štefetova ulica)	390151	502	V	
10	390491	390131	Šenčur (Partizanska ulica)	390131	469	V	
11	390501	390071	Šenčur (Pipanova 58 -Velesovska 49)	390031	269	V	
12	390521	390501	Šenčur (Velesovska cesta)	390571	174	V	
13	390522	390571	Šenčur (Sajovčevo naselje)	390071	377	V	
14	390571	390031	vmesna sredinska	390071	313	V	
V - vsa vozila				SKUPAJ: 5.441 m			
6. člen
Krajevne ceste (LK) so:
ZAP.ŠT.	ŠTEVILKA ODSEKA	ZAČETEK ODSEKA	POTEK ODSEKA	KONEC ODSEKA	DOLŽINA ODSEKA V OBČINI Гп-,1	NAMEN UPORABE	PREOSTALA DOLŽINA ODSEKAV SOSEDNJI OBČINI [m]
					mm	■Ш	
1	390201	390211	Voglje (Kotna pot)	390081	306	V	
2	390211	390081	Voglje (Krakovska ulica)	890721	540	V	
3	390221	390081	Voglje (Vrtna pot)	390211	315	V	
4	390231	390081	Voglje (Pot na ozare)	390081	289	V	
5	390241	390571	Šenčur (Pipanova cesta - Sajovčevo naselje)	390522	239	V	
6	390261	390071	Šenčur (Pipanova cesta)	390151	328	V	
7	390271	390031	Šenčur (Sajovčevo naselje - vrstne)	HŠ 63	108	V	
8	390291	390071	Šenčur (Gasilska cesta)	HŠ 43	140	V	
9	390292	390071	Šenčur (odcep na Gasilsko cesto)	390291	17	V	
10	390301	390071	Šenčur (Zupanova ulica)	390411	317	V	
11	390311	390071	Šenčur (Pajerjeva ulica)	390411	311	V	
12	390331	390071	Šenčur (Pošta - trgovina)	390141	158	V	
13	390351	390321	Šenčur (Sveteljeva ulica)	HŠ 19	121	V	
14	390361	390382	Šenčur (Beleharjeva cesta)	891081	627	V	
15	390371	390361	Šenčur (Sušnikova ulica)	890751	160	V	
16	390431	390391	Šenčur (Stranska pot)	390391	191	V	
17	390451	390441	Šenčur (Kuraltova ulica)	390131	252	V	
18	390461	390441	Šenčur (Štefetova ul. - Kranjska c.)	390131	173	V	
19	390511	390501	Šenčur (Mačkovo naselje)	390501	230	V	
20	390531	390571	Šenčur (Sajovčevo naselje)	390522	293	V	
21	390541	390531	Sajovčevo naselje (zgornja)	390522	134	V	
22	390551	390531	Sajovčevo naselje (spodnja)	390522	116	V	
23	390561	390391	Šenčur (Mlakarjeva ulica)	HŠ 74	421	V	
24	390581	390571	Šenčur (Pipanova cesta)	390501	205	V	
25	390591	390031	Šenčur (Velesovska cesta)	HŠ 36	92	V	
26	390611	104	Poslovna cona A	390611	653	V	
27	390621	104	Poslovna cona	390611	341	V	
28	390631	390611	Poslovna cona (ob črpalki)	390621	145	V	
29	390641	390621	Poslovna cona (ob Štempiharju)	HŠ 12	144	V	
V - vsa vozila				SKUPAJ:	7.366 m		
7. člen
Javne poti (JP) so:
ZAP. ŠT.	ŠTEVILKA ODSEKA	ZAČETEK ODSEKA	POTEK ODSEKA	KONEC ODSEKA	DOLŽINA ODSEKA V OBČINI [m]	NAMEN UPORABE	PREOSTALA DOLŽINA ODSEKAV SOSEDNJI OBČINI [m]
1	541001	639	Ob letališču	104	1.293	V	4.200 - Cerklje na Gorenjskem
2	687931	210	Voge 1	210	289	V	323 - Kranj
3	687941	687931	Voge 2	687931	23	V	203 - Kranj
4	890011	251012	Prebačevo	HŠ 20	236	V	
5	890021	251012	Prebačevo	390081	666	V	
6	890031	251012	Prebačevo	HŠ 58b	129	V	
7	890041	390071	Šenčur	390261	117	V	
8	890042	890041	Šenčur	390261	15	V	
9	890051	891071	Prebačevo	jezero	174	V	
10	890061	390071	Šenčur (Pipanova cesta)	390501	115	V	
11	890071	251012	Prebačevo	251012	368	V	
12	890081	251012	Trboje	HŠ 2b	67	V	
13	890091	251012	Trboje	HŠ 2a	95	V	
14	890101	390081	Velike vočne	390081	2.162	V	
15	890131	390611	poslovna cona	gozdna cesta	334	V	
16	890132	390621	Poslovna cona (proti plinski postaji)	lok. nač	56	V	
17	890141	890332	Olševek	890461	487	V	
ZAP. ŠT.	ŠTEVILKA ODSEKA	ZAČETEK ODSEKA	POTEK ODSEKA	KONEC ODSEKA	DOLŽINA ODSEKA V OBČINI [m]	NAMEN UPORABE	PREOSTALA DOLŽINA ODSEKAV SOSEDNJI OBČINI [m]
18	890151	251012	Trboje	HŠ 115	101	V	
19	890161	890801	Trboje	390101	263	V	
20	890171	390101	Trboje	gozdna cesta	886	V	
21	890181	251012	Trboje	igrišče	170	V	
22	890191	890161	Pri hrastjih - V delu	gozdna cesta	1.430	V	
23	890201	390101	Voklo - Trboje	890191	1.263	V	
24	890211	390251	Voglje	parc. 193/2	249	V	
25	890221	390081	Peskovce	890231	401	V	
26	890231	390081	Voklo	890101	835	V	
27	890251	251012	Trboje (župnišče)	890921	310	V	
28	890252	890921	jezero	HŠ 79	137	V	
29	890261	390101	Voklo (Brezovec)	390201	1.621	V	
30	890271	210	Milje	HŠ 1b	148	V	
31	890281	210	Milje	390151	670	V	
32	890291	210	Visoko (Rauter)	HŠ 2c	84	V	
33	890292	890291	Visoko (Rauter)	HŠ 1f	67	V	
34	890301	210	Visoko	390151	1.290	V	
35	890311	390161	Visoko	HŠ 19a	129	V	
36	890321	890331	Visoko	HŠ 130b	226	V	
37	890331	390061	Visoko	039111	599	V	
38	890332	039111	Visoko	891001	308	V	
39	890333	891001	Visoko	390601	881	V	
40	890341	390061	Visoko	890331	198	V	
41	890342	890331	Visoko - Srednja vas	890821	1.082	V	
42	890351	390161	Visoko	križišče	121	V	
43	890352	210	Visoko	HŠ 71	108	V	
44	890361	210	Hotemaže	HŠ 3	99	V	
45	890371	326012	Hotemaže	HŠ 48	66	V	
46	890381	891021	Hotemaže (novo naselje)	891021	197	V	
47	890391	251012	Prebačevo	HŠ 74	101	V	
48	890401	251012	Žerjavka	HŠ 18	237	V	
49	890411	326012	Hotemaže - Olševek	390051	1.064	V	
50	890421	390051	Olševek	390051	356	V	
51	890431	390051	Olševek	gozd	127	V	
52	890432	390051	Olševek	890431	71	V	
53	890441	251012	Prebačevo	pizzeria Mlin	291	V	
54	890451	390051	Olševek - igrišče	390051	647	V	
55	890461	390601	Olševek	390051	653	V	
56	890471	390601	Olševek (Mubijev klanec)	HŠ 27	124	V	
57	890481	390051	Olševek	HŠ 50	114	V	
58	890491	390051	Olševek	HŠ 51	153	V	
59	890501	390051	Olševek	HŠ 1	113	V	
60	890511	039111	Luže	cerkev	110	V	
61	890521	039111	Luže (Gnojnica)	890561	1.067	V	
62	890531	039111	Luže	HŠ 42	197	V	
63	890541	390051	Luže	HŠ 66	165	V	
ZAP. ŠT.	ŠTEVILKA ODSEKA	ZAČETEK ODSEKA	POTEK ODSEKA	KONEC ODSEKA	DOLŽINA ODSEKA V OBČINI [m]	NAMEN UPORABE	PREOSTALA DOLŽINA ODSEKAV SOSEDNJI OBČINI [m]
64	890551	390071	Srednja vas	cerkev	162	V	
65	890561	390071	Srednja vas	390031	814	V	
66	890571	390071	Sv. Katarina / Radegunda	890342	320	V	
67	890581	390071	Srednja vas	890821	69	V	
68	890591	890821	Srednja vas	390061	335	V	
69	890601	390071	Srednja vas	390061	205	V	
70	890602	390061	Srednja vas	390151	372	V	
71	890611	390031	Srednja vas	gozdna cesta	486	V	
72	890621	390081	Voglje	390201	390	V	
73	890631	390221	Voglje	390081	453	V	
74	890641	390211	Voglje	390081	141	V	
75	890651	390251	Voglje - Voklo	890941	461	V	
76	890652	890651	Voglje (Pušavec - Štefe)	390081	147	V	
77	890671	890691	ob avtocesti - proti letališču	gozd	1.050	V	
78	890691	390081	Voglje - letališče	541001	773	V	716 - Cerklje na Gorenjskem
79	890701	390211	Voglje	gozdna cesta	675	V	
80	890711	390331	Šenčur	390321	413	V	
81	890721	390211	Voglje	gozdna cesta	360	V	
82	890731	104	Šenčur - poslovna cona	390611	394	V	
83	890741	390131	Šenčur	390281	335	V	
84	890742	390281	Šenčur	390151	226	V	
85	890751	390371	Šenčur	039411	643	V	
86	890771	039111	Luže	HŠ 2c	100	V	
87	890791	039111	Luže - Olševek	890461	1.082	V	
88	890801	390101	Trboje	890171	521	V	
89	890821	390071	Srednja vas	390071	688	V	
90	890831	390031	Šenčur (Srednja vas)	390522	280	V	
91	890841	390071	Srednja vas - Šenčur	890831	455	V	
92	890911	251012	Trboje	HŠ 112	112	V	
93	890921	251012	Trboje - cerkev	HŠ 94	422	V	
94	890931	890921	Trboje	890251	132	V	
95	890941	390072	Voklo	390081	418	V	
96	890951	390101	Voklo (Ahčin - KZ)	390081	272	V	
97	890961	210	Milje	športni park	355	V	
98	890971	210	Milje	njiva	246	V	
99	890991	210	Visoko	HŠ 118c	178	V	
100	891001	210	Visoko	210	502	V	
101	891011	210	Visoko	igrišče	208	V	
102	891021	326012	Hotemaže - Tupaliče	326012	481	V	418 - Preddvor
103	891031	326012	Hotemaže - Jurček	Kokra	483	V	
104	891032	891031	Hotemaže	891021	73	V	
105	891033	891031	Hotemaže	891032	21	V	
106	891034	891032	Hotemaže	891021	57	V	
107	891041	891031	Hotemaže	HŠ 17	344	V	
108	891051	390331	Šenčur (pokopališče)	pokopališ če	143	V	
ZAP. ŠT.	ŠTEVILKA ODSEKA	ZAČETEK ODSEKA	POTEK ODSEKA	KONEC ODSEKA	DOLŽINA ODSEKA V OBČINI [m]	NAMEN UPORABE	PREOSTALA DOLŽINA ODSEKAV SOSEDNJI OBČINI [m]
109	891061	390361	Šenčur - Cokla	104	439	V	
110	891071	251012	Prebačevo	HŠ 55a	271	V	
111	891081	390361	Šenčur (Beleharjeva cesta)	104	959	V	
V - vsa vozila				SKUPAJ: 44.621 m			
8. člen
Število in skupna dolžina občinskih cest v občini Šenčur znaša:
KATEGORIJA	ŠT. ODSEKOV	DOLŽINA [m]
lokalne ceste	18	37.822
zbirne krajevne ceste	14	5.441
krajevne ceste	29	7.366
javne poti	111	44.621
SKUPAJ:	172	95.250
9.	člen
H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 37162-3/2015-196 z dne 15.9.2015.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27/98).
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 371-48/2015-4 Datum : 17.9.2015
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
650. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Šenčur ŠE - 32 - 1. faza
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO) in 8. člena statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št. 2/11) Občina Šenčur objavlja
JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE UREJANJA ŠENČUR ŠE - 32 - 1. FAZA
I.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Šenčur ŠE-32 - 1.faza (v nadaljevanju OPPN).
II.
Dopolnjen osnutek OPPN se javno razgrne na sedežu Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Gradivo bo dostopno tudi na spletnem naslovu: www.sencur.si.
III.
Javna razgrnitev bo trajala v času od 28.09.2015 do 26.10.2015; v času uradnih ur občinske uprave.
IV.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava in sicer v sredo, dne 07.10.2015 ob 16.00 uri v sejni sobi Občine Šenčur, Kranjska cesta 11.
V.
Pisne pripombe k dopolnjenemu osnutku OPPN lahko vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošljete na Občino Šenčur, Oddelek za prostorsko in komunalno dejavnost, Kranjska cesta 11, Šenčur oz. na elektronski naslov obcina@sencur.si.
Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Rok za oddajo pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Prav tako lahko zainteresirani svoje pripombe in predloge podajo pisno ali ustno na zapisnik na javni obravnavi 07.10.2015.
VI.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur.
Številka : 350-129/2012-7 Datum : 17.9.2015
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
651. Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Šenčur za programsko obdobje 2015 - 2020
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008, 57/2012, 90/2012 - ZdZPVHVVR in 26/2014) in 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/2011) je Občinski svet Občine Šenčur na 7. seji, dne 16.09.2015 sprejel
PRAVILNIK O DODELITVI POMOČI ZA OHRANJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŠENČUR ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 - 2020
I. Splošne določbe
1.	člen (vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa vrste ukrepov in način dodeljevanja pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Šenčur.
2.	člen
(vrste pomoči in ukrepi)
Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo kot:
1)	državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014 str. 1-75), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014), preko naslednjih ukrepov:
•	UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen),
•	UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen in 43. člen),
•	UKREP 3: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen),
2)	pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24.12.2013, str. 1-8), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), preko naslednjih ukrepov:
•	UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji,
•	UKREP 5: Podpora investicijam za varno delo v gozdu ter
3)	ostale pomoči občine v skladu z Zakonom o javnih financah - Uradni list RS, št. 11/2011, 14/2013 in 101/2013) preko naslednjih ukrepov:
•	UKREP 6: Podpora šolanju na poklicnih in srednješolskih kmetijskih ter gozdarskih programih,
•	UKREP 7: Podpora delovanju društev in združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja.
3.	člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini
Šenčur (v nadaljnjem besedilu: občini) se zagotavljajo s proračunom občine. S proračunom občine za tekoče leto se določi tako letni nabor ukrepov kot višina sredstev za pomoči.
4.	člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
5.	člen (opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1)	»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
2)	"MSP" ali "mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014,
3)	"kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov,
4)	"kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta,
5)	"primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov,
6)	"predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo,
7)	"trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo, prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih,
8)	"kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo,
9)	"nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika,
10)	»1 ha primerljivih površin« pomeni 1 ha njiv, 2 ha travnikov oz. ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov, 0,2 ha vrtov, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov oz. drugih površin,
11)	"podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014,
12)	"opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema,
13)	"neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina,
14)	"začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del,
povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti,
15)	"intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev,
16)	"standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali, posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti,
17)	"neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva,
18)	"naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije,
19)	"nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč,
20)	"mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva,
21)	"biogorivo na osnovi hrane" pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1),
22)	"skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014,
23)	"stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti" pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti,
24)	"član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji,
25)	"predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe,
26)	"živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta,
27)	"nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju Eu (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode,
28) "enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d)
tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav
tako velja za enotno podjetje.
6.	člen (cilji)
Cilji pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Šenčur v obdobju 2015-2020 so:
•	ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest na podeželju,
•	prispevanje k lokalni samooskrbi, varovanju okolja, kulturne krajine in trajnostnemu razvoju.
7.	člen (upravičenci do pomoči)
Upravičenci do pomoči so:
•	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepa po členu 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepa po členu 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež na območju občine in imajo v uporabi najmanj 1 ha primerljivih površin (v nadaljevanju: kmetijska gospodarstva),
•	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež na območju občine (v nadaljevanju: kmetijska gospodarstva),
•	dijaki poklicnih in srednješolskih programov kmetijstva ter gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodinjstva na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine,
•	registrirana društva in združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine.
8.	člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1)	Državne pomoči, pomoči de minimis in druge pomoči se upravičencem dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, izvedenega skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in s tem pravilnikom.
(2)	Podrobnejši pogoji in merila za dodeljevanje pomoči ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se določijo v javnem razpisu.
9.	člen (dodelitev sredstev)
(1)	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča direktor občinske uprave.
(2)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 15 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.
(3)	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4)	Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.
10.	člen (izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
•	druga dokazila, določena z javnim razpisom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, izjave ipd.).
11.	člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
•	naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
•	podjetja v težavah.
(2)	Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
•	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
•	pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3)	Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
12.	člen (spodbujevalni učinek)
(1)	Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2)	Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
•	ime in velikost podjetja,
•	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca,
•	lokacijo projekta ali dejavnosti,
•	seznam upravičenih stroškov,
•	znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost in
•	izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku
pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 11. člena tega pravilnika.
13.	člen (kumulacija)
(8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 14 do vključno 18 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15, 29 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(2)	Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(3)	Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(4)	Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. Ukrepi v skladu z uredbo komisije (eu) št.
702/2014
14.	člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih
namenov:
•	izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje,
•	izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije,
•	povečanje lokalne pridelave hrane in samooskrbe občine,
•	preprečevanje zaraščanje podeželja in ohranjanje tipične kulturne krajine v občini,
•	vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
(2)	Pomoč se ne dodeli za:
•	nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin,
•	zasaditev letnih rastlin,
•	dela v zvezi z odvodnjavanjem,
•	nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,
•	naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja,
•	za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
•	investicije, ki se izvajajo izven območja občine,
•	investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov,
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami,
•	obratna sredstva.
(3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
Podukrep 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
Podukrep 1.2. Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
15. člen
Podukrep 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
(1)	Pomoč se lahko dodeli za naložbe v rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblasti nosilec kmetijskega gospodarstva.
(3)	Upravičeni stroški:
•	splošni stroški: honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev (strokovnih in podjetniških), stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov, licenc, avtorskih pravic, blagovnih znamk,
•	stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije,
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu,
•	stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditve izpustov (stroški materiala),
•	stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu,
•	stroški nakupa in montaže rastlinjaka ter opreme v rastlinjaku,
•	stroški postavitve večletnih nasadov, vključno z jagodišči in zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže),
•	naložbe v obstoječe objekte in pripadajoče objekte za namakanje, ki vplivajo le na energijsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda,
•	stroški nakupa računalniške programske opreme za potrebe kmetijstva.
(4)	Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, katerih naložba se izvaja na območju občine.
(5)	Pogoji za pridobitev:
•	ponudba oziroma predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
•	ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno,
•	projektna dokumentacija za izvedbo naložbe, ko je navedena kot upravičeni strošek,
•	presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna,
•	predložitev geoprostorskega obrazca oddane zbirne vloge (subvencijske vloge) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,
•	mnenje o upravičenosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(6)	Intenzivnost pomoči:
•	do 70 % upravičenih stroškov za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
•	do 50 % upravičenih stroškov za ostala območja.
(7) Znesek pomoči: se določi z razpisom.
16.	člen
Podukrep 1.2. Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
(1)	Pomoč se dodeli z namenom urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
(3)	Upravičeni stroški:
•	splošni stroški: honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev (strokovnih in podjetniških), stroški za študije izvedljivosti,
•	stroški urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov,
•	stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki),
•	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije,
•	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo,
•	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
(4)	Upravičenci do pomoči:
•	posamezna kmetijska gospodarstva ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost), ki se izvaja na območju občine.
(5)	Pogoji za pridobitev:
•	ustrezna soglasja in dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja,
•	mnenje o upravičenosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore nezahtevna agromelioracija,
•	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
•	kopija katastrskega načrta ali izris obravnavanega GERK-a s podatki,
•	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
•	drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.
(6)	Intenzivnost pomoči:
•	do 70 % upravičenih stroškov za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
•	do 50 % upravičenih stroškov za ostala območja.
(7)	Znesek pomoči: se določi z razpisom.
17.	člen
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. člen in 43. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Namen pomoči je zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblasti nosilec kmetijskega gospodarstva.
(3)	Upravičeni stroški:
•	stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih oz. gozdnih zemljišč, vključno s stroški pregleda.
(4)	Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska. gospodarstva, ki imajo kmetijska oz. gozdna zemljišča, vključena v zaokrožitev na območju občine.
(5)	Pogoji za pridobitev:
•	načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih oz. gozdnih zemljišč (kopija katastrskega načrta ali izris obravnavanih GERK-ov s podatki),
•	mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe,
•	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč.
(6)	Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.
(7)	Znesek pomoči: se določi z razpisom.
18.	člen
UKREP 3: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih
(29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Namen pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne ter naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblasti nosilec kmetijskega gospodarstva.
(3)	Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave dokumentacije,
•	stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški materiala za obnovo in stroški izvedbe del).
(4)	Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine in ležijo na območju občine.
(5)	Pogoji za pridobitev:
•	stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo,
•	ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je le-to potrebno,
•	ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov,
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(6)	Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov.
(7)	Znesek pomoči: se določi z razpisom.
III. Ukrepi de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1407/2013
19.	člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1)	Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	ribištva in akvakulture,
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije,
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3)	Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4)	Pomoč se ne uporablja za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.
(5)	Do finančnih pomoči niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(6)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št.10/2015) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(7)	Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let (oz. 100.000 EUR v primeru enotnega podjetja, ki deluje v komercialnem cestnem tovornem prevozu), ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(8)	Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
20.	člen
(kumulacija de minimis pomoči)
(1)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR).
21.	člen
UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje
kmetijskih in živilskih proizvodov
ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji
(Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1)	Namen pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblasti nosilec kmetijskega gospodarstva.
(3)	Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji,
•	stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji,
•	stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
(4)	Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.
(5)	Pogoji za pridobitev sredstev:
•	dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu (v kolikor ga še nimajo, ga predložijo v 12 mesecih po odobritvi pomoči),
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno,
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so navedeni kot upravičeni strošek,
•	poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov,
•	mnenje strokovne službe o upravičenosti naložbe,
•	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi,
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(6)	Intenzivnost pomoči:
•	do 70 % upravičenih stroškov za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
•	do 50 % upravičenih stroškov za ostala območja.
(7)	Znesek pomoči: se določi z razpisom.
(8)	Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz sedmega odstavka 19. člena tega pravilnika.
22.	člen
UKREP 5: Podpora investicijam za varno delo v gozdu (Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1)	Namen ukrepa je zmanjšanje nesreč v gozdu ter boljša strojna in tehnična oprema kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblasti nosilec kmetijskega gospodarstva.
(3)	Upravičeni stroški:
•	splošni stroški: honorarji svetovalcev (strokovnih in podjetniških),
•	stroški nakupa gozdarskih strojev in opreme za varno delo v gozdu (manjše gozdarske mehanizacije, motorne žage, cepilca, vitla, zaščitne opreme za delo v gozdu, ...).
(4)	Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti gozdne površine.
(5)	Pogoji za pridobitev sredstev:
•	upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (podrobneje se določi z javnim razpisom),
•	mnenje strokovne službe o upravičenosti naložbe,
•	kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu,
•	pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji.
(6)	Intenzivnost pomoči:
•	do 70 odstotkov upravičenih stroškov za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
•	do 50 odstotkov upravičenih stroškov za ostala območja.
(7)	Znesek pomoči: se določi z razpisom.
(8)	Pomoč se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 19. člena tega pravilnika.
23.	člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
Prejemnik pomoči mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. (1) Prejemnik mora k vlogi predložiti:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo
na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu,
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih,
•	seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja,
•	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo osmega odstavka 19. člena tega pravilnika.
(2) Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013),
•	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV. Ostali ukrepi občine
24.	člen
UKREP 6: Podpora šolanju na poklicnih in srednješolskih kmetijskih ter gozdarskih programih
(1)	Namen ukrepa je zagotavljanje usposobljenih kadrov za delo na kmetijskih gospodarstvih.
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetijskega gospodinjstva.
(3)	Upravičenci do pomoči:
•	dijaki poklicnih in srednješolskih programov kmetijstva ter gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodinjstva na kmetijskem gospodarstvu.
(4)	Pogoji za pridobitev sredstev:
•	dijak mora imeti stalno prebivališče na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva,
•	potrdilo o vpisu,
(5)	Znesek pomoči: se določi z razpisom.
25.	člen
UKREP 7: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja
(1)	Namen ukrepa je spodbujanje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetovalcev in drugih neprofitnih interesnih združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, ki predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalci, ki živijo na podeželju.
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži predstavnik društva ali združenja (v nadaljevanju društva).
(3)	Upravičeni stroški:
•	materialni stroški za delovanje društev, povezani z izvajanjem vsebine dejavnosti društva.
(4)	Upravičenci do pomoči:
•	društva, ki so registrirana ali delujejo na območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.
(5)	Pogoji za pridobitev sredstev:
•	sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev,
•	društvo mora biti vpisano v register društev,
•	letni program dela društva,
•	izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja,
•	priložen seznam članov društva z območja občine.
(6)	Intenzivnost pomoči:
•	do 100 % upravičenih stroškov.
(7) Znesek pomoči: se določi z razpisom.
V.	Nadzor in sankcije
26.	člen
(1)	Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremljata strokovna komisija in občinska služba, pristojna za področje kmetijstva. Namenskost uporabe lahko ugotavljata tudi notranja organizacijska enota, ki opravlja revizijo, in nadzorni odbor občine.
(2)	V primeru, če se ugotovi:
•	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,
•	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva,
•	mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila sredstev.
(3)	V primerih iz 2. odstavka tega člena, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednjih pet let.
VI.	Hramba dokumentacije
27.	člen
(1)	Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
(2)	Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VII.	Končne določbe
28.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 26, 27 in 28/2007 in 110/2014).
29.	člen
(1)	Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
(2)	Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem glasilu slovenskih občin o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
Številka : 330-1/2015-3 Datum : 16.9.2015
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
652. Sklep o izvzemu iz javnega dobra
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Šenčur (UVG, št.
2/11) je Občinski svet Občine Šenčur na 7. redni seji, dne 16.09.2015 sprejel naslednji
SKLEP
O IZVZEMU IZ JAVNEGA DOBRA
1.	člen
Občinski svet Občine Šenčur je odločil, da se zemljišča s parc. št. 1892/8, v izmeri 19 m2, parc. št. 1892/9, v izmeri 2 m2, obe k.o. 2119 - Šenčur, parc. št. 1782/19, v izmeri
O	O
10 m2, parc. št. 1782/20, v izmeri 1 m2, obe k.o. 2106 -Visoko in parc. št. 1120/8, v izmeri 2 m2, parc. št. 1137/2, v izmeri 3 m2, parc. št. 1137/3, v izmeri 40 m2, parc. št. 1137/4, v izmeri 46 m2, parc. št. 1137/5, v izmeri 33 m2, parc. št. 1137/7, v izmeri 10 m2, parc. št. 1137/8, v izmeri 56 m2, parc. št. 1137/9 v izmeri 59 m2, parc. št. 1137/10, v izmeri 1 m2 in parc. št. 1137/12, v izmeri 5 m2, vse k.o. 2081 - Olševek izvzamejo iz javnega dobra.
2.	člen
Nepremičninam iz 1. člena tega sklepa preneha status
javnega dobra. Na parc. št. 1892/8, v izmeri 19 m2, parc.
št. 1892/9, v izmeri 2 m2, obe k.o. 2119 - Šenčur, parc.
št. 1782/19, v izmeri 10 m2, parc. št. 1782/20, v izmeri 1
m2, obe k.o. 2106 - Visoko in parc. št. 1120/8, v izmeri 2 22 m , parc. št. 1137/2, v izmeri 3 m , parc. št. 1137/3, v
izmeri 40 m2, parc. št. 1137/4, v izmeri 46 m2, parc. št.
1137/5, v izmeri 33 m2, parc. št. 1137/7, v izmeri 10 m2,
parc. št. 1137/8, v izmeri 56 m2, parc. št. 1137/9 v izmeri
59 m2, parc. št. 1137/10, v izmeri 1 m2 in parc. št.
1137/12, v izmeri 5 m2, vse k.o. 2081 - Olševek se vknjiži
lastninska pravica na ime: Občina Šenčur, Kranjska
cesta 11, 4208 Šenčur, matična številka 5874696.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka : 032-13/2015-2 Datum : 16.9.2015
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
OBČINA ZREČE
653. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Zreče za programsko obdobje 2015 - 2020
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 2. dopisni seji, ki je potekala od 11.9.2015 do 15.9.2015, sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O
OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ZREČE ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 - 2020
1. člen
V Pravilniku o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Zreče za programsko obdobje 2015 - 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 33/15) se 1. točka prvega odstavka 6. člena spremeni
tako, da se glasi: »
1) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členu 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po členu 38 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev;«
2.	člen
Prvi in četrti odstavek 12. člena se spremenita tako, da
se glasita: »
(1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13 do vključno 17 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15, 16, 19, 29 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.«
3.	člen
V	13. členu se naslov »Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetij« spremeni tako, da se glasi:
»Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev«
4.	člen
V	1. in 2. alineji drugega odstavka Podukrepa 1.1 Posodabljanje kmetij se besedilo »na kmetiji« nadomesti z besedilom »na kmetijskih gospodarstvih«.
5.	člen
V	prvem in drugem odstavku 14. člena se pri Ukrepu 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč besedilo »kmetijskih zemljišč« nadomesti z besedilom »kmetijskih oz. gozdnih zemljišč«.
6.	člen
V	tretjem odstavku 14. člena se pri Ukrepu 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč beseda »zemljišča« nadomesti z besedilom »kmetijska oz. gozdna zemljišča«.
7.	člen
Drugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »Določbe Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Zreče za programsko obdobje 2015 - 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/15) se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem glasilu slovenskih občin o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.«
8.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne po objavi obvestila župana v Uradnem glasilu slovenskih občin o pridobitvi potrdila Evropske komisije o
prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
Številka : 330-0008/2015-9 Datum : 16.9.2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
OBČINA BLED
634.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bled - 2
635.	Odlok o ustanovitvi režijskega obrata Občine Bled
636.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ožje središče Bleda
637.	Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Bled za programsko obdobje 2015 - 2020
638.	Sklep o izvzemu zemljišča iz javnega dobra lokalnega pomena
OBČINA GORJE
639.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2015 - rebalans
640.	Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Gorje za programsko obdobje 2015 - 2020
641.	Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
OBČINA KIDRIČEVO
642.	Odlok o turistični taksi na območju Občine Kidričevo
643.	Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za upravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Kidričevo
644.	Pravilnik o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kidričevo
OBČINA MARKOVCI
645.	Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2015 - rebalans I.
646.	Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra
647.	Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
OBČINA ŠENČUR
648.	Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjska hiša KONC
649.	Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šenčur
650.	Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Šenčur ŠE - 32 -1. faza
651 Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Šenčur za programsko obdobje 2015 - 2020
652. Sklep o izvzemu iz javnega dobra
Stran 1054
1054
1055
OBČINA ZREČE
653. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Zreče za programsko obdobje 2015 - 2020
Stran 1130
1088
1096
Stran 1096
1099
1106
Stran 1106
1108
1111
Stran 1113
1114 1114
Stran 1114
1117 1122
1124