Odlok o ureditvi poti v proseškem bregu Openska glasbena srečanja odkrivajo mlade talente V Gorici uvod v nori pustni čas Primorski št. 45 (20.978) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Sport X TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 20. STRANI ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 25. FEBRUARJA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , soči 2014 Rusi so se izkazali SOČI - Megalomanski projekt zimskih olimpijskih iger ob morju, v kraju s subtropskim podnebjem, se je na prvi pogled zdel utopičen, a ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu - očitke o tem, da so igre pravzaprav njegova zasebna strast in projekt, je moral poslušati tako doma kot po svetu - je uspelo. Rusi so športno tekmovanje, nad katerim je padel zastor v nedeljo, izpeljali dobro in brez velikih težav, na katerem so bili tudi sami zelo uspešni. OD 13. DO 16. STRANI gorica - V zadnjih dneh Goljufi obiskujejo goriške starostnike GORICA - Goljufi v zadnjih dneh obiskujejo goriške starostnike in jim proti slanemu plačilu ponujajo lažne preglede plinskih peči. Nekateri so jih nagnali, drugi pa so nasedli njihovi vljudnosti in pristali na namestitev aparata, ki naj bi prispeval k zmanjšanju porabe goriva in naj bi obenem predstavljal neke vrste varovalko pred morebitnim uhajanjem plina. Plinski »izvedenci« ob zaključku dela izdajo tudi garancijo in fakturo nekega milanskega podjetja, pred morebitnimi obtožbami pa se primerno zavarujejo, saj ogoljufancem dajo podpisati pogodbo, s katero le-ti sprejmejo njihove pogoje. Na 21. strani rim - Po Renzijevem govoru in kritični razpravi 169 glasov za vlado Vlada sinoči dobila zaupnico v senatu Danes razprava in glasovanje v poslanski zbornici ^ n RIM - Senat je ponoči izglasoval zaup- SLOVENIJA nico novi vladi Mattea Renzija. Za zaupnico ■■ ■ • je glasovalo 169 od 308 senatorjev, ki so se ude- Žmavc sedaj ležili glasovanja, se pravi 14 več od potrebne - ■ • ■ večine 155 glasov. Proti vladi je glasovalo 139 tudi uradno senatorjev FI, G5Z, Severne lige in SEL. , , , Dva dni po zaprisegi se je Renzi pred- novi minister stavil parlamentu in v nagovoru med drugim izpostavil, da EU ni kriva za italijanske težave. Po njegovem bi se morala država izkopati iz dolgov zaradi prihodnjih generacij, ne zato, ker bi to zahtevala Nemčija ali Evropska centralna banka (ECB). Renzi je v predstavitvi načrta dela svoje vlade pozval k pogumu za sprejem radikalnih odločitev in reform v politiki in gospodarstvu. »Italija potrebuje pogum za radikalne reforme. Za državo je nujno potrebno pridobiti zaupanje za izhod iz krize,« je dejal Renzi med svojo enourno predstavitvijo. Na 2. strani LJUBLJANA - Slovenski poslanci in poslanke so z 49 glasovi za in 18 proti sinoči potrdili Metoda Dragonjo za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, Alenko Trop Skaza za ministrico za zdravje in Gorazda Žmavca za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsi trije ministri so v že zaprisegli. . 66-letni Žmavc (Desus) je na čelu urada za Slovence v zamejstvu in po svetu nasledil Tino Komel iz vrst stranke Pozitivna slovenija, ki je morala nazaj v poslanske klopi zavoljo koalicijske računice, po kateri je ta resor prevzel DeSUS. Z včerajšnjim dnem se je Komelova vrnila v poslanske klopi, iz parlamenta je odšla Mirjam Bon Klanjšček, ki je Komelovo nadomeščala v času, ko je bila ministrica. Na 3. strani dvojni intervju Krovni organizaciji o krizi TK TRST - Tržaška knjigarna je v likvidaciji in naj bi obratovala le še do 31. marca, njena openska podružnica pa bo spustila rolete že v petek. Predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič in Drago Štoka sta v zrcalnem dvojnem intervjuju odgovarjala na naša vprašanja o tem, kako si SKGZ in SSO prizadevata za rešitev knjigarne. Med drugim oba poudarjata, da so v ta namen potrebna tudi javna sredstva. Na 4. strani Bazoviški junaki za nekatere še teroristi Na 3. strani EZTS od aprila v Trgovskem domu Na 21. strani Brda povezali s čezmejno prireditvijo Na 22. strani Franko Vecchiet vodič po svoji razstavi Na 25. strani Gladina Planinskega polja še vedno narašča Na 26. strani ^ÊSm «5SS» BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA BQJGTO] [MM] . -- ^r j1 p J MODRI PROGRAM eVolution Dance Theatre ELECTRIC CITY v sodelovanju z Artisti Associati-Circuito Danza FriuLi Venezia GiuLia koreografska zamisel: Anthony Heinl VELIKI ODER danes, 25. februarja ob 21.00 www.teaterssg.com Matija Praprotnic Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 JUTRI, 26.2.2014 Srečanje z nagrajenko RUTH BECKERMANN 11.00 - Caffe San Marco in 20.30 - Gledališče MIELA vrteli bomo film PAPER BRIDGE/ PAPIRNATI MOST 9771124666007 2 Torek, 25. februarja 2014 ITALIJA, SVET / rim - Za zaupnico je glasovalo 169 senatorjev, proti pa 139 Renziju zaupnica v senatu Skepsa in kritike opozicije RIM - Sinoči dobre pol ure po polnoči je vlada Mattea Renzija dobila zaupnico v senatu. Za zaupnico je glasovalo 169 senatorjev od 308, ki so se udeležil glasovanja, se pravi 14 več od potrebne absolutne večine (155). Dva dni po slovesni zaprisegi je Renzi včeraj v nagovoru poslancem izpostavil, da EU ni kriva za italijanske težave. »Evropa ni mati vseh naših težav,« je pred senatorji poudaril Renzi. Po njegovem bi se morala država izkopati iz dolgov zaradi prihodnjih generacij, ne zato, ker bi to zahtevala Nemčija ali Evropska centralna banka (ECB). »Ne moremo si predstavljati, da bi kdor koli drug lahko rešil naše težave,« je poudaril premier v senatu pred včerajšnjim glasovanjem o zaupnici njegovi vladi. Italijo je ob tem opisal kot »zarjavelo, vklenjeno in paralizirano z zadušljivo birokracijo«. Prav tako je poudaril potrebo po modernizaciji Italije in zagonu gospodarstva. Renzi je v predstavitvi načrta dela svoje vlade pozval k pogumu za sprejem radikalnih odločitev in reform v politiki in gospodarstvu. »Italija potrebuje pogum za radikalne reforme. Za državo je nujno potrebno pridobiti zaupanje za izhod iz krize,« je dejal Renzi med svojo enourno predstavitvijo, s katero išče podporo za svojo vlado. Znova je tudi jasno napovedal, da želi vladati do leta 2018, v tem času pa uvesti nujno potrebne spremembe. Senatu, v katerem 39-letni Renzi ne more sedeti, ker starostna omejitev za senatorje znaša 40 let, je mandatar tudi zatrdil, da mora davčni sistem postati prijaznejši državljanom, istočasno pa je obljubil, da se bo njegova vlada aktivno borila proti davčnim utajam. Ren-zi ni izključil niti višje obdavčitve finančnih donosov, kar pa je že naletelo na nasprotovanje. Kot prioriteto je Renzi izpostavil tudi poplačilo dolgov, ki jih država dolguje podjetjem, saj da bo to pripomoglo k zagonu gospodarstva. Poleg tega želi spodbujati majhna in srednje velika podjetja ter znižati davčne pritiske na kreditiranje in zaposlovanje. To pa naj bi dosegel z krčenjem izdatkov v javni upravi. V zadnjih dneh je novi italijanski premier izpostavljal, da je najnujnejše vprašanje, na katerega bo morala odgovor najti nova vlada, visoka brezposelnost. Zato je za prvih 100 dni mandata nove vlade napovedal ambiciozen program dela. Preostanek februarja bo po lastnih napovedih izkoristil za pospešitev parlamentarnega dela na reformi volilne zakonodaje. Marca želi pod streho spraviti paket za delovna mesta, z državno birokracijo bi opravil aprila, maja pa bi bila v ospredju davčna reforma. Za 17. marec pa je že napovedan nemško-italijanski vrh v Berlinu. To je sporočil Renzijev kabinet po telefonskem pogovoru med italijanskim premierom in nemško kanclerko Angelo Merkel. V pogovoru sta oba izpostavila zavezanost evropskemu procesu. Poslanska zbornica bo o zaupnici glasovala danes. Tudi tam glede na razmerja moči ni pričakovati zapletov. V luči gospodarskih težav Italije bo ključen mož nove vlade gospodarski in finančni minister Pier Carlo Padoan. Ta sicer pred italijanskim predsednikom Giorgiom Na-politanom ni zaprisegel v soboto z Ren-zijem in ostalimi člani vlade, saj se je kot predstavnik Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), katere glavni ekonom in namestnik generalnega sekretarja je bil doslej, udeležil vrha G20 v Sydneyju. Tako je Padoan zaprisegel komaj včeraj, v senatu pa je že sedel skupaj z drugimi člani nove italijanske vlade. Italijo je Renzi v svojem nagovoru opisal kot »zarjavelo, vklenjeno in paralizirano z zadušljivo birokracijo«. Prav tako je poudaril potrebo po modernizaciji Italije in zagonu gospodarstva. ansa Trojka znova v Atenah ATENE - Grčijo so znova obiskali predstavniki trojke - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Z Atenami bodo nadaljevali pogajanja, ki se vlečejo že vse od septembra lani. Dogovor, ki bo državi odprl vrata do novega, milijardo evrov vrednega obroka posojila, naj bi bil sklenjen do 7. marca. Pogajanja trojke in grške vlade so zastala zaradi več različnih vprašanj, glavni odprti vprašanji pa sta, kako zapolniti fiskalno vrzel v letošnjem letu in zagotoviti nadaljnje izvajanje reform. Mednarodni upniki so ob koncu lanskega leta ocenjevali, da bo vrzel v grških javnih financah letos znašala 1,2 milijarde evrov, v Atenah pa so vztrajali, da bo le malo presegla 500 milijonov evrov. Med reformami, ki jih pričakujejo posojilodajalci, so reforma trga dela in novi ukrepi za krčenje javne porabe. A Grki se novega varčevanja močno otepajo. Skupaj je trojka Grčiji doslej odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov. Iz drugega programa naj bi sredozemska država izstopila konec letošnjega leta, a se že špekulira, da bo potrebovala novo posojilo, težko med 10 in 20 milijard evrov. (STA) kijev - Položaj se umirja, a je še veliko demonstrantov na ulicah Nalog za aretacijo Janukoviča Novi začasni finančni minister Ukrajine Jurij Kolobov je razkril, da bo država do konca prihodnjega leta potrebovala 25 milijard evrov pomoči KIJEV - Ukrajina je včeraj izdala nalog za aretacijo odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča v okviru preiskave »množičnega umora« protestnikov v krvavem minulem tednu v Kijevu. Ukrajina se medtem spopada s finančnimi težavami in naj bi do konca prihodnjega leta verjetno potrebovala kar 25 milijard evrov makroekonomske pomoči. »Zaradi množičnega umora miroljubnih civilistov je bila uvedena kazenska preiskava. Janukovič in številni drugi uradniki so na seznamu iskanih,« je v izjavi zapisal začasni notranji minister Arsen Avakov. Ukrajinski poslanci so v soboto izglasovali odstavitev Janukoviča po mesecih protestov, ki jih je sprožila njegova zavrnitev podpisa sporazuma o krepitvi vezi z EU. Protesti so se v zadnjem tednu sprevrgli v nasilje, ki je po uradnih podatkih terjalo okoli 80 smrtnih žrtev. Na ki-jevskem Trgu neodvisnosti so bili po navedbah aktivistov številni demonstranti ubiti z očitno zelo natančnimi streli v predel glave in prsnega koša. Janukovič se je že pred glasovanjem o svoji odstavitvi umaknil v Harkov na pro-ruskem vzhodu države. Od tam je v soboto sporočil, da ne namerava odstopiti in da je še vedno legitimni ukrajinski predsednik. Kasneje je novi začasni predsednik Ukrajine Oleksandr Turčinov sporočil, da je ukrajinska obmejna policija v Donecku Janukoviču preprečila, da bi se vkrcal na letalo in odpotoval v Rusijo. Oo včerajšnjem poročanju ukrajinskih medijev naj bi se Janukovič nahajal v ruski pomorski bazi v Sevastopolu na ukrajinskem polotoku Krim. V bazi naj bi za Janukoviča že bila pripravljena ladja ruske črnomorske flote, ki naj bi odplula proti Rusiji.Ukrajinski začasni notranji minister Arsen Avakov je danes povedal, da se je Janukovič po sobotni odločitvi parlamenta, da ga odstavi, odpravil proti vojaškemu letališču Belbek na Krimu, a si je premislil, ko je izvedel, da ga tam čakajo na novo imenovani šefi policije in obveščevalnih služb. V nedeljo naj bi nazadnje Janukoviča videli v Balaklavi na Krimskem polotoku ob Črnem morju, od tam pa se je skupaj s pomočnikom z avtomobilom odpeljal v Protesti so se v zadnjem tednu sprevrgli v nasilje, ki je po uradnih podatkih terjalo okoli 80 smrtnih žrtev. Na kijevskem Trgu neodvisnosti so bili po navedbah aktivistov številni demonstranti ubiti z očitno zelo natančnimi streli v predel glave in prsnega koša. ansa neznano smer. Preden je zapustil Bala-klavo, je svoje varnostnike razrešil dolžnosti, je še povedal Avakov. Medtem Ukrajino pestijo hude finančne skrbi. Novi začasni finančni minister Ukrajine Jurij Kolobov je včeraj namreč razkril, da bo država do konca prihodnjega leta verjetno potrebovala kar 25 milijard evrov makroekonomske pomoči. Zahodne donatorice je pozval, naj v dveh tednih skličejo mednarodno konferenco, na kateri bo dogovorjen finančni načrt rešitve Ukrajine. Ukrajina je že lani od Rusije prejela obljubo pomoči v višini 15 milijard dolarjev, a je Moskva decembra nakazala le prvi obrok pomoči v vrednosti treh milijard dolarjev, nato pa je izplačila po januarskem odstopu ukrajinske vlade zamrznila. Sedaj se obljube o pomoči vrstijo na strani Zahoda. Svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Susan Rice je v nedeljo poudarila, da želi Washington sodelovati s partnerji v Evropi, Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in Rusi v smeri gospodarske pomoči Ukrajini. O podrobnostih ni želela govoriti, je pa poudarila, da Ukrajina »potrebuje reforme in financiranje. Prva dama IMF Christine Lagarde je ta konec tedna dejala, da bi bil sklad pripravljen razpravljati o ukrajinski prošnji za pomoč, če bi do nje prišlo. V Evropski komisiji so medtem povedali, da EU ne izključuje nobene možnosti za finančno pomoč, a da bodo pogoj za kakršno koli pomoč gospodarske reforme. »Ta pogoj je zelo pomemben,« je dejal tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. To bo tudi ena od tem pogovorov visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ash-ton včeraj v Kijevu. V Bruslju so ponovili, da je EU še vedno pripravljena okrepiti vezi z Ukrajino - podpisati sporazuma o pridružitvi in prosti trgovini, a izpostavili, da je to mogoče šele po oblikovanju nove vlade po predčasnih predsedniških volitvah, načrtovanih 25. maja. V Ukrajini je bilo finančno stanje že konec lanskega leta tako slabo, da je bila vlada praktično opravilno nesposobna. Javnofinančni primanjkljaj je bil pri okoli osmih odstotkih BDP, javni dolg države pa je po še neuradnih ocenah konec leta dosegel 41 odstotkov BDP. Za primerjavo: leta 2007 je bila Ukrajina zadolžena v vrednosti 12,3 odstotka BDP. V Evropski komisiji so včeraj še potrdili, da priznavajo Turčinova kot le- gitimnega začasnega predsednika Ukrajine. Turčinov je medtem v nagovoru v nedeljo zvečer zatrdil, da se bo država sedaj osredotočila na tesnejšo integracijo z EU. Kot je dejal, je odprt za dialog z Rusijo, dokler bo Moskva spoštovala odločitev Ukrajincev za tesnejše povezovanje z unijo. Ukrajina se mora vrniti »v družino evropskih držav«, je poudaril. A Rusija do novih ukrajinskih oblasti ne goji pretirano toplih čustev. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je danes namreč pod vprašaj postavil legitimnost novega vodstva Ukrajine. Poleg tega je zatrdil, da so zahodne države, ki podpirajo nove voditelje, v zmoti. Moskva sicer odstavitev ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča razume kot državni udar, poleg tega pa opozarja pred prevzemom oblasti s strani desničarskih skrajnežev. Dosedanja opozicija je sicer čez konec tedna prevzela oblast in zasedla vse pomembne položaje. Na menjavo oblasti se je Rusija tudi drugače odzvala. Ruski gospodarski minister Aleksej Uljukajev je namreč včeraj Ukrajino opozoril, da bo Rusija zvišala carinske dajatve za njeno blago, če bo podpisala pridružitveni sporazum z EU. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 23. februarja 2014 3 slovenija - Parlament potrdil tudi ministra za gospodarstvo in za zdravje Gorazd Žmavc sedaj tudi uradno minister za zamejce LJUBLJANA - Slovenski poslanci in poslanke so z 49 glasovi za in 18 proti sinoči potrdili Metoda Dragonjo za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, Alenko Trop Skaza za ministrico za zdravje in Gorazda Žmav-ca za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsi trije ministri so v že zaprisegli. Dragonja je na mestu ministra za gospodarstvo nadomestil Stanka Stepišnika, potem ko je ta novembra odstopil zaradi subvencij, ki jih je ministrstvo za gospodarstvo dodelilo podjetju Emo Orodjarna. Podjetje je namreč v solasti Stepišnika. Ta resor je nato začasno vodil minister za finance Uroš Čufer. Nekaj dni za odstopom Stepišnika se je za odstop odločil tudi minister za zdravje iz vrst DeSUS Tomaž Gantar. Kot razlog za odstop je navedel nezmožnost koalicije za dogovor o zdravstveni reformi. Začasno je ta resor vodil zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec. 66-letni Žmavc (Desus) je na čelu urada za Slovence v zamejstvu in po svetu nasledil Tino Komel iz vrst stranke Pozitivna slovenija, ki mora nazaj v poslanske klopi zavoljo koalicijske računice, po kateri je ta resor prevzel DeSUS in tako izbiro ministrice za zdravje prepustil največji vladni stranki. Z včerajšnjim dnem se je Komelova vrnila v poslanske klopi, iz parlamenta je odšla Mirjam Bon Klanjšček, ki je Komelovo nadomeščala v času, ko je bila ministrica. Premierka Alenka Bratušek je za predlagane kandidate za ministre prepričana, da so prave besede zanje: preobrat na bolje. Na vseh teh resorjih je po njenem mnenju ta obrat pričakovan, možen in nujen.Glede Dragonje je dejala, da so v ekipo povabili strokovnjaka z dolgoletnimi izkušnjami na področju gospodarstva, ki je nekoč gospodarski resor že vodil. Bratuško-va je prepričana, da bo Dragonja prispeval k uspešnemu okrevanju gospodarstva v Sloveniji. Dragonja meni, da so v Sloveniji zagotovljeni osnovni pogoji za zagon gospodarstva. Premierka je dodala, da so pred Premierka Alenka Bratušek Slovenijo pomembni koraki tudi na področju zdravstva. Obljubila je, da bodo javno zdravstvo modernizirali na temeljih gospodarnosti in dostopnosti, s tem pa bi zagotovili boljši javni sektor. Trop Skaza prihaja prav iz jav- Novi minister Gorazd Žmavc nega sektorja, zaradi njenega znanja, prizadevnosti, osebnostnih lastnostih in izkušenj, pa je Bratuškova prepričana, da je prava kandidatka za ministrico za zdravje. Tako pričakuje, da se bo Trop Skaza hitro in učinkovito spo- padla z zahtevnimi nalogami v tem re-sorju. Zahtevne naloge čakajo tudi Žmavca, pravi Bratuškova. Opozorila je, da se Žmavc na poklicni poti sodeloval s številnimi ustanovami doma in v tujini. Tako premierka pričakuje, da bo poglabljal odnose z rojaki po svetu in to z vsemi generacijami. Bratuškova je vsem trem kandidatom želela, da bodo čim prej pričeli z delom. Dejala je tudi, da bo vladna ekipa storila vse, da bodo zaupanje prebivalstva upravičili. S popolnjeno ekipo so velike obljube, kot so gospodarski zagon, dostopno javno zdravstvo in prerojeni odnosi z rojaki po svetu na veliki preizkušnji, pravi pre-mierka. Državljanom in državljankam pa je sporočila, da so prav oni v zadnjih letih prestali največje preizkušnje. Dejala je še, da namerava ta vladna ekipa do konca mandata delati za to, da bo imelo delo več ljudi, da bodo čakalne vrste v zdravstvu dostojne in da bodo najboljši ostali doma. (STA) Večer partizanskih pesmi jutri v Izoli IZOLA - V Kulturnem domu v Izoli bo jutri zvečer ob 19. uri za-donela partizanska pesem. Večer, ki si ga je zamislila glasbenica in zborovodkinja Marjetka Popovski, bodo ob prirediteljici oblikovali številni glasbeni gostje in prijatelji, ki bodo zapeli z njo. Na odru se ji bodo pridružili pevci Doma upokojencev Izola in Obalnega doma upokojencev Koper, pevke slovenskega kulturnega društva Ivan Grbec iz Škednja pri Trstu, pevke skupine Cvet v laseh, moški PZ Lopar, mešani PZ Divača, Drago Mi-slej Mef in Franc Plahuta s harmoniko. Vstopnina: 5€ v predpro-daji, 7€ na dan prireditve (info na tel.05 6415571 oz. 05 6403539 ali na spletni strani http://www.cksp-izola.si/kultura/dogodki/vecer-partizanskih-pesmi). V stanovanju gojil PIRAN - Piranski policisti so v najetem stanovanju 27-letnika iz Lucije zasegli prirejen prostor za gojenje prepovedane droge in konopljo. Moškega so policisti ovadili pristojnemu tožilstvu, so včeraj sporočili s koprske policijske uprave. slovenija - Razmišljanje Janeza Suhadolca v reviji Pogledi Zakaj se tržaški Slovenci niso odselili v Jugoslavijo in so raje ostali v Italiji? LJUBLJANA - »Tole je vprašanje kar tako po dolgem in počez: ali bi primorski Slovenci, po analogiji s Tržačani, rajši živeli v Republiki Italiji kot v socialistični Jugoslaviji, če bi imeli možnost res svobodne izbire? Tržaški Slovenci so ravnali v bistvu tako kot koroški Slovenci, ki po končani prvi svetovni vojni niso hoteli živeti v Kraljevini SHS, od koder so odšli slovenski Nemci. To je bila tiha in bridka nezaupnica novemu jugoslovanskemu režimu,« piše Janez Suha-dolc v slovenskem štirinajstednevni-ku Pogledi. »V poznejših letih se je veliko tržaških Slovencev imelo za le- vičarje, komuniste in sploh napredne ljudi. Kritizirali so italijansko državo in vsemogoče v Republiki Italiji. Imeli so veliko razumevanja za socialistično Jugoslavijo, niso pa se tja preselili! Kolikor vem, se slovensko zgodovinopisje še ni podrobno ukvarjalo s temi zanimivimi zgodovinskimi okoliščinami«. V izpraznjena istrska mesta (Koper, Izola in Piran) se je naselilo slovansko prebivalstvo z vseh koncev in krajev, piše Suhadolc. »Med priseljenci je bilo veliko slovenskih Štajercev. Včasih se je šaljivo reklo, da je poleg Maribora Koper največje štajersko Janez Suhadolc arhiv mesto. Veliko je bilo priseljencev iz takratnih bratskih jugoslovanskih republik. Nekaj italijansko govorečih prebivalcev teh treh mest je vendarle ostalo. Dobili so status narodnostne manjšine v Sloveniji in so italijansko govoreči Slovenci. Njihov ugled je sčasoma postal kar velik. Pa tudi kakšni napredni slovenski družini na obali se je sčasoma zazdelo šik, če je njihov naraščajnik hodil v italijansko gimnazijo,« beremo še v Pogledih. Suhadolčevo daljše razmišljanje z naslovom Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v ponos! objavljamo v celoti na naši spletni strani www.pri-morski.eu. V njem piše tudi o slovenskih in neslovenskih priimkih ter jezikovnih vprašanjih, ki so vezana na Slovence in slovenščino. ljubljana - Novinar Tone Hočevar na okrogli mizi veleposlaništva ZDA »Bazoviški junaki za Slovence ostajajo junaki, za mnoge Italijane pa so teroristi« LJUBLJANA - Terorizem je povezan z ustrahovanjem civilistov. Če je pot borbe za svobodo taka, da so nedolžni civilisti žrtve in če je deklariran boj za svobodo tak, da povzroča množičen strah, potem je to terorizem, je na nedavni okrogli mizi ameriškega veleposlaništva v Ljubljani ob obletnici shoda za človekove pravice dejal ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli. Po njegovih besedah borci za svobodo ne povzročajo splošnega strahu med prebivalci. Nekdanja slovenska varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je poudarila, da se z izrazom terorist zelo hitro operira in označi določene skupine ljudi. Ob tem je spomnila na dogodke v Ukrajini in poudarila, da ne ve, kdaj in koga bodo tam imenovali za teroriste. Dodala je, »da terorizem vedno pomeni neko zlo in to ne za enega človeka, ampak za človeštvo«. Novinar Tone Hočevar, dolgoletni dopisnik Dela v Rimu, meni, da je veli- kokrat tudi od novinarjev odvisno, kako in komu nalepijo etiketo. Ob tem je spomnil na bazoviške junake v Trstu, ki so za slovenski narod še vedno junaki, za Italijane pa so bili teroristi in ostajajo teroristi. Dejal je, da se je s tovrstnimi dilemami kot novinar srečeval vsak dan in se spraševal, kaj bo napisal, borec za svobodo ali terorist. Po besedah Mussomelija se po koncu hladne vojne ta pravzaprav nadaljuje. Veleposlanik meni, da ni želje, da bi se enak vidik človekovih pravic uveljavil bolj globalno. Na vprašanje, ali bo na področju človekovih pravic v prihodnje bolje, je Mussomeli odgovoril, da bo bolje in tudi slabše. Sam si želi, da bo bolje, vendar je to težko doseči. Glede človekovih pravic v Sloveniji je Čebašek Travnikova dejala, da je delovanje varuha človekovih pravic odrinjeno na stran, politika pa se po njenih besedah izrazito trudi, da tako ostane. Ob tem je poudarila, da so predvsem letna poročila varuha pregled stanja nad Novinar Tone Hočevar človekovimi pravicami in izpostavila, da je sama vedno zavračala, da bi kršitve človekovih pravic razvrščali. Pojasnila je, da je vsak posameznik, ki so mu kršene človekove pravice, osebno prizadet. Sama meni, da splošne ocene o izboljšanju ali poslabšanju človekovih pravic ni mogoče podati. Ob tem je izpostavila, da se na področju konvencij ZN dogajajo izboljšave, to pa jo navdaja z nekim upanjem. Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Aleš Debeljak je pozval, naj se vsi zavedo dejstva, kako kratka je zgodovina človekovih pravic. Po njegovih besedah je to pokazatelj tega, da se razumevanje in spoštovanje človekovih pravic mora širiti. Veleposlaništvo ZDA je okroglo mizo na temo svobode in človekovih pravic pripravilo ob lanski 50. obletnici shoda za človekove pravice in govora «Imam sanje» Martina Luthra Kin-ga v Washingtonu marca 1963. Okrogla miza je bila osrednji dogodek, ki ga je ob tej priložnosti pripravilo veleposlaništvo. V sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana so v njej pripravili razstavo dokumentarnih fotografij s shoda, vsak dan ob 18. uri pa predvajajo Kingov govor. (STA) kranjska gora Policija • v v ■ «v išče mlajšo smučarko KRANJSKA GORA - Gorenjski policisti iščejo mlajšo, med osem in deset let staro smučarko, ki je na smučišču Mojca II včeraj okoli 11. ure trčila v starejšega smučarja. Ta se je v nesreči telesno poškodoval in so ga z reševalnim helikopterjem odpeljali v jeseniško bolnišnico. Smučarka na kraju dogodka ni ustavila in je od-smučala dalje, navajajo na policiji. Da bi lahko razjasnili okoliščine nesreče, policisti vse, ki imajo informacije o nesreči oziroma udeleženih osebah, prosijo, naj o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma anonimni telefon policije 080 12 00. Nesreča se je zgodila na smučišču za nekdanjim hotelom Larix, sedaj imenovanim Ramada Resort. Neznana smučarka je bila oblečena v vijolično bundo, moški, ki je smučal ob njej, pa v črno bundo. Oba sta uporabljala smučarsko čelado, so sporočili s kranjske policijske postaje. / TRST Torek, 25. februarja 2014 4 ^^^BH T r r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dvojni intervju - Predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka Kako na krizo Tržaške knjigarne gledata krovni organizaciji? Tržaški knjigarni kot znano grozi zaprtje, postopek likvidacije naj bi se formalno zaključil 31. marca. Knjigarna v Frančiškovi ulici od tistega dne ne bo več obratovala, njena openska podružnica pa bo spustila rolete že v prihodnjih dneh, na zadnji februarski dan. Dosedanji večinski lastnik (Jadranska finančna družba) je v prejšnjih mesecih iskal možne alternative zaprtju te prave kulturne institucije tržaških Slovencev, v prvi vrsti do-kapitalizacijo ali prodajo, ki pa se nista izšli. Zato je začel pogovore z obema krovnima organizacijama, Slovensko kul-turno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. V javnosti so se pojavila ugibanja o novem podjetju, ki naj bi ga ustanovili obe tržaški založbi, Mladika in Založništvo tržaškega tiska (ZTT-EST). To naj bi zraslo na zdravih temeljih, saj bi dolgove »stare« Tržaške knjigarne obdržala Jadranska finančna družba. Vodstvi obeh založb sta v zadnjih tednih opozorili javnost, da novo in še neustanovljeno podjetje nima zagotovljenih zagonskih sredstev (za najemnino, opremo itd) ter finančnega kritja za morebitne izgube. Njun proračun pa je premajhen, da bi to breme lahko prevzeli nase. Jasno sta povedali, da bi morali, glede na to, da Tržaška knjigarna ni samo trgovski objekt, temveč tudi pravi kulturni center v tržaškem mestnem središču, novo podjetje podpreti tudi krovni organizaciji. Njunima predsednikoma Rudiju Pav-šiču in Dragu Štoki smo zato postavili nekaj vprašanj. 1) Je vaša krovna organizacija pripravljena sodelovati pri projektu »nova Tržaška knjigarna«? 2) Kako si predstavljate to sodelovanje? 3) Tržaška knjigarna naj bi doslej ustvarjala okrog 50.000 evrov letne izgube: je vaša krovna organizacija pripravljena kriti to izgubo? 4) Na podlagi katerega finančnega načrta bi sploh delovala nova TK? Je po vašem mnenju tisto letno izgubo (50.000€) mogoče omejiti ali celo odpraviti? 5) Ali po vaši oceni obstaja še nekaj takega, kar smo nekoč imenovali družbeno gospodarstvo? Mislite, da bi razni skladi in nepremičninske družbe, ki delujejo znotraj manjšine, lahko financirali delovanje Tržaške knjigarne? 6) Odvetnik Jože Skerk je na zadnji Kavi s knjigo v Tržaški knjigarni obe krovni organizaciji javno označil kot »slovenska kasta« in jima očital, »da sta si dali nakazati 682.000 evrov«, s čimer naj bi prikrajšali prostovoljno delo na terenu. Ali lahko utemeljite, v katere sektorje/dejavnosti je vaša krovna organizacija vložila svoj del sredstev, to je 191.500€ iz Slovenije in 300.000€, ki jih je skupaj z drugo krovno organizacijo prejela od Dežele FJK? (pd) Rudi Pavšič, predsednik SKGZ: Trudimo se v dve smeri 1) Skgz je skupaj s Sso dala pobudo za premostitev krize TK. Na predlog obeh krovnih je prišlo do srečanja z založbama (ZTT in Mladika), ki se pogovarjata o primerni rešitvi. 2) Najti je potrebno rešitev, tako da ne bo zaradi prenagljenih ali zgrešenih potez kriza zajela tudi založbi. Mimo specifičnega vprašanja TK, že več časa zagovarjam idejo po večjem projektu, da bi v središču mesta nastal center, v katerem bi bilo prostora za vse naše osrednje kulturne, medijske in druge organizacije ter za gospodarsko-finančne sredine. Sposobni moramo biti velikega meta, ki bo našo skupnost drugačno, bolj učinkovito postavil v mestno tržaško stvarnost. Če obstaja volja pri vseh, potem so tudi zahtevne ovire (predvsem finančne narave), ki jih ta načrt prinaša, premagljive. V tem projektu vidim tudi aktivno sodelovanje Slovenije, kot je pred leti to storila na Koroškem (Pliberk), na Dunaju in v Monoštru na Madžarskem. Tudi Dežela FJK in Občina Trst bi lahko sodelovali pri realizaciji tega načrta. Danes so v mestu politični pogoji ugodni, tako da bi center lahko postal pomemben spodbujevalec večkulturnega dialoga in povezovanja med našo deželno stvarnostjo in samo Slovenijo. 3) Skgz se z ostalimi sogovorniki trudi v dve smeri. Prvič, da se izguba zmanjša, in drugič, da se tako v Sloveniji kot v Italiji najdejo dodatna sredstva, da se pomaga knjigarni, ki bo težko shajala le s prodajo knjig. Zavedati se moramo, da je to čas, ki ni ravno ugoden za knjigarne. Knjige se vse manj prodajajo in to je razlog, da so že zaprli številne knjigarne. 4) Izgubo se da izničiti pod pogojem, da bo TK deležna tudi javne podpore ali pa, da se poišče drugačno rešitev, ki bi presegla zdajšnje stanje. 5) Jadranska finančna družba je pred šestimi leti prevzela TK od zasebnikov, ki niso nameravali več nadaljevati s to dejavnostjo. V teh letih se je ustvaril precejšen primanjkljaj zaradi neplačevanja najemnine prostorov in padca prodaje, kar je pomembno bremenilo bilanco JFD. Ko bi finančna družba ne vstopila v lastništvo, bi knjigarno zaprli že pred šestimi leti. 6) Našo bilanco vsako leto sprejemamo na občnem zboru, katerega se udeležijo vse naše včlanjene organizacije in ustanove, ki jih ni malo. Uporabo prejetih sredstev nadzorujejo in odobrijo pristojni organi na Deželi FJK in v Republiki Sloveniji. Drago Štoka, predsednik SSO: Potrebna so tudi javna sredstva 1) Svet slovenskih organizacij je skupaj s SKGZ pobudnik pri reševanju krize Tržaške knjigarne. Od samega začetka pa se nam je zdelo potrebno, da angažiramo neposredno obe založbi, ki imata dolgoletno izkušnjo na založniškem področju in sta v prvi osebi zainteresirani za obstoj knjigarne, saj je tesno povezana z njihovo dejavnostjo. 2) To vprašanje je treba postaviti subjektoma, ki se o reševanju knjigarne meritorno dogovarjata: založbi Mladika in ZTT-ju. Oba imata največ izkušenj na založniškem področju in morata presoditi, katera je najprimernejša oblika sodelovanja in najbolj učinkovit pristop k reševanju TK. 3) Tržaška knjigarna izvaja ob trgovski dejavnosti tudi pomembno kulturno in socialno vlogo v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zato se SSO skupaj s SKGZ trudi pri iskanju javnih sredstev, ki bi knjigarni pomagala, da preživi to težko obdobje in nastavi izhodišča za bodoče učinkovito delovanje. 4) Finančni načrt je odvisen v glavnem od situacije na knjigotrškem področju, ki je v zadnjih letih postala zelo težka. Dovolj je, da pogledamo, koliko prestižnih tržaških knjigarn je bilo prisiljeno ukiniti svojo dejavnost. Ta trend je torej prisoten tako na deželnem kot državnem nivoju. In tudi v Sloveniji ni veliko bolje. Zato tudi ob zelo skrbnem upravljanju ostaja problem upada prodaje knjig temeljni dejavnik pri oblikovanju poslovnega uspeha Tržaške knjigarne. 5) Družbeno gospodarstvo je izraz obdobja pred osamosvojitvijo Slovenije, ko SSO ni bil deležen pozornosti na gospodarskem področju. Večkrat smo skušali načeti ta argument, a smo na to temo vedno naleteli na gluha ušesa. Kot krovna organizacija se zavedamo, da moramo skrbeti za vse dejavnike, ki pripomorejo k razvoju naše narodne skupnosti v Italiji. Paradoksalno pa je, da se nas pokliče samo takrat, ko so problemi že v akutni fazi, nismo pa soudeleženi pri rednem upravljanju teh gospodarskih dejavnikov. Zato vam na vaše vprašanje - če bi ti subjekti lahko financirali delovanje TK - preprosto ne morem odgovoriti. 6) Sredstva, ki jih prejemamo, so v skladu z veljavno zakonodajo in so obračunana in vključena v našo letno bilanco, ki jo naše članice odobrijo v skladu s statutom in z zakonskimi določili. Kot ostale organizacije, ki so deležne javnega financiranja, smo predmet nadzora pristojnih organov Dežele FJK in Republike Slovenije. trst - Koledar veseljačenja v maskah Pust v mestu Samo še nekaj dni nas ločuje od najbolj norega obdobja v letu, se pravi od pusta, v mestnem središču pa se je odštevanje že zaključilo, saj je pustna zabava že pred več dnevi preplavila ulice in trge. Začelo se je z Evropskim karnevalom in nadaljevalo to nedeljo, ko so Veliki trg ponovno »okupirale« maškare, katerim je tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus predal ključe mesta. Včeraj pa je pust vstopil tudi v mestno hišo, kjer so predstavili celoten koledar pustnih dogodkov v mestu in na Opčinah. Dogajanje bo v živo stopilo v četrtek, ko sta ob 10.30 predvidena kar dva pustna sprevoda šolske mladine pri Sv. Ivanu in v Škednju. V Škednju bodo nato ob 15.30 na svoj račun prišli odrasli pustarji, saj bo ulice preplavil tradicionalni sprevod služkinj (nekoč so bile to varuške, ki so skrbele za otroke premožnih družin). Otroci bodo v petek ob 9.30 noreli tudi v Naselju Sv. Sergija, ob 10. uri pa pri Stari mitnici, v večernih urah pa bo tekmovanje najlepših maškar v nekdanji kinodvorani v Škednju. Pustni sprevod bo v soboto ob 15. uri poživel ulice v Rojanu in istočasno tudi pri Sv. Ivanu, medtem ko bo Ške-denj preplavila pustna norost v nedeljo ob 15.30. Višek bo mestno pustno dogajanje doživelo v torek, 4. marca, s tradicionalnim, že 23. pustnim sprevodom po mestnih ulicah, ki se bo vil od Trga Oberdan do Velikega trga. Osem mestnih rajonov - Stara mitnica, Naselje sv. Sergija, Kolonja, Melara, Rojan, Škedenj, Sv. Ivan in Valmaura - se bo potegovalo za zmago, vendar lahko sodelujejo tudi posamezniki, pari in skupine. Vse se bo začelo ob 14. uri in se nadaljevalo s slovesno razglasitvijo zmagovalca na Velikem trgu. Na pepelnično sredo pa se bo treba posloviti od pusta. Pustni pogreb bo ob spremljavi godbe Refolo štartal ob 15.30 v Škednju in se zaključil s kresom oz. sežigom kralja pusta. Pri Sv. Ivanu pa se bo žalovanje začelo ob 14.30, ko bodo v trgovskem centru Il Giulia uredili žalno vežico, pusta pa bodo sežgali na trgu pred gostilno Suban ob 16. uri. S predstavitve tržaškega pusta in nedeljskega norenja na Velikem trgu fotodamj@n sesljan Castelreggio do leta 2030 v upravi Občine Deželna uprava in Občina Devin-Nabrežina sta dosegli dogovor o upravljanju plaže Castelreggio v Sesljanskem zalivu, za katero bo do leta 2030 skrbela občinska uprava. To je sinoči sporočil pristojni občinski odbornik Andrej Cunja na osnovi okvirnega dogovora, ki sta ga dosegla arhitekt Adami za deželno upravo in inženir Cartagine za Občino. Do dogovora je prišlo po dolgem ter zapletenem postopku in po znanih sodnih sporih med nekdanjim zasebnim koncesijonarjem Castel-reggia ter Deželo in Občino. Odbornik Cunja je prepričan, da se za Castelreggio sedaj odpirajo nove razvojne možnosti. / TRST Torek, 25. februarja 2014 5 h m m ■ ■ v ■ « ■ ■»■■■m «r ■ \ v-* ■ ■ t— v-* i ij <_vi „/vi i i w ij v v ^ i\>. vi v Odlok za ureditev poti v proseškem bregu Korak naprej na poti do ureditve ceste, ki pelje s Proseka v breg nad Grlja-nom. Zahodnokraški rajonski svet je na zadnji seji izrekel pozitivno mnenje o načrtu za sanacijo makadamske ceste, ki jo je predložil Konzorcij za sanacijo Soške doline. Ustrezni odlok je 14. februarja odobrila tržaška občinska uprava, po pozitivnem mnenju rajonskega sveta bo v kratkem priromal v občinski svet, da bi ga skupščina sprejela. Dosedanja pot načrta za ureditev ceste, ki pelje v proseški breg, je dolga že več let. Konzorciju je bila poverjena pripravo načrta makadamske ceste, ki se začenja na območju sedanjega samostana sv. Ciprijana, vodi mimo Brajd v Postrane in vse do Jurkovca. Dolga je slab poldrugi kilometer: 1.450 metrov. Ob cesti so nekoč cveteli vinogradi. Mnogi so bili opuščeni, zadnja leta pa so domači vinogradniki in najemniki nekatere spet obnovili. Načrt predvideva razširitev cestišča, da bo netlakovana cesta široka tri metre. V ta namen bodo na nekaterih mestih razlaščeni manjši deli zemljišč. Vodstvo konzorcija se je že domenilo z njihovimi lastniki, razlastitve bodo zadevale skupno 42 parcel. Večinoma bo razlaščenih le po nekaj kvadratnih metrov, največja razlastitev bo znašala kakih 400 kvadratnih metrov. Cesta bo razširjena in urejena, predvidena je tudi ublažitev nekaterih strmih predelov in ureditev zidkov na suho z uporabo cementa v notranjosti. Obenem bodo izkopali jarek, v katerega bodo namestili cevi za vodo in elektriko. Konzorcij za sanacijo Soške doline je julija lani priredil na sedežu rajonskega sveta na Proseku srečanje z lastniki zemljišč in jih seznanil z birokratskim postopkom. Ob sklepu srečanja je tehnični direktor konzorcija »realistično napovedal«, da bodo vinogradniki že letošnjo jesen lahko prepeljali grozdje iz vinogradov v proseškem bregu v kleti po obnovljeni in na novo urejeni poti. Očitno se je nekoliko prenaglil, ali pa ni upošteval omejitev, ki jih je za ureditev ceste naklepala deželna centralna direkcija za okolje in energijo. Slednja je morala izdati svoje dovoljenje. 6. novembra lani ga je poslala konzorciju. V njem je zapisala, da spada polovico ceste pod evropsko zaščiteno območje. Poseg sicer ne bo vsiljivo vplival na okolje, kljub temu je deželna direkcija izdalo dovoljenje pod nekaterimi pogoji, ki jih bo moral konzorcij upoštevati. Prvi je najbolj omejujoč. Konzorcij bo lahko opravil predvidena dela le v obdobju od septembra do januarja (»da bi se na ta način izognili motenju ptičev med njihovim reproduktivnim obrobjem ...»). Nadalje bo moral pri utrjevanju cestišča in pri drugih delih uporabiti le tamkajšnji material, brez donosa materiala iz drugih krajev. Uporaba cementa pri gradnji zidkov bo morala biti zelo omejena. Obenem je deželna direkcija prepovedala uporabo cementa ali asfalta pri tlakovanju ceste. Na podlagi pogojev deželne direkcije za okolje je mogoče predvideti sledeče: občinski svet bo moral najprej sprejeti načrt. Nato bodo imeli domačini in društva možnost za vložitev ugovorov in pripomb, oceniti pa ga bo morala tudi deželna uprava. Slednja bo morala izreči svoje mnenje, šele potem bo lahko mestna skupščina dokončno odobrila načrt. Če ves ta postopek ne bo dokončan do septembra letos, se bodo dela začela septembra 2015. M.K. '•NS*^ V: X > o^h > : vxT^r,-. aMOSiIA 1 - ■ 5ri ■ im . : , -, v ■■ \ > % \ ' ■ 'v* A-ftv*- ■ 1 .-■ ^ v ■ GRIJAN ■ ■ ß- PROSEK 0 o M (."■I L« ■ . i-- -1 IDE AR m * ^m .J. r ; H . ' , V« ■■ -. J.. Območje ceste v proseškem bregu, ki jo bodo vendarle uredili devin-nabrežina - Davek na odpadke Tares buri duhove Upravitelji javnih lokalov zahtevajo (a le zase...) zamik plačila s februarja na april Davek na odpadke Tares je v devinsko-nabrežinski občini na najnižji stopnji v deželi, kljub temu pa buri (nekatere) duhove. Levosredinska občinska uprava župana Vladimirja Kukanje se je ob določitvi stopnje davka na odvoz odpadkov Tares odločila za najnižjo stopnjo, da bi tako čim manj obremenila občane, ki jih je dolgotrajna gospodarska kriza že itak močno prizadela. Pristala je tudi na zamik pri izplačilu davka, tako imajo občani do zadnjega februarja čas za poravnavo. Prav včeraj pa je župan Kukanja prejel zahtevo po odložitvi plačila davka Tares do aprila. Zahtevo je predložila skupina upraviteljev javnih lokalov v občini, podpisalo jo je osemdeset ljudi. V dopisu je tudi zahteva po sklicu izredne seje občinskega sveta, na kateri naj bi ponovno obravnavali plačilo davka na odpadke Tares. Zahteva je presenetila župana Kukanjo. »Uprava si je možno prizadevala, da bi z davkom na odpadke čim manj obremenila devinsko-nabrežinske davkoplačevalce. Levo- sredinska večina je izglasovala sklep o roku plačila, tistim, ki ne morejo takoj plačati celotnega zneska, pa omogočimo plačevanje davka na obroke. Po tej plati lahko torej mirne duše izjavim, da je občinska uprava "prišla na roko" svojim občanom. Zahteva po zamiku roka za plačilo davka na konec aprila se mi zato zdi čudna. Čudno pa je tudi, da so podpisniki zahtevali poznejše plačilo davka samo za upravitelje javnih lokalov. Mar imajo le slednji težave s plačilom? Kaj pa drugi občani? Ko bi zahtevi pritrdili, bi bili vsi drugi občani prikrajšani, ker jim ne bi bila dana možnost poznejšega plačila davka Tares, podobno pa bi bilo tudi s tistimi, ki so davek že plačali,« je ocenil Kukanja. Zupan je ugotovil, da je med podpisniki občinska svetnica desnosredinske opozicije, upraviteljica picerije, kar je tudi malce čudno. Opozoril pa je tudi na »stranski efekt« sklicanja morebitne izredne seje občinskega sveta na to temo: »Vsaka seja občinske skupščine stane, v sedanjem težkem gospodarskem obdobju pa ne gre razsipavati javnega denarja.« M.K. Spomin na holokavst V gledališču Miela bo danes ob 15.30 srečanje o spominu na holokavst oz. razmisleku o prihodnosti, ki je posvečeno zlasti mladim. Med občinstvom bodo sedeli mladi, ki se bodo udeležili t.i. projekta Auschwitz in bodo 3. marca odpotovali na ogled taborišč Auschwitz in Birkenau ter geta v Krakovu. Nagovorili jih bosta odbornici Antonella Grim in Roberta Tarlao, medtem ko jim bo Mauri Moshe Tabor predstavil zgodovinsko kuliso Trsta oz. bitke za italijanstvo mesta in deportacije Judov. Svoje pričevanje bosta podali tudi Bruna Sevini in Fulvia Levi. Okolju prijazna mobilnost Sto učencev osnovne šole Dante Alighieri iz Izole in ravno toliko malčkov iz večstopenjske šole Val-maura, Foschiatti in Rossetti se bo danes ob 9.30 srečalo v Ljudskem vrtu v Ul. Giulia v okviru pobude, ki jo prireja tržaško združenje Coped - Camminatrieste, ki se zavzema za uveljavljanje pravic pešcev in nasploh za uvajanje okolju prijaznih oblik mobilnosti zlasti v mestnem okolju. Tako kot pred tedni v Izoli, se bodo udeleženci sprehodili po Trstu vse do Velikega trga in se srečali s predstavniki oblasti v starem mestu. Jazz koncert v Knulpu V kavarni-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del Mare 7/a) bo drevi ob 21. uri spet novo glasbeno srečanje, ki ga prireja Krožek Thelonious. Na odru se bo predstavil jazz trio Carlo Morena (klavir, tolkala in kontrabas). Na Miramarskem drevoredu se je prevrnil z avtom Slikovito, a k sreči brez posledic za ljudi. To je rezultat prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj zgodaj zjutraj okoli 5.30 na Miramarskem drevoredu malo pred železniškim nadvozom. Protagonist je bil 29-le-tni moški s stalnim bivališčem v De-vinu, ki se je ob tisti uri s svojim avtom znamke volkswagen polo peljal v službo na Goriško. Iz nepojasnjenih razlogov je zavozil s cestišča, zatem pa se je avto prevrnil in končal na nasprotnem voznem pasu. Na prizorišče so prihiteli pripadniki letečega oddelka tržaške kvesture in reševalci službe 118, ki so mladeniča prepeljali v katinarsko bolnišnico na pregled, vendar k sreči ni utrpel nobenih poškodb. Večja škoda je bila na avtomobilu, ki ga je s prizorišča nesreče odpeljalo vozilo specializiranega podjetja. komemoracija - Občina Trst in VZPI-ANPI počastila spomin na Eugenia Curiela Zgled borca za svobodo Občina Trst in pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI sta pred dnevi počastila spomin na tržaškega znanstvenika in protifašističnega borca Eugenia Curiela. Ravno včeraj je poteklo natanko 69 let od nasilne Curielove smrti v Milanu, kjer ga je 24. februarja 1945 pokosil rafal iz fašistične brzostrelke. Delegacija občinske uprave pod vodstvom odbornice za šolstvo Antonelle Grim je venec h Curielovemu obeležju v spominskem parku na griču Sv. Justa položila že v soboto, medtem ko se je včeraj dopoldne na istem kraju mudila delegacija VZPI-ANPI. Govornik Edvin Švab je v slovenščini in italijanščini orisal življenjsko pot leta 1912 v Trstu rojenega Curiela, ki je bil že za časa fašistične diktature med na- sprotniki le-te, po padcu fašizma in prihodu iz konfinacije pa se je leta 1943 vključil v borbo proti nacističnemu okupatorju in njegovim fašističnim sodelavcem, kjer je postal cenjen in izkušenj vodja mladih, ki jih je fašizem zavajal. Eugenio Curiel, je dejal Švab, je bil in je zgled borca za vrednote odporništva, v katerem so njemu podobni moški in ženske prispevali k zmagi dobrega nad slabim in tako odprli široko pot za uveljavitev demokracije, republiške ustave in miru v svetu. »Tako je naša glavna izbira tudi danes, da se združeni upremo poizkusom izbir, ki škodijo omikanemu in demokratičnemu razvoju naše države in pri nas v Trstu omikanemu in miroljubnemu sožitju med Italijani in Slovenci,« je poudaril govornik. Spomin na Curiela je počastila občinska odbornica Antonella Grim foto damj@n ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 25. februarja 2014 TRST 6 vinarstvo - Na kmetiji Jakne v Štivanu Čezmejno ocenjevanje pristnih kraških vin skavti - Deželni forum Agesci Za pogum in aktivno državljanstvo Na kmetiji Jakne v Štivanu se je odvijalo tradicionalno ocenjevanje vin, ki ga je tokrat organiziral Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sodelovanju s štivansko kmetijo, ki prideluje med, vino in oljčno olje. Na čezmejno ocenjevanje (prireditev je popestril harmonikar Herman Antonič) v Štivan je prispelo 21 vzorcev vin, od tega 10 belih in 11 črnih. En vzorec je bil iz Šti-vana, pet iz Medije vasi, preostali pa iz Brestovice pri Komnu, kjer se lokalno ocenjevanje vin odvija vsaki dve leti. Vina so ocenjevali vinogradniki in vinarji, ki so dali svoje vzorce na ocenjevanje, pod strokovnim vodstvom komisije, ki jo je vodila Majda Brdnik, specialistka za vinogradništvo pri sežanski kmetijsko svetovalni službi novogori-škega Kmetijsko gozdarskega zavoda. Skupaj s komisijo, ki so jo sestavljali še Štefan Rosati, Milena Štolfa in Sara An-tonič, so ocenjevali barvo, čistost, vonj in okus po 20-točkovnem sistemu. Namen ocenjevanja je predvsem izobraževalni, kar se pozna na kvaliteti vin, ki postaja iz leta v leto boljša. Med belimi vini so bile tri zvrsti, ena vitov-ska in šest malvazij, od tega vse, razen ene-ki je bila letnik 2011- so bile lanskega letnika. Kljub ekstremnim vremenskim razmeram, ki so vladale v lanskem letu v vinogradu, so bila vsa vina čedna in v kvalitetnem razredu. Nobenega vzorca ni bilo izločenega, kar pomeni, da ni bilo napak in bolezni. Nekateri vinarji čakajo še na lepo vreme, da bodo vina pretočili. Najboljšim trem v vsaki kategoriji so podelili priznanja. Med belimi vini je zmagalo vinarstvo Rebula iz Bre-stovice pri Komnu z malvazijo, ki je bilo prav tako najboljše in si je prislužilo največ točk med rdečimi vini. Drugo mesto je med belimi vini šlo v roke kmetiji Jakne iz Štivana, tretje mesto pa Paolu Pernarcichu iz Medije vasi. Med rdečimi vini sta slavila še Brestovca Miran Krapež in Janez Jazbec. Besedilo in foto Olga Knez Veliko skavtsko srce na Velikem trgu foto damj@n Okoli šeststo skavtov iz vse Furlanije Julijske krajine, a tudi iz Veneta, se je v nedeljo v Trstu udeležilo deželnega foruma ro-verjev in popotnic, ki ga je na temo poguma in aktivnega državljanstva priredila osrednja italijanska zveza katoliških skavtov Agesci. O tem so udeleženci razpravljali na delovnih srečanjih na Pomorski postaji in v župnijski dvorani pri sv. Mariji Veliki, poseben trenutek pa je predstavljalo skupno srečanje na Velikem trgu, kjer je udeležence pozdravila tržaška podžupanja Fabiana Martini. gabrovec - Pobuda Društvene gostilne Pokusili so Zidaricheva vina Društvena gostilna se je odločila za promocijo domačih vin - Pokusili so že vina Edija Kanteta, naslednji na vrsti bo Sandi Škerk Če hočeš, da bodo tvoja vina cenjena in priznana po svetu, jih najprej spoznaj in ceni doma! To vodilo je izbrala Društvena gostilna v Gabrovcu, ko se je odločila za vrsto srečanj, katerih protagonisti je bila in še bo domača kraška kapljica. Pred časom je pripravila prvo srečanje s predstavitvijo in degustacijo vin Edija Kanteta, pretekli teden je bila na vrsti že druga prireditev, katere gost je bil drugi praprovski vinogradnik Benjamin Zidarich. Predsednik Društva kraških vinogradnikov je dal na po-kušino svojo vrhunsko vitovsko, ki jo je lani znani italijanski sommelier Luca Gardini uvrstil med sto najboljših vin na svetu. Ob njej so zalile kozarce prej in grla potem še druga njegova vina, od terana do malvazije. Udeleženci srečanja pa niso ostali tešči, saj je bilo poskrbljeno za prigrizek s krajevnimi specialitetami. Tako je več kot 100-letna Društvena gostilna z upraviteljem Sladjanom Brajkovicem (na sliki levo, ob njem Benjamin Zidarich, zgoniški župan Mirko Sardoč in podžupan Rado Milic) obudila tradicijo pokušnje domačih vinskih pridelkov, kar bo nadaljevala v prihodnjih mesecih. Naslednjič bodo v gostilni pokusili vina Sandija Škerka. kraški pust 2014 - Kolonjski pustarji pripravljajo projekt v čast slavnih konjev Trojanski, Ferrarijev in Marco Cavallo Med konji tudi osliča, ki bi rada postala konja - Nobenih enotnih kostumov, pač pa različne in šaljive koreografije - V delavnici gostoljubje, žar in pijača Kolonjski pustarji se z veliko vnemo pripravljajo na 47. Kraški pust. V nekdanji garažni hiši tržaškega prevozniškega podjetja pri Valmauri nastaja ambiciozen projekt v čast vseh slavnih konjev. Oblikuje ga delovna skupina petnajstih pustarjev, med katerimi nam je zamisel predstavil vodja skupine Edi Saba. V primerjavi z lanskim letom in prvo izkušnjo gradnje pustnega voza so izboljšali tudi delovne razmere. Agregat so nadomestili s priključkom na električno omrežje, nabavili pa so si kar precej recikliranega materiala. Še vedno pa v kolonjski delavnici ostajajo nenadomestljivi gostoljubje, žar in pijača. Nekatere skrbi rahla zamuda del, vendar je ozračje okrog njihove mojstrovine dokaj prijetno. Vsi so zatopljeni v oblikovanje voza, nekaj manjših vozičkov je že dokončanih. »Veže nas velika strast do pustnega dogajanja. Komaj zaključimo s pustnim obdobjem, že razmišljamo o novih idejah. S politično satiro se ne ubadamo, saj je to poglavitno pravilo našega kolektiva,« je dejal Edi Saba. več fotografij na www.primorski.eu Veseli pustarji v delavnici pri Valmauri fotodamj@n Po lanskem barvanem veseljačenju v Rio de Janeiru, je torej letos vsa pozornost namenjena svetu konjev. Gledalci pa lahko odmislijo zgolj uprizoritev konjskih dirk, na Kolonji so se plemeniti živali posvetili s številnimi izhodišči. Med slavnimi konji ne bomo pogrešali trojanskega konja, Ferrarijevega poskočnega konja ali tržaškega simbola reforme psihiatričnih bolnišnic Marca Cavalla. Na vozu pa se obeta prisotnost plesalk pariškega nočnega lokala Crazy Horse, ki se jim bodo pridružili tudi kavboji. Eklektična uprizoritev pa skriva še veliko presenečenj, med temi še osliča, ki bi rada postala izučena konja in mnogo šaljivih potegavščin. Od drugih vozov se razlikujejo tudi zaradi pustnih oblek, saj enotnih kostumov ne pripravljajo. Zamisli prepuščajo posamičnim podskupinam, ki bodo sestavljale koreografijo med sprevodom. Med temi računajo na prisotnost plesne šole country plesov ameriškega kluba iz Trsta, plesno skupino zumbe, doprinos društva bivših alkoholikov Astra in še manjših skupinic posameznikov. Skupno pa pričakujejo približno 140 pustnih navdušencev, ki bodo nastopili tako na Kraškem pustu kot na tržaški pustni povorki. (mar) Popravek V vlogi letošnje kraljice Kraškega pusta Rwžce K'rwšce nastopa Erika Co-sina in ne Erika Bezin, kot je bilo zapisano v sobotnem članku o predstavitvi 47. izvedbe Kraškega pusta. Obema se opravičujem za napako. Andrej Marušič / TRST Torek, 25. februarja 2014 7 opčine - Nedeljski koncert v Prosvetnem domu Harfistka Eva Tomšič in Zari percussion duo Openska glasbena srečanja odkrivajo publiki mlade talentirane izvajalce V času, ko se talent meri po medijski vidljivosti izvajalcev in prikupnosti nastopa (po možnosti brez požrtvovalnega dela in poglobljenega študija) in ko se koncertno prizorišče - z njim tudi perspektive razvoja - vse bolj zapira zaradi pomanjkanja sredstev, je spoznavanje mladih in nadarjenih glasbenikov, ki se po »tradicionalnih« poteh skušajo uveljavljati na koncertnem področju, skoraj etično doživetje. Umetniški vodja Openskih glasbenih srečanj Luca Ferrini se trudi, da bi publiki glasbenih popoldnevov v Prosvetnem domu ponujal vedno zanimiva odkritja na tem področju, kar mu je zelo dobro uspelo tudi v nedeljo z nastopom de-vetnajstletne harfistke Eve Tomšič in Zari percussion dua. Harfa je glasbilo, ki postaja vse bolj priljubljeno med mladimi v primorskih šolah. Tomšičeva je bila učenka koprske glasbene šole in se zdaj izpopolnjuje na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Absolutna zmagovalka v kategoriji brenkal na lanskem Svirelu je že prejela več zlatih priznanj na mednarodnih tekmovanjih, je nastopila kot solistka s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije in bo letos ena od 24. mladih harfistov iz celega sveta, ki bodo lahko sodelovali na svetovnem kongresu harfistov v Sydneyu. Na openskem koncertu se je obetavna koncertantka izkazala kot zanimiva glasbenica, ki je sposobna posredovati osebni pogled na skladbe, kar v tej fazi njenega umetniškega razvoja pomeni predvsem prisluhniti muzikaličnemu in- Harfistka Eva Tomšič med nastopom v openskem Prosvetnem domu fotodamj@n stinktu. Program se je pričel z »izposojo« Bachove suite za lutnjo, v kateri je izvirno, racionalno ekspresivnost nadgradil romantično navdahnjeni pristop izvajalke. Dve eksotični skladbi Marcela Tourniera sta ponudili harfistki priložnost za tankočutno iskanje zvočnih detajlov, medtem ko je živahna ekspre-sivnost Legende Henriette Renie predstavljala osrednjo izvajalsko preizkušnjo z zahtevami rapsodične pripovedi. Prikaz nadarjenosti mladih primorskih glasbenikov se je v drugem delu koncerta premaknil na italijansko stran meje z nastopom dua, ki ga sestavljata tržaška tolkalca Alex Kuret in De- nis Zupin. Zari percussion duo je eden najbolj zanimivih glasbenih pojavov zadnjih let na tukajšnji glasbeni sceni in je z navdušujočimi nastopi dokazal, da je v svojem tretjem letu obstoja že dosegel potrebno zrelost za preskok na mednarodne odre (letos se bo udeležil finala mednarodnega glasbenega turnirja v Parizu). Oba glasbenika sta bila učenca tolkalca in skladatelja Fabiana Pereza Tedesca, ki jima je posvetil duo z naslovom Zari, s katerim se je koncert pričel. Skladba ujame značaj dua, ki prevzame z izvedbami, v katerih je vedno začutiti intenzivnost velikega naboja, tehnično suverenost in simbiotično opčine, sv. ivan - Doživeto obhajanje praznika slovenske kulture Od openskih jubilantov do Marije Mijot in svetoivanskega Narodnega doma Openski večer so sooblikovali člani gledališke skupine Tamara Petaros foto damj@n Na svetoivanski proslavi je bila slavnostna govornica Bogomila Kravos foto damj@n Tudi konec prejšnjega tedna je na Tržaškem minil v znamenju številnih proslav dneva slovenske kulture, med katerimi sta bili tudi tisti, ki sta potekali v Fin-žgarjevem domu na Opčinah in v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Na Opčinah Večer slovenske pesmi in besede Tradicionalni Večer slovenske pesmi in besede, ki ga ob prazniku slovenske kulture vsako leto prirejata openski Finžgar-jev dom in Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, je bil tokrat posvečen trem jubilantom: zborovodji in skladatelju Stanetu Maliču ob 110-letnici rojstva in 30-letnici smrti, pisatelju Alojzu Rebuli ob 90-letni-ci rojstva in zborom Vesela pomlad ob 35-letnici delovanja. Pobuda je v dvorano Fin-žgarjevega doma na Opčinah preteklo soboto privabila številno občinstvo, ki je prisluhnilo bogatemu pevskemu in recitator-skemu sporedu: prvega so s skladbami Staneta Maliča, a tudi drugih avtorjev, oblikovali MoPZ in MeCPZ Sv. Jernej, Dekliška pevska skupina Vesela pomlad, priložnostni tercet bivših pevk Vesele pomladi in sopranistka Mojca Milič, drugega pa člani gledališke skupine Tamara Petaros, ki so v režiji Manice Maver podali odlomke iz Re-bulovega romana Kačja roža. Prireditelji so za to priložnost slavnostni govor zaupali literarni kritičarki Tatjani Rojc, ki je Maliča in Rebulo predstavila kot avtorja, ki sta s svojim delom postala pričevalca nekega zgodovinskega obdobja ter ohranila spomin na le-to in navezanost na korenine in domače kraje. Pestro dogajanj je doživelo tudi nekaj vrhuncev, npr. takrat, ko je občinstvo z aplavzom še pred koncem nagradilo izvedbo Maličeve pesmi Sinku na besedilo Iga Grudna. Pri Sv. Ivanu o Narodnem domu in Mariji Mijot Knjižni jezik in narečje sta zaznamovala nedeljsko popoldansko proslavo praznika slovenske kulture v organizaciji Društva Marij Kogoj, ki je v Marijin dom pri Sv. Ivanu privabil lepo število ljudi. Prireditelji - v njihovem imenu je uvodoma pozdravil predsednik društva Kogoj Franc Biancuzzi - so namreč posvetili proslavo dvema simboloma Sv. Ivana, in sicer Narodnemu domu ter narečni pesnici Mariji Mijot. O tem je prisotnim spregovorila slavnostna govornica Bogomila Kravos, ki se je med drugim zaustavila predvsem pri pomenu, ki ga je Sv. Ivan imel v preteklosti v okviru tukajšnje slovenske narodne skupnosti s posebnim ozirom na prva povojna leta, medtem ko je narečno pesništvo Marije Mijot povezala z ukoreninjenostjo in pripadnostjo temu prostoru. Narečje je delno zaznamovalo tudi kulturni spored, ki so ga z glasbenimi in re-citatorskimi točkami oblikovali dijaki Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pod mentorstvom profesoric Eve Fičur in Sanje Širec. Humoresko in pesmi Marije Mi-jot so črpali iz knjige Otroške pesmi in dramski prizori, ki jo je bilo pred časom izdalo SKD Slavko Škamperle, s pomočjo navdušenega filmarja Pina Rudeža pa so tudi pripravili kratek film o Narodnem domu, kjer so tudi prikazali lastne želje o prihodnosti tega objekta, ki bi ga radi spremenili v mladinski dom. Včeraj danes povezavo glasbenikov. Z izvedbami za dve marimbi, ki izpostavljata melodično plat velike družine tolkal, pa je duo dokazal tudi, da zna usmeriti energijo tudi v intimnejšo ekspresivnost skladb kot je Sejournejeva Odhodi, katere latino ritmi so uvedli v špansko vzdušje priredbe Ravelove Alborade del Gracioso. Izvedbe spremljajo prave koreografije, ki so sicer nujne za izvajanje na veliki površini marimbe, kot je potrdila zaključna Octabones Adija Moraga, ki ima poseben pomen tudi v zgodbi dua, saj sta tolkalca začela svojo skupno pot ravno z izvedbo te skladbe. ROP Danes, TOREK, 25. februarja 2014 SERGIJ Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 17.46 - Dolžina dneva 10.56 - Luna vzide ob 3.38 in zatone ob 13.24. Jutri, SREDA, 26. februarja 2014 ANDREJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,6 stopinje C, zračni tlak 1021,3 mb raste, vlaga 47-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU »Srečko Kosovel«: pričeli so se vpisi otrok od 1. do 3. leta za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 15. ure. Tel. 040-573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v mesecu februarju od 10. do 11. ure. Dodatne informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v soboto, 1. marca, uradi zaprti. [13 Lekarne Do sobote, 1. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 capo di Piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Bi Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Vabljeni! Tel.: 3473648603. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. OSMICO sta odprla na cesti za Slivno Corrado in Roberta. Tel.: 338-3515876. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 25. februarja 2014 TRST 468 V sončnem februarskem jutru je včeraj radovedno pokukala na svet nežna punčka MIJA Čestitamo mamici Naslji in očku Kristijanu, mali štručki pa želimo srečno življenje med nami nonoti Erika in Bogdan ter Melita in Carlo strica Aljaž in Saša zAširo ter teta Tajda z Devanom in Kajlo V objemu mamice Nastje in očka Kristijana se sedaj smehlja mala punčka MIJA srečni družinici čestitamo ponosni pranonoti Milka, Sergij in Bruna ter teta Katja z «j Andreasom in Janom Nastjo in Kristjana je osrečila prvorojenka Mija Z njima se veselimo kolegice in kolegi iz časnikarskega uredništva RAI Čestitke Končno bom lahko videla, kdo se je v trebuščku skrival! Dobrodošla moja mala sestrična MIJA! Objem in poljubček ti pošilja Kajla. Milka in Sergij sta zopet pra-dedka, saj je privekala mala MIJA in osrečila mamo Nastjo, očka Kristjana in ostale sorodnike. SKD Barkovlje iz srca čestita vsem, mali deklici pa želi veliko ljubezni in zdravja. Naša Melita je nona postala, od sedaj bo malo MIJO pestovala. Z njo se veselimo in vsem skupaj iskrene čestitke želimo, vsi pri VZS in Skladu Mitja Čuk. Kristjana in Nastjo je osrečil prihod male MIJE. S srečnima staršema se veselijo in mali Miji želijo vso srečo v življenju, vsi pri košarkarski sekciji AŠD Breg. Sredi sončnega februarskega jutra je mamico Nastjo in papačkota Kristjana osrečil prihod male štruč-ke. Dobrodošla draga MIJA. Tvojega prihoda se zelo veselimo Igor, Daria, Tadjan, Janika. Mamico Anamarijo in očeta Andreja je štorklja obiskala. Veliko sreče in zdravja mali INGRID želijo Tanja, Dean in Petra. Naša ANA je včeraj okrogla leta dopolnila in v lepi družbi cel večer se veselila. Cela klapa ti iz srca želi še dosti, dosti, dosti lepih dni. Vse najboljše dragi SEBASTI-JAN ti ob tvojem 10. rojstnem dnevu želimo vsi domači! U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sotto una buona stella«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.00 »Vivere«; 18.45 »Il mistero di Dante«. FELLINI - 16.45 »Belle & Sebastien«; 18.30, 20.30, 22.20 »Smetto quando voglio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.30, 19.50, 21.00, 22.10 »12 anni schiavo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.45, 20.15, 22.15 »A proposito di Davis«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 18.00 »I segreti di Osage County«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Lego film 3D«; 17.00 »Divja salsa«; 18.20 »12 let suženj«; 19.50 »Batler«; 16.20, 18.00 »Justin Bieber: Believe«; 18.40 »Neskončna ljubezen«; 18.15, 20.20 »Pompeji«; 15.50 »Purana na begu«; 16.40 »Purana na begu 3D«; 21.20 »Robocop«; 17.40 »Vampirska akademija«; 20.00 »Volk iz Wall Street«; 21.00 »Zimska pripoved«; 19.00, 20.45 »Varuhi zapuščine«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Klub zdravja Dallas«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Monuments Men«; 16.45, 18.30, 20.30 »The Lego movie«; Dvorana 2: 16.40, 19.00, 21.30 »Dis-ney's saving Mr.Banks«; 17.50, 22.15 »Storia d'inverno«; Dvorana 3: 15.50, 20.00, 22.10 »Lone Survivor«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Pompei«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.50, 21.30 »12 anni schiavo«; 16.45, 20.10 »The Lego movie«; 22.15 »The Lego movie 3D«; 16.00, 20.10 »Pompei«; 18.05, 22.15 »Pompei 3D«; 16.40, 18.50, 20.00, 22.15 »Sotto una buona stella«; 16.30, 19.00, 21.30 »Monuments Men«; 21.30 »Storia d'inverno«; 16.00, 18.05 »Belle & Sebastien«; 16.10, 18.50, 21.30 »The Butler«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.20 »The Lego movie«; 20.15, 22.10 »Sotto una buona stella«; Dvorana 2: 18.00, 21.00 »12 anni schiavo«; Dvorana 3:17.30 »Sotto una buona stella«; 20.20 »The Lego movie 3D«; 22.15 »Storia d'inverno«; Dvorana 4: 17.10, 19.50,22.10 »Monuments Men«; Dvorana 5: 16.30, 18.20 »The Lego movie 3D«; 17.50, 20.00, 22.00 »Pompei«. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu v sodelovanju s Kru.tom vabi v petek, 7. marca, ob praznovanju dneva žena na obisk Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Na razpolago je še nekaj mest! Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072. "Z3 Obvestila NŠK - Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, je odprt ob ponedeljkih in torkih, od 9. do 13. ure; ob sredah, četrtkih in petkih, od 14. do 18. ure. Vabljeni! MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu danes, 25. februarja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 25. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. DELAVNICA MOLITVE IN ŽIVLJENJA - vabimo na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti«. Delavnica molitve in življenja (DMŽ) po metodi br. Ignacija Lar-ranaga bo v četrtek, 27. februarja, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 35, na Opčinah. Info: 3403864889. YEN - evropsko združenje mladinskih manjšinskih organizacij prihaja na sestanek v Trst. Organizatorji MOSP in Mladi SSK, vabijo vse mlade in po srcu mlade manjšince in večince ter vse kulturnike, ki jim je pri srcu vpetost naše manjšine v evropski prostor, da nas obiščete med 26. februarjem in 2. marcem v depandansu Lipa v Bazovici in da se udeležite uradnega odprtja in družabnega večera z našimi evropskimi gosti v četrtek, 27. februarja, ob 18.00 v gostilni v Bazovici. Kontakt: ylctrst@gmail.com, FB -stran TudiMiSmo YEN. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2013-14, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da na petkov pustni defile' »Morski svet« se lahko vpišejo vsi od 0 do 100 let preko spletne strani www.kraskipust.org ali na dan prireditve, 28. februarja, od 18.30 do 19.30 v Prosvetnem domu; v dvorani ZKB na Opčinah je do 2. marca odprta razstava Pustne norosti Ma-rise Dolce, Beti Starc in Alda Usberg-hija, ob delavnikih od 17. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure. SKLAD MITJA ČUK, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, zbira denarna sredstva za pomoč družinam in posameznikom pri odpravljanju posledic snežne ujme z žledom. Denar zbiramo na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška 131-133, do 28. februarja, od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure. FOTOVIDEO TRST80 vabi na Foto Extempore za 47. Kraško pust na Opči-nah. Pravilnik na www.trst80.it ali informacije na tel. 0039-3294128363 (Marko). GKD DRUGAMUZIKA - Pustovanje Briščiki: v soboto, 1. in torek, 4. marca, pod ogrevanim šotorom, nora pustna zabava s Kingstoni, Happy Day, ans. Nebojsega, Authetics itd. Pustni avtobusi »Carnival bus« iz Devina, Bazovice, Doline in Trsta (info in urniki na FB strani Pustovanje Briščiki). SKD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj yoge na Krasu. Lekcije se odvijajo v telovadnici osnovne šole v Saležu ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.45 in od 20.00 do 21.20. Vabljeni na sprostitev. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo domače vasi po sledečem vrstnem redu: v nedeljo, 2. marca, Ce-rovlje, Mavhinje, Slivno, Prečnik in Praprot; v ponedeljek, 3. marca, Vižo-vlje, Štivan, Medja vas, Sesljan, Trnov-ca in Šempolaj; v torek, 4. marca, Na-brežino. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe! KD FRAN VENTURINI - otroški pustno rajanje z ansamblom Remix v nedeljo, 2. marca, od 15.30 do 20.00 in v torek, 4. marca, od 16.00 do 20.00 v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. Toplo vabljeni! LJUDSKI DOM v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) vabi v ponedeljek, 3. marca, od 16. ure dalje na otroško pustno rajanje. SKD VIGRED vabi otroke na tradicionalno pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 3. marca, od 16.00 do 18.30 v spodnjih prostorih stavbe Albina Škerka v Šempolaju. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE: Združenje staršev Križ vabi na otroško pustno rajanje v torek, 4. marca, od 16.00 dalje v prostorih Ljudskega doma - Bita v Križu. Animacijo bo vodil Evgen Ban. ¿PogtœêfU) podjetje a flM>f-LW II St IIHI ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. V BARKOVLJAH bomo v nedeljo, 9. marca, po maši od 11. ure počastili msgr. Matijo Škabarja ob obeležju v vrtiču, ki nosi njegovo ime. IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN: prvi sklic v torek, 11. marca ob 20.00 in drugi v sredo, 12. marca, ob 20.30 v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec. Dnevni red: odobritev spremembe statuta. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 0402602395. 0 Prireditve NA KRILIH... sopevci zbora Primorec -Tabor se spominjajo prijateljice Clau-die Cotič z razstavo njenih slik v Ljudskem domu v Trebčah, ki bo odprta še danes, 25. in v sredo, 26. februarja, od 18.00 do 20.30. Vabi SPD Krasje! KI NOATE LJ E vabi v sredo, 26. februarja, na srečanje z nagrajenko Nagrade Darko Bratina. Poklon viziji, doku-mentaristko Ruth Beckermann v kavarni San Marco ob 11. uri. Ob 20.30 bomo vrteli dokumentarni film »Paper Bridge« v gledališču Miela. NŠK - Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu v Ul. Filzi 14 vabi na pravljično urico, ki bo v sredo, 26. februarja, ob 16.30 za otroke iz vrtca, ob 17.30 pa za osnovnošolce. Pravljico bo pripovedovala Biserka Cesar. ZTT bo v sredo, 26. februarja, ob 17.30 v muzeju Revoltella predstavila monografijo Memorabilia, ki je izšla ob istoimenski antološki razstavi tržaškega umetnika Franka Vecchieta. Toplo vabljeni! NŠK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, vabi na srečanje z mladinskim pisateljem Žigo X. Gombačem v četrtek, 27. februarja, ob 11.00. SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«. Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 28. februarja. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Jasne Merku' »Trine«, v Bambi-čevi galeriji na Opčinah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure ter od 17. do 19. ure, do 28. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 3. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje ob izročitvi 5. Nagrade Nadja Maganja. V imenu aktivistk projekta Dream, ki se v Afriki na zdravstvenem in socialnem področju borijo proti AIDS-u, jo bo prevzela Jane Gondwe iz Malavija. Ponedeljkov večer se bo tokrat začel ob 20. uri. PUSTNA SKUPNA ŠEMPOLAJ vabi vse vaščane in pustne veseljake od blizu in daleč na pepelnico, v sredo, 5. marca, v Štalco v Šempolaju, od 18.00 do 20.00, na veselo slovo od pusta 2014 »Fantažma Fantažminota«. SKD BARKOVLJE: ciklus predavanj na temo »In... forma - Predhodna zdravstvena zaščita pri različno mladih« v sodelovanju z A.R.I.S., tržaško neprofitno organizacijo, ki skrbi za dobro počutje mladih in manj mladih. Ob sredah: 5. marca (Dr. Paola Sbisa »Prehrana in pravilno hranjenje«); 12. marca (Dr. Matteo Bevilacqua »Vedno prožni in razgibani«) in 19. marca (Dr. Laura Redolfi »Kako ohranjati spomin«). Pogovori bodo v slovenščini in italijanščini. Začetek ob 20.30. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 6. marca, ob 17.30 »Bralni krožek«, tj. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo »Miti in skrivnosti Furlani-je Julijske krajine« z avtorico Gabriello Chmet, moderator dr. Guido Marot-ta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. DRUGI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Nastopajo GD Na-brežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle). 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923. DAJEM V NAJEM stanovanje na Lo-njerski cesti, 2 sobi, kopalnica. Cena: 400,00 evrov mesečno. Tel.: 040576116. GOSPA srednjih let, Slovenka s priporočili, išče delo kot pomočnica ali negovalka bolnih in ostarelih ljudi. Tel. št.: 331-1711096. NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 333-2283256. ODDAJAM V NAJEM samostojno hišo z vrtom pri Banih. Tel. št.: 3387121253. POMAGAM PRI UČENJU in pisanju domačih nalog dijakom nižjih in višjih srednjih šol. Tel.: 345-9264496. PRODAM diatonično harmoniko končan, uglasitev v do, fa, si bemolle, s tremi poltoni. Cena po dogovoru: Tel.: 00386-41554239 ali 340-4678850. PRODAM zazidljivo parcelo v središču Boljunca. Tel.: 334-9438101. Prispevki Popravek: V spomin na Danielo Riosa in Silvano Regent daruje družina Šir-ca Srečko 35,00 evrov za AIRC - Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti dragega Cvetkota se ga z ljubeznijo spominja žena Valerija in daruje 50,00 evrov za Nonet Primorsko in 50,00 evrov za VZPI - AN-PI Dolina - Mačkolje - Prebeneg. Ob obletnici smrti brata Livija Albija darujeta Mili in Attilio 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Davorina Trampuža darujeta mama Elda in sestra Vedrana 20,00 evrov za sekcijo VZPI ANPI Devin Nabrežina. V spomin na dragega sina Davorina Trampuža daruje Elda 20,00 evrov za SKD Vigred. Ob 12. obletnici smrti Ernesta Urdiha daruje žena Celestina 40,00 evrov za Združenje za raziskave rakastih obolenj - AIRC. V spomin na drage starše in moža daruje Margherita Čukeva 50,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. V spomin na ljubljeno ženo Danielo daruje mož Ladi Kralj 100,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Milko Sossi Gatto daruje hčerka Irene Gatto 50,00 evrov za CPZ sv. Florjan od Banov. Naznanjamo žalostno vest, da nas je dne 16.2.2014 zapustil predragi mož, oče in nono Ilarjo Rolih žena Zorka, sinova Hilarij in Peter z družinama ter ostalo sorodstvo New York - Trst, 25.02.2014 Ob izgubi dragega BRUNOTA sočustvujemo z družino Rismondo vsi pri Luni puhni Šport M, torkova priloga Pi torkova priloga Primorskega dnevnika Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 25. februarja 2014 Jutri v Gorici okrogla miza Kam pluje naš šport? Tanja Sternad Ruse dobro pozna Na 14. strani Odv. Terpin v Sočiju navijal za Tino Na 15. strani PROSTO PO BRUMNU /10 m IZ ULICE MONTECCHI >/10 J»<§¡ TA JE PA DOBRA >/10 VELIKI 360° /16 v N KULTURNIKI /16 VAŠE ZGODBICE IN ANEKDOTE /M6 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 25. februarja 2014 RUBRIKE, NOVICE 470 Pust širokih ust se je že prihulil tudi v našo lepo deželo. Kdaj se je to zgodilo? Davno in nekdaj, tako da že lep čas ni mogoče ugotoviti razmejitve med uradnim in neuradnim pustovanjem, med pustar-ji z masko in brez nje, ki pa jih je največ in so vsak dan, mesec, leto prisotni s svojimi norimi potegavščinami v vseh kotičkih, vršičkih, na stolčkih vedno isti, da nam gre prej na jok kot na smeh. Kajti smeh zahteva zelo velkfizični napor, (stroka je ugotovila, da pri enem samem nasmehu deluje kar 40 mišic), smejati se v teh časih ni lahko. Pa vendar! Veliko nasmehov se je razlilo po prizoriščih pravkar končanih olimpijskih iger v Sočiju. Smehljal se je Putin, ker je v Rusiji ostalo največ zlatih kolajn, ki pa ne bodo nikoli odtehtale izjemnega milijard-nega evrskega izdatka, a se kljub temu smehlja, ker je utrdil svojo in podobo največje države na svetu. Kaj bodo na obali Črnega morja z vsemi napravami počeli v prihodnje, je pa veliko vprašanje, ki bi lahko sprožilo solze kot v Sarajevu, kjer so olimpijske strukture že desetletja pra- POGLED Z VEJE Solze in jok Marij Čuk va puščoba. Smehljali so se v slovenskih vrstah. Upravičeno. Triinšestdeset tekmovalcev je v domovino prineslo kar osem odličij. To je presenetljivo, neverjetno, sijajno in sanjsko, saj je Slovenija s svojo bero prehitela take velesile, kot sta na primer Japonska in Italija, še bolj pomembno pa je to, da so športniki s svojim talentom, garanjem, izgorevanjem zadnjih atomov energije spet v eno povezali narod, kot se je to jeseni že zgodilo s košarkarskim prvenstvom. Najbrž se tega veseli tudi novi minister "za nas" Gregor, čeprav ni rekel še nič (razen nekaj neumnosti o tujcih za mejo in gospodarstvu), kot nič ni rekel nekdaj minister Gregor na dunajskem dvoru, ko je Krpan ugnal Brdavsa. A narod preseže tudi molk in neumnosti, celo multikulturnost, na katero, ne vedoč, da je terminološko pleve, prisegajo le nekateri zamejci, ki pa govorijo v imenu vseh zamejcev... Tu se ni kaj smejati! In seveda se ne smejijo v množični italijanski olimpijski odpravi, ki ni dosegla niti enega samcatega zlatega obeska, kar je seveda katastrofa. A tu ima prste vmes politika, saj je bil Putin Ber-lusconijev prijatelj in ker Silvija ni več v sedlu, je ruski car prepovedal izvoz žlahtne kovine na Apeninski polotok... Veliko nasmehov se je razlegalo tudi v ustih in srcih juventusovih navijačev, saj so zebre v nedeljo v mestnem derbiju kljub bledi in dolgočasni igri ukrotile bike, nasmejani so privrženci Krasa in Vesne in Jadrana in še marsikatere naše ekipe, ki vztrajajo na vrhu prvenstvenih lestvic, ne meneč se za grozljivo dogajanje na našem družbenopolitičnem odrčku. Ko bi se naši športniki ozirali na to, bi jih zajelo malodušje in bi kaj kmalu zdrknili po lestvici navzdol, grozilo bi jim nazadovanje. Na srečo pa imajo športniki recept za izhod iz krize in to je trdo delo, navdušenje, složno in skupno veslanje v isto smer. Dva trenerja na čelu ekipe se nikoli ne obneseta. Če trener ni sposoben, ne uspeva, ga je treba zamenjati, mora prepustiti mesto drugemu, celo svojemu an-tagonistu. In to ne velja le v športu, marveč tudi v ustanovah. Celo v zamejskih bi lahko začelo to veljati! Saj jih ne vodi Sveti duh! Magari, da bi jih, boste rekli... Pa jih ne. Tudi Tržaška knjigarna ni last Svetega duha! Zakaj mora vse, kar je v krizi, postati skupno, ostalo pa ne? "V Č as katerega živimo je vedno bolj PROSTO PO BRUMNU nepredvidljiv. Nočem biti eden tistih, ki ohajo on ahajo o preteklosti. Tisti, ki se je dogajala na počasnejše, znosnejše obrate, ko presenečenja niso prežala prav za vsakim vogalom. Če bi ti nenadejani dogodki vsaj sodili med take, ki so vzpodbudni, razveseljujoči, dobičkonosni, bi ljudje smeleje gledali na popotovanje iz sedanjosti v prihodnost. Marsikdo na tem planetu pa je, v zadnjih nekaj več kot štirinajstih dneh, na dogajanja okoli sebe le gledal z bolj rožnatimi očali. Poznavalci športa ali ne, toči pisnih, govornih in slikovnih novic o igrah v Sočiju vam ni uspelo ubežati. Ne recite, tudi tisti, ki so vam športna dogajanja bolj ali manj postranska stvar, da vas tu pa tam kaj le ni pritegnilo. In ste rekli, to pa je zanimivo, le kako se bo ta boj končal. Nekatere so navduševali lovci metrov na skakalnicah, še posebej njih dovršen način drže telesa med poletom. Nekoga je pritegnil ples stotink, ki so odločale o tem, kdo se bo zapisal v zgodovino in kdo bo šel v pozabo. Igra korakov, skoki z dvojnimi, trojnimi in štirojnimi obrati za 360 stopinj ter usklajenost gibanja z izbrano spremljevalno glasbo, je umetnostne drsalke in drsalce spreminjalo v vilinska bitja. Ljudje smo različnih okusov a je pestra ponudba panog, katerih vsako od njih delajo zanimivo neke posebne značilnosti, zagotovilo, da bo tudi nam ustreženo. Vsakemu vrhunskemu dosežku velja zaploskati. Ker pa smo pod kožo krvavi, še nekaj o pripadnosti. O Slovencih in slovenstvu. Spremljaš nastop svojega, našega. Seveda postaneš pristranski. Nekaj o njem veš, spremljal si njegovo športno pot. Nisi z njim v sorodu, tudi poznaš ga ne. Vendar je udeleženec nekih posebnih iger, ki so na sporedu samo vsake 4 leta. Privoščil bi mu, da se za vložen trud nagradi z izstopajočim dosežkom. Izjemnim. Trem dekletom in dvema fantoma je to uspelo. Osem medalj za športno zgodovinopisje. Moram pa omeniti še hokejiste. Že uvrstitev med 12 udeležencev turnirja na teh igrah je bil odmeven uspeh. Ko pa so, v skupini z Rusi, Američani in Slovaki, slednje prepričljivo premagali, so slovenskim hokejistom predhodnih rodov podarili skoraj nekaj takega, kar je primerljivo z medaljo. Zmaga nad oholo vzvišeno Avstrijo za vstop med 8 najboljših moštev, je bila še zgolj smetana na torti. V drugih reprezentancah se je trlo NHLovcev, mi smo imeli zgolj Kopitarja. V nam primerljivih državah imajo dvoran z ledeno ploskvijo skoraj toliko, kot mi vpisanih igralcev. Od kod torej tak uspeh? Splet slovenske kljubovalno-sti, delavnosti, nadarjenosti in morda še prisoten dedni zapis balkanske sposobnosti za moštvene športe. Priznajte, da so ti dosežki marsikomu od vas polepšali dan. Mladež se je na avtobusu med vožnjo v šolo imela o čem pogovarjati, uslužbenci med jutranjo kavico prav tako, da o tehtnosti razprav po dveh, treh popitih kozarcih v osmicah sploh ne dvomimo. Naslednja novica pa vas morda niti ne bo iznenadila, a tudi počutili se po njej ne boste najbolje. Neželen dogodek, vreden pozabe ta hip. Vem da spremljate TV program ljubljanske hiše, tudi na računalniških spletnih straneh črpate novice. Če ste opazili zapis o neljubem dogodku z zadnje evropske tekme košarkarjev Olimpije v Stožicah za to sezono, me zanima, kako ste se odzvali. Ne veste o čem gre? Bom razložil. Igrala se je tekma med ljubljansko ekipo in gosti iz Ukrajine. Slednji neprepričljivo zmagajo. Protestnih žvižgov in negodovanja s tribun na račun pristranskih sodniških odločitev je bilo vedno več. Ko je sodniška trojka zapuščala igrišče, so se ji približali nekateri gledalci, ki z VIP vstopnicami tekme lahko spremljajo to stran ograje, tik ob igrišču. Med njimi znani obrazi, kar je tudi Zoran Predin, ki skorajda ne izpusti domače Olimpijine tekme. Ogorčen je izgubil nadzor nad svojimi dejanji in udaril v obraz enega od sodnikov. Redarji vzpostavijo red, policijski zapisnik zaključen. Sledilo je Predinovo pisno opravičilo sodniku in klubu. O kaznih se zaenkrat samo ugiba. Verjetno je že nastopal v vaših krajih. Ga poznate? Če ga ne pa poznate verjetno kar nekaj njegovih pesmi. Besedila so njegov izdelek. Nevsakdanja, s sporočili, ki se te dotaknejo. Štejejo ga med pesnike. Z glasbo je na ti, piše jo tudi za spremljavo filmom. Je pa Štajerc, Mariborčan. Do poškodbe kolena je bil opazen košarkar. Kakor na odru deluje zasanjano umirjen, je na igrišču bil vse kaj drugega. Za zaključek zopet ena moja naivnost. Meni je žal, da se mu je to pripetilo. V Sloveniji je nekdo. Da bi se moral znati brzdati, so dodali poklicani in nepoklicani. Ste bili kdaj približno v položaju, da bi izgubili nadzor nad seboj? Jaz si nebi smel drzniti prvi vreči kamen. »V Bosni je ukvarjanje s tekom, milo rečeno, problematično. Ko ljudje nekoga vidijo teči, brž rečejo: Glej tepca, teče, pa brez žoge!« (Dr. Edvin Derviševic, Fit Polet, februar 2014) »To si bom zapomnil in verjetno tega ne bom več ponovil. Tako se navijači ne smejo obnašati. Tudi jaz se ne bom.« (Glasbenik Zoran Predin potem, ko je udaril košarkarskega sodnika, MMC RTV SLO, 19. 2.) »Ne, jaz sem za Renzija. To je zdaj v modi, a jaz navijam zanj od zmeraj.« (Trener Modene Alfredo Walter Amato Lenin Novellino na vprašanje, ali je komunist, La Gazzetta dello Sport, 20. 2.) »Bilo je pestro na letalu, bilo je pestro v Sočiju, vedno pa je zanimivo v garderobi.« (Tomaž Razingar ob povratku v Slovenijo o veselem vzdušju v hokejski reprezentanci, RTV SLO, 21. 2.) »Tomba pa kaj počne? Playboy je.« (Športni komentator Urban Lavrenčič med moškim slalomom, TV SLO 2, 22. 2.) »Naučil sem se, da je Tina uspešna takrat, ko ne gledam njene druge vožnje. Zato nalašč nisem gledal njenega drugega veleslalomskega spusta.« (Matej Lupinc, Primorski dnevnik, 23. 2.) rn Jadran v letu 2014 ne pozna zastojev: osem tekem, osem zmag fotodamj@n Spet Liga prvakov ATENE - Danes in jutri bodo še štiri tekme osmine finala nogometne lige prvakov. Današnji naj bi bili dokaj izenačeni. V Anenah se bosta ob 20.45 pomerila Olympiakos Pirej in angleški Manchester United. Slednji je papirnati favorit, čeprav mu v domači ligi ne gre najboljše. Naslednik Fergusona Moyes je doslej obrodil le 6. mesto. Olympia-cos je doslej v domači ligi osvojil 74 na 78 možnih točk. Že ob 18.00 bosta med sabo igrala St. Peterburg in Borussia Dortmund. Rusko moštvo italijanskega trenerja Spallettija zaradi zimske prekinitve ne igra že od 8. decembra. Jutri bosta še dvoboja Schalke 04 - Real Madrid in Galatasaray - Chelsea. Fiorentina ujela Parmo Sinoči: Parma - Fiorentina 2:2 (1:1). Strelci: Cassano (P) v 39., Cuadrado (F) v 40., Amauri (P) v 51. in Mati Fernandez (F) v 85. min.; Napoli - Genoa večerna tekma. 1:1 (1:0). Higuain v 18., Ca-laio' v 84. min. Nedeljski izidi: Livorno - Verona 2:3, Chievo - Catania 2:0, Inter - Cagliari 1:1, Sampdoria - Milan 0:2, Udinese - Atalanta 1:1, Juventus - Torino 1:0, Lazio -Sassuolo 3:2. Vrstni red: Juventus 66, Roma 57, Na-poli 51, Fiorenitna 45, Inter 40, Verona 39, Parma 37, Torino 36, Milan in Lazio 35, Genoa 32, Sampdiria, Atalanta in Udinese 28, Cagliari 25, Chievo in Bologna 20, Catania 19, Sassuolo 17. Rekord z napako PHOENIX - Goran Dragic je v košarkarski ligi NBA postavil nov mejnik. Slovenski organizator igre je na tekmi Phoenix Suns in Houston Rockets prispeval 35 točk, kar je njegov osebni rekord v ligi NBA. Kljub izjemnemu dosežku pa ostaja nekaj grenkobe. Slovenski košarkarski reprezentant, ki je bil gonilna sila slovenske reprezentance na lanskem domačem evropskem prvenstvu, je ob zvoku sirene zgrešil trojko za podaljšek, tako da je Houston v Phoe-nixu slavil s 115:112. Dragic je za točko popravil prejšnjo najboljšo slovensko rekordno znamko, ki sta si jo delila skupaj z Benom Udrihom. Zadovoljni z žrebom Nica - Žreb kvalifikacijskih skupin za evropsko nogometno prvenstvo 2016 v Franciji je Sloveniji namenilo eno lažjih skupin, tako priznava tudi selektor Srečko Katanec, tudi Italija se ne more pritoževati. Neposredno se na EP uvrstita po dve ekipi iz vsake skupine in najboljša med tretjimi, vse druge tretjeu-vrščene se bodo v dodatnih kvalifikacijah novembra 2015 borile za zadnja štiri mesta Skupina A: Nizozemska, Kazahstan, Islandija, Latvija, Turčija, Češka; skupina B: Bosna in Hercegovina, Andora, Ciper, Wales, Izrael, Belgija; skupina C: Španija, Luksemburg, Makedonija, Be-lorusija, Slovaška, Ukrajina; skupina D: Nemčija, Gibraltar, Gruzija, Škotska, Poljska, Irska; skupina E: Anglija, San Marino, Litva, Estonija, Slovenija, Švica; skupina F: Grčija, Ferski otoki, Severna Irska, Finska, Romunija, Madžarska; skupina G: Rusija, Liechtenstein, Moldavija, Črna gora, Avstrija, Švedska; skupina H: Italija, Malta, Azerbajdžan, Bolgarija, Norveška, Hrvaška; skupina I: Portugalska, Albanija, Armenija, Srbija, Danska. Težko prebujanje BERLIN - Potem ko je v petek nemška revija Focus poročala, da so ustavili prebujanje ponesrečenega sedemkratnega svetovnega prvaka, Nemca Michaela Schumacherja, iz umetne kome, je Schumacherjeva predstavnica za stike z javnostmi Sabine Kehm pojasnila, da proces prebujanja poteka brez spre-memb.«Ta faza lahko traja zelo dolgo, kar na našo žalost lahko vodi do različnih napačnih interpretacij,» pravi Kehmova. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 25. februarja 2014 471 STATISTIKE NE KAŽEJO PREMOČI Povprečen izračun nastopov Jadrana ne uvršča ekipe na najvišja mesta. Povprečno dosegajo 67,85 točk na tekmo (6. mesto), v prostih metih so 70,4 % (11.), v mestih za 2 točki 43,64 % (10.), po metih za tri točke 33,67 % (2.). Povprečno zbere 7,40 podaj (13.), pridobijo 6,95 žog (9.), izgubilo povprečno 11,50 žog (1.), poberejo še 34,05 skokov (6. mesto), v obrambi 23,85 (7.), v napadu 10,20 (6.). V lestvici ni vključen Bassano. Podatki na www.legapallacanestro.it. ODLOČILNO ZA KONTOVEL Do konca deželne D-lige manjkata natanko dva kroga, ki bosta odločilna za Kontovel. »Imperativ sta obe zmagi, sicer bo trda predla,« napoveduje trener Marko Švab, ki doživlja z ekipo manjšo krizo.. Kontovel se bo pomeril s San Vitom (že v petek pri Briščikih ob 21.00) in Santosom. Če mu ne bo uspelo, se bo po vsej verjetnosti moral boriti za obstanek v play-outu. SINOČNJI IZID: Sokol - Ronchi 82:91. Štokelj 28, Sosič 10. 96 všečkov je v manj kot 24 urah zbrala fotografija našega fotografa Damjana Balbija na face-booku. Na tekmi Jadrana Franco je ujel veselje Boruta Bana in Petra Franca. Spremljajte (všečkajte) nas tudi na facebooku na strani Primorski_sport. državna divizija c - Pogovor s predsednikom Jadrana Adrianom Sossijem »Vseh sredstev še Divizija Cjadran Franco - San Vendemiano 63:52, Motebelluna - Oderzo 77:69, Bassano Conegliano 60:56, Ardita - Bertinoro 66:70, Arzignanao - San Marino 83:66, Piani BZ - Dragons FI 65:76, Padova - Mestre 64:74 Jadran Franco 20 14 6 1357:1266 28 Mestre 20 14 6 1376 1351 28 San Vendemiano 20 12 8 1385 1332 24 Bassano 20 12 8 1342 1293 24 Arzignano 20 11 9 1419 1374 22 San Marino 20 11 9 1306 1300 22 Oderzo 20 11 9 1324 1350 22 Padova 20 10 10 1359 1300 20 Bertinoro 20 10 10 1280 1289 20 Firenze 20 9 11 1346 1353 18 Ardita 20 9 11 1406 1457 18 Montebelluna 20 8 12 1369 1386 16 Bolzano 20 7 13 1270 1338 14 Conegliano 20 2 18 1207 1357 4 PRIHODNJI KROG Bertinoro - jadran Franco (1.3. ob 18.30) Odgovor na vprašanje, ali ste z zmago zadovoljni, je morda samoumeven. Predsednik Jadrana Adriano Sossi, ali ste tako zmago proti trdoživemu San Vende-mianu pričakovali? Ne, pričakovali smo, da bo San Ven-demiano igral grdo, umazano igro. Vsaj trije njihovi igralci bi morali z igrišča v zadnji četrtini. Naši pa so dokazali, da so držali vse pod kontrolo, razen v nekaterih trenutkih, kar pa je normalno. Mislim, da je bila naša igra zrela, ne pa vedno tudi dopadljiva. Že drugi teden zaključujete na prvem mestu. Ste to potihem pričakovali? Želeli smo. Rad bi čestital fantom za nastope na zadnjih tekmah. Dajejo elan tačas samo zmage ali je še kaj za tem? Kriza, ki se je začela konec leta, je mimo, to pomeni, da smo zdaj v vzponu, kar je dobro za končnico prvenstva. Upam celo, da bomo na koncu na lestvici sami na prvem mestu. Če boste prvi, boste direktno napredovali v višjo ligo, posledično pa bodo najbrž na dnevnem redu spet težave finančne narave, saj je višja liga še zahtevnejša. Izven igrišča se vedno vrtimo okrog denarja. To je velik problem, zaradi tega pa ne smemo obupati. Kot si fantje želijo zmag na igrišču, tako si odborniki želimo, da bi dobili potrebna sredstva. Zaradi pomanjkanja sredstev je bila že letošnja sezona pod velikim vprašajem. Ekipo ste vpisali v ligo, čeprav še niste imeli zagotovljenih sredstev, na koncu ste se za pomoč obrnili tudi na ZSŠDI in z njimi pripravili tiskovno konferenco. Zdaj smo skoraj na koncu prvenstva, ali ste potrebna sredstva dobili? Pomoč preko ZSŠDI-ja smo res dobili, a povedati moram, da smo pričakovali kaj več. Nismo dobili vsote, na podlagi katere smo tudi načrtovali sezono. Zdaj moramo torej iskati razliko. Naredili pa bomo vse, da bi to končno vsoto, o kateri smo se na začetku po-govorjali, tudi dobili. Dobili ste sredstva, ki jih je ZŠSDI-ju nakazal Sklada Furlanije-Julijske krajine za podporo dejavnostim slovenskih ustanov in organizaciji. Poročali smo o 50.000 evrih. Velja? Tako. Vi ste dobili polovično vsoto, torej 25.000? Tako. Tej vsoti pa moramo sicer še odšteti davek na dodano vrednost. Seveda smo ZSŠDI-ju zelo hvaležni, vendar mi se moramo zanašati na začetni dogovor. Zgoraj predsednik ŠZ Jadran Adraino Sossi, desno (z leve) Saša Malalan, Peter Franco in Carlo De Petris fotodamj@n Kolikšen je bil začetni dogovor? Začetni dogovor je bil, da bo ZSŠDI dobila 100.000 evrov in da bo po nekem ključu in presoji to vstoo razdelila. Vi bi torej dobili 50.000 evrov? Tako je bilo na začetku rečeno. To je bil dogovor in zaradi tega smo šli mi naprej. Ali obstajajo zdaj rešitve? Delamo na tem. Predsednik ZSŠDI se je zavzel, da nam pomaga. Zdaj se postavlja še vprašanje, kdaj bomo dobili prvih 25.000 evrov. Denar še potuje, zgleda, da to na Deželi traja dva do tri mesece. Tako pravijo. Vprašanje je tudi, kje dobiti ostali denar. Verjetno dodatna sredstva ne bodo iz istega vira. Kaj pa boste naredili, če manjkajočega denarja ne bo? Sami si moramo pomagati ... Na kak način bomo morali ta manko pokriti. Ali glede na to, da so rezultati odlični, bi se morda lahko zdaj pridružil še kak sponzor? To se še ni zgodilo. Nekateri so kvečjemu povečali prispevek. Seveda bi bilo lepo, ko bi se nam še kdo pridružil, vendar upoštevati moramo, da so okrog nas podjetja in ljudje na cesti. V soboto je bila tekma nekoliko bolje obiskana, skoraj tako, kot če bi bil že play-off. Vas to veseli? IME TEDNA Alberto Grimaldi Košarkar Brega Alberto Grimaldi je prvi, ki si je že drugič v letošnji sezoni prislužil nominacijo Ime tedna. Na sobotni tekmi proti Foglianu je poskrbel za pravi šov, dobro je vodil ekipo, poleg tega pa dosegel še 36 točk. Tako visok izkupiček je v letošnji sezoni dosegel že drugič: prav tako strelsko razpoložen je bil že proti Go-riziani. S tem je tudi potrdil prvo mesto med vsemi »top scorerji« slovenskih ekip v vseh doslej odigranih kro- gih. Z bratom Marcom je v soboto dosegel več kot polovico točk (55 od končnih 82). Tržačan, letnik 1988, je pred prihodom v Dolino nabiral izkušnje v državnih ligah, svojo košarkarsko pot je začel pri Don Boscu in Azzurri. Zahvaliti se moram vsem, ki so prišli, povem pa naj, da je bil dobršen del publike italijansko govoreč, v bistvu so si tekmo ogledali številni predstavniki tržaškega košarkarskega gibanja. Upam, da bo ta končnica prvenstva prinesla nekaj več naših ljudi, za kar delamo odborniki in igralci. Veronika Sossa še o ddc Oboji imajo tudi neugodne tekmece Jadran Franco je z zmago proti San Vendemianu šest krogov pred koncem na vrhu lestvice. Če bo na tem mestu zaključil tudi prvenstvo, bo direktno napredoval v državno divizijo B, sicer pa bo z ekipami od 2. do 9. mesta igral v play-offu. Njegov neposredni tekmec so tačas predvsem Mestre, z enakim številom točk, Jadran pa je v boljšem položaju, ker zaradi boljšega izkupička v medsebojnih srečanjih. Obe ekipi se bosta do konca prvenstva pomerili z Arzignanom, Montebelluno in Bertinorom, Mestre čakajo še Ardita, Oderzo (v nedeljo je izgubil proit Montebelluni) in San Marino, Jadran pa nevarni Bassano (kot Jadran je proti zadnjeuvrščenemu Coneglianu tesno zmagal), Piani (predzadnjeuvrščena ekipa) in neugodna Padova. Jadran je v prvem delu izgubil proti Arzignanu, Bassanu in Padovi, Mestre pa so izgubile prav tako proti Arzignanu (njihov naslednji tekmec), Arditi in Oderzu. V boj za najvišja mesta se seveda lahko vključijo še druge ekipe, med njimi pa sta najnevarnejša Bassano in Oderzo, pravi tudi trener San Vendemiana Fabio Volpato. (V.S.) »s7i Top scorer: A. Grimaldi (Br) 36, Ban (J) 25, M. Grimaldi (Br) 19, Meden (B) 18. Top scorer vseh krogov: A. Grimaldi (Br) 36, Ban (J) 33, Meden (B) 32. Državna divizija C: Ban 352, D. Batich 194, Franco 176, Slavec 143, Malalan 133, Marusic 124, De Petris 102, M. Batich 97, Ridolfi 36. Deželna C-liga: A. Grimaldi (Br) 405, Meden (B) 362, Kos (Br) 272, Bole (B) 267, Favretto (B) 192, Piz-ziga (B) 169, Cigliani (Br) 156, Semec (Br) 130, Babich (B) in Gori (Br) 125, Contento (B) 118, Spigaglia (Br) 114. Deželna D-liga: Škerl (K) 198, Lisjak (K) 189, Ferfoglia (s) 163, D. Zaccaria (K) 160, Štokelj (S) 127, Starc (K) 125, Hmeljak (S) 108, Hrovatin (S) 106, Hrovatin (K) 96, Doljak (S) 86. (Sokol s tekmo manj) TOP prosti meti: Ban (J) 9:9, A. Grimaldi (Br) 12:13 (92 %), Breg 23:25 (92 %); 2 točki: Daneu (B) in Contento (B) 2:2, Ban (J) 8:10 (80 %), M. Grimaldi (Br) 6:8 (75 %), Bocciai (B) 3:4 (75 %). FLOP prosti meti: Škerl (K) 0:4, 2 točki: G. Regent (K) 0:4, Lisjak (K) 3:16 (18 %), Meden (B) 2:8 (25 %), Hrovatin (K) in Starc (K) 1:4 (25 %), Bevitori (B) 4:12 (33 %), Kontovel 14:49 (28 %); 3 točke: D. Batich (J) 1:6 (16 %), Kos (Br) 1:5 (20 %), Jadran 7:26 (26 %). Deželna C-liga izidi: Fagagna - Rorai 72:58, Goriziana - Codroipese 85:88, San Daniele - UBC 66 :74, Servolana - Monfalcone 70:59, Breg - Fogliano 82:79, Cervignano - Falconstar 60:74, Bor Radenska - Romans 72:77, Tarcento - Tagliamento 70:69, Don Bosco - Centro Sedia 67:82 Falconstar 22 21 1 1810:1446 42 Centro Sedia 22 20 2 1663:1432 40 Codroipese 22 15 7 1601:1470 30 Tarcento 22 15 7 1521:1405 30 San Daniele 22 15 7 1671:1575 30 UBC 22 13 9 1504:1428 26 Servolana 22 13 9 1612:1564 26 Fagagna 22 11 11 1508:1471 22 Fogliano 22 11 11 1571:1581 22 Breg (-4) 22 13 9 1438:1463 22 Latisana 22 10 12 1601:1540 20 Romans 22 10 12 1463:1532 20 Goriziana 22 8 14 1684:1783 16 Cervignano 22 7 15 1408:1484 14 Don Bosco 22 5 17 1536:1650 10 Bor Radenska 22 4 18 1536:1643 8 Monfalcone 22 4 18 1378:1669 8 Rorai 22 3 19 1360:1656 6 PRIHODNJI KROG : Monfalcone - Bor Radenska (1.3. ob 19.00), Centro Sedia - Breg (1.3. ob 20.30) D-liga IZIDI: Santos - Basket TS 69:66, Kontovel - Perteole 58:60, Sasn Vito -CBU 79:104, Sokol - Ronchi sinoči 82:91 Grado Perteole Ronchi San Vito Sokol Basket4 Santos Kontovel Alba CBU 16 13 16 12 16 12 16 9 16 6 16 6 16 6 16 6 16 5 16 5 3 1060: 4 1081: 4 1265: 7 1165: 10 1071 10 1054: 10 1032: 10 1029: 11 990: 11 1079: 965 26 1027 24 1096 24 1104 18 :1145 12 1028 12 :1053 12 :1089 12 1112 10 1207 10 PRIHODNJI KROG Grado - Sokol (2.3. ob 18.00), Kontovel - San Vito (28.2. ob 21.00) deželne in državne lige - Nov pravilnik V reformi prvenstev še precej neznank Z gotovostjo še ne moremo napovedati, pa vendar se v košarkarski državni in deželni C-ligi napovedujejo spremembe pravilnika. V državni diviziji C naj bi bilo odslej 16 ekip iz treh dežel, v deželni C-ligi pa bo morda več napredovanj. O njih smo že poročali, zdaj pa so pismo o novostih prejela tudi vsa društva, ki so v deželi vključena v državno divizijo B in C ter deželno C-ligo, napoved o novih pravilih pa je deželna zveza objavila tudi na spletni strani. Deželna košarkarska zveza je napovedala, da bo ena od skupin državne divizije C ne več »državne« narave, ampak bodo vanj vključene izključno ekipe iz Triveneta. Že naslednje leto naj bi torej v tej skupini (kjer nastopa tudi Jadran Franco) nastopale štiri ekipe iz FJK, 11 ekip iz Veneta in ekipa iz Tri-dentinskega. Število ekip iz vsake dežele, piše v sporočilu zveze, bo nespremenljivo in stalno, kar pomeni, da bo več sprememb v pravilniku deželne divizije C predvsem v zvezi z napredovanji, ki jih bi bilo lahko več do zapolnitve vseh štirih mest. Gotovo ostaja vsaj eno napredovanje, ki ga bo dosegla letos ekipa zmagovalka final four med 7. in 8. junijem. »Reforma še ni dokončna,« poudarja Marko Ban, ki je pri Jadranu odgovoren za stike s košarkarsko zvezo. »Lega pallaca-nestro, ki je v bistvu naš sindakat, bo od marca dalje preverila, kaj o reformi menijo vsi Marko Ban fotodamj@n klubi, nato pa bo šla na pogajanja z zvezo.« Vprašljivo je predvsem, kaj se bo zgodilo morda že v sezoni 2015/16. V naslednji sezoni naj bi mesta v skupini Triveneta državne divizije C zapolnila Jadran (če ne napreduje) in Ardita (če doseže obstanek), morda Spilimbergo (če izpade iz državne divizije B, zdaj je zadnji op.a.) ter najboljša v deželni C-ligi. Kaj pa se bo zgodilo, če vse štiri ekipe dosežejo obstanek tudi v sezoni 2015/16? Ali v deželne C-lige ne bo več napredovanj? To se sprašuje tudi Ban, odgovori pa bodo znani najbrž šele julija, ko bo zapadel rok za vpis v državno ligo. (V.S.) 1 2 Torek, 25. februarja 2014 ŠPORT / alpsko smučanje - Prva tekma Primorskega smučarskega pokala v organizaciji SK Brdina Sonce je bilo pika na i al. smučanje Katrin Don na veleslalomu na 3. mestu Predsedniki in predstavniki društev s pokali po nagrajevanju društvenih lestvic k. zidarič Vreme je bilo Primorskemu smučarskemu pokalu (PSP), ki ga skupaj prirejata smučarska komisija ZSŠDI in Notranjsko-primorska regija končno naklonjeno. Krasen sončen dopoldan je bil kulisa prve tekme čezmejnega tekmovanja, ki jo je na deželnem smučišču Forni di Sopra organiziral SK Brdina. Pokal Nova, kot so poimenovali prvo veleslalomsko preizkušnjo, se je udeležilo 150 smučarjev in smučark desetih slovenskih klubov iz Italije in Slovenije. Število udeležencev je bilo sicer nekoliko nižje kot lani (lani 215 vpisanih), manj udeležencev pa je bilo predvsem iz Slovenije, saj je to čas zimskih počitnice, nekateri pa živijo na hudo prizadetih področjih ledene ujme, kjer še ni vse urejeno. Dobro utrjena proga je nudila smučarjev pravi užitek. Na tekmi, ki je stekla brez zastojev, so tekmovalci tekmovali v 22 kategorijah, med katerimi so bile najštevilnejše otroške kategorije, med vsemi pa najmlajši smučarji super baby sprint (19 vpisanih). Prvo mesto je na mladinski in društevni lestvici pripadlo organizatorju SK Brdina, ki je na tekmo prijavilo največ tekmovalcev (50). Naslednja tekma bo že v soboto, 1. marca na Cerknem. Absolutna društevna lestvica: 1. SK Brdina 5990, 2. SPDG 4121, 3. SK Devin 3696, 4. ŠD Mladina 3200, 5. SK Snežnik 1767, 6. SK Matajur 1628, 7. SD Kras 1275, 8. SK Idrija 950, 9. SK Gorica 616, 10. SK Kalič Postojna 183. Mladinska društvena lestvica: 1. SK Brdina 3635, 2. ŠD Mladina 2625, 3. SPDG 1439, 4. SK Devin 1286, 5. SD Kras 101, 6. SK Matajur 512, 7. SK Idrija494, 8. SK Snežnik 410, 9. SK Kalič Postojna 183. Zmagovalci po kategorijah: super baby sprint ženske (2006 in mlajši) Jana Škerk (Mladina) super baby sprint moški (2006 in mlajši) Emil Kerpan (Mladina); baby sprint ženske (2004-2005) Eva Mlakar (Matajur); baby sprint moški (2004-2005) Marko Furlan (Kras); miške (2002-2003) Petra Bellafontana (Mladina); miški (2002-2003) Luka Sedmak (Mladina); deklice (2000-2001) Petra Udovič (Devin); dečki (2000-2001) Enrico Rožič (Devin); naraščajnice (1998-1999) Nast-ja Kovač (Kras); naraščajniki (1998-1999) Tommaso Pilat (Devin); veterani (19581967) Marko Velikonja (SK Gorica); amaterji (1968-1973) Valentin Juretič (SPDG); starejše članice (1974-1982) Katja Sed-mak (Brdina); starejši člani (1974-1982) Aljoša Gorjan (Brdina); članice (19831992) Mateja Nanut (SPDG); člani (19831992) Mattia Rožič (Devin); mladinke (1993-1997) Maja Udovič (Snežnik); mladinci (1993-1997) Marco Ventin (SPDG); super veterani (1948 in starejši) Lojze Fa-letič (SK Gorica); super veterani (19491957) Bogdan Milič (Devin); super dame (1963 in starejše) Ida Istenič (Idrija); dame (1964-1973) Rosanda Skočir (Matajur). Spet uspešen SK Devin: ekipno 2. in dve prvi mesti Najmlajši smučarji so v nedeljo tekmovali v Sappadi, na katerem so s posamičnim in ekipnim uspehom spet izstopali tekmovalci SK Devina. Ekipa (na fotografiji K. Zidarič), ki jo vodita Aleš Sever in Matej Štolfa, je osvojila visoko 2. mesto na društevi lestvici, zbrala pa tudi tri stopničke. Maks Skerk (babyji 2) in Caterina Singoi (moški 1) sta bila drugi teden zapored na najvišji stopnički, oba z več kot sekunde prednosti, oder za zmagovalce babyjiev 2 pa je dopolnil Francesco Lopreiato na 3. mestu, moško otroško kategorijo pa sta dopolnila še Erik Bordon in Jacopo Bianchini na 6. in 7. mestu. V prvo deseterico so se še uvrstili Andrea Mladossich (miški 2), Tea Strani (oba Devin, baby 1), Nikola Kerpan (Mladina, miški 1), Alan Taučer (miški 2), Alice Valdemarin (baby 1), Petra Kalc (miški 1). Tekmovalna sezona se bliža koncu. Nedeljski veleslalom v kraju Forni di Sopra in včerajšnji slalom na Piancavallu sta bili za dečke in naraščajnike zadnji posamični preizkušnji letošnjega deželnega prvenstva, ki se bo ta konec tedna končal z deželnim prvenstvom v vseh disciplinah na Zon-colanu. Boljše rezultate so tekmovalci slovenskih društev dosegli na nedeljskem veleslalomu, kjer gre izpostaviti predvsem tretje mesto Katrin Don. Naraščajnica SK Brdina je drugič v tej sezoni stala na zmagovalnih stopničkah in še enkrat dokazala, da sodi med boljše tekmovalke v deželi. V naslednjih dveh tednih bo lovila tudi uvrstitev na državno fazo različnih tekmovanj. Omeniti velja še 9. mesto Gaie Ruzzier (Devin), ki je z nedeljsko vožnjo pokazal velik napredek in bila med deklicami letnika 2001 druga najboljša. Med deseterico se je na 10. mesto v konkurenci 56 dečkov uvrstil še Mattia Del Latte (Mladina). V včerajšnjem slalomu pa višjih uvrstitev tekmovalci združene ekipe in Mladine niso dosegli: med najboljšo deseterico se je uvrstila samo deklica Petra Udovič (8., Devin). Donova je odstopila, prav tako veliko ostalih tekmovalcev. Nasploh pa trener ni bil zadovoljen s pristopom na slalomu. jutri v gorici Kam pluje naš šport? Športno združenje Dom bo jutri v goriškem Kulturnem domu organiziralo okroglo mizo o športu v zamejstvu z naslovom »Kam pluje naš šport«. O tej problematiki bosta razmišljala in si izmenjavala mnenja predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peter-lin ter Andrej Vremec, profesor gibalne vzgoje na naših šolah, košarkarski strokovnjak in dober ter tudi kritičen poznavalec našega športa sploh. Srečanje bo povezoval Albert Voncina. Začetek ob 18.30 ŠZ Dom prireja večer v sodelovanju z ZSŠDI in Kulturnim domom v Gorici. primorski_sport face book ^ primorski_sport ^ fcuiitfcer mladinska košarka - Državna in deželna prvenstva Več porazov, viden pa je napredek Edini dve zmagi v medpokrajinskem prvenstvu U14: v derbiju Breg boljši od Doma, Kontovel gladko premagal Barcolano DEŽELNO PRVENSTVO U17 Ardita - Breg/Jadran 99:33 (30:2, 54:18, 78:28) Breg/Jadran: Škabar 4, Del Fabbro 4, Petrovskyy 5, Ciuch 9, Mandič 7, Antler 2, Tulliach 2. Trener: Švab. SON: 8, 3T: Petrovsky. 1. Združena ekipa Jadrana je proti Goričanom nastopila v okrenjeni postavi, tako da je vsak igralec dobil več odgovornosti na igrišču. Začetek je bil zelo neprepričljiv, prav tako zadnji del, ker so bili igralci že utrujeni. Kljub porazom pa igralci redno trenirajo, napredek je počasi viden, a bo treba še veliko delati, napoveduje trener Švab. DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Codroipo - Jadran ZKB 56:43 (16:10, 32:18, 46:25) BREG/JADRAN: Ferfoglia 6, G. Terčon 12, Gherlani 13, Grassi 2, I. Terčon, Fabi 2, Štekar, Rudes 8. Trener: Gerjevič. 3T: Rudes 1. Jadranovci so na gostovanju pokazali dva obraza: začetek je bil neprepričljiv, saj je bila igra posejana s številnimi napakami (med drugim so ja-dranovci izgubili kar 27 žog), v drugem polčasu pa so zaigrali bistveno boljše, tako da so drugi del tu- di zmagali. Reakcija pa je bila prepozna, da bi lahko uspeli iztržiti še kaj več. DEŽELNO PRVENSTVO U14 ŽENSKE Casarsa - Polet 72:44 (26:12, 38:20, 54:35) POLET: Danev 6, Perčič 9, Furlan 2, Orel 12, Ze-rial 2, Kravos, Vinent Guerra, A. Furlan 2, Z. Furlan, Daneu 11. Trener: Košuta. Poletovke brez ene izmed nosilk Mare Taučer, ki je bila tokrat odsotna, so proti drugouvrščeni Ca-sarsi izgubile, vendar kljub temu je bil trener Košuta zadovoljen z napredkom v napadu. Ključ visokega poraza so bile izgubljene žoge že v prvi četrtini, v nadaljevanju pa so bile nasprotnicam enakovredne. Izkazali sta se tudi mlajši dvojčici Alja in Ziva Furlan. MEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO U14 Dom Mark - Breg Mediachem 43:91 (23:30, 33:50, 36:77) DOM: Čavdek, Pelicon, Cecere, Terčič 2, Schem-bri, Frandolič, Giustizieri 2, Mucci 8, Devetak 7, Us-sai 18, Peric 6. SON: 11. Trener: Dellisanti. BREG: Zettin 21, Kalc 2, Rovis 12, Negovetti 4, Golel 2, Maver 3, Bachi 10, Cavarra, Cappellini 16, Zettin 19, Tul 2. SON: 10. Trener: Jakomin. Derbi med Domom in Bregom so po pričakovanju osvojili gostje. Domači so se namreč dobro upirali le v prvem polčasu, predvsem pa v prvi četrtini, ki je bila zelo dopadljiva in se je zaključila z delnim izidom 23:30 v korist Brežanov. V tem delu so namreč potekale strelske vaje Ussaia za Dom in dvojice Zet-tin za Breg. V drugem polčasu pa so varovanci trenerja Jakomina (kar pet igralcev je doseglo več kot deset točk) pritisnili na plin in takoj dosegli zanesljivo vodstvo ter zasluženo osvojili srečanje. (av) Kontovel - Barcolana 69:27 (14:2, 31:7, 48:13) KONTOVEL: Grgič 2, Matteo 6, Malalan 4, Hu-su 4, Diviacco, Emili 11, Pečar 2, Perčič 4, Vecchiet 9, Paulina 4, Antler 4, Zgur 19. Trener: Gerjevič. Kontovel je gladko premagal Barcolano, ki v primerjavi s prvim delom ni pokazala pravega napredka. Proti ekipi, ki so jo v prvem delu premagali le za 2 točki, so tokrat vnovčili visok naskok. Gerjevičevi varovanci niso nikoli popustili, priložnost so dobili vsi igralci. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 25. februarja 2014 13 i: Robert Kristan Morda še bolj kot zvezdnik lige NHL Anže Kopitar je bil junak slovenske hojekske odprave v Sočjiu 30-letni vratar Robert Kristan, Jeseničan od letos igra v slovaški ligi, znanje pa je pridobival tudi na Švedskem. Slovenija je z uvrstitvijo na same igre, na njih pa celo s pre-obojem do četrtfinala, pripravila veliko presenečenje in si tudi med poznavalci prislužila veliko pohval. Bo zdaj na SP 2. divizije napredovala v najvišjo ligo? Flop: Filip Flisar Mariborčan je s svojimi brki vzbujal v Sočiju veliko simpatij, bil pa je tudi resen tekmec za kolajno v krosu prostega sloga. Odličen je bil v kvalifikacijah, zmagal je v osmini finala in četrtfinalu, v polfinalu pa si je privoščil usodno začetniško napako in končal kot šesti. Nazadnje je športno razsodišče zavrnilo slovensko pritožbo zoper neustrezne hlačnice tekmovalnih dresov treh zmagovitih Francozov. Bo pač naslednjič, Flisar ima le 26 let. po zaključni slovesnosti - Kljub črnogledim napovedim ob igre brez zapletov Ko se je zvečer spustil zastor nad zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju, je v Rusiji in po svetu veliko zadovoljnih. Rusi so izpeljali dobro športno tekmovanje brez velikih težav, na katerem so bili tudi sami zelo uspešni, slovenski delež na igrah pa je bil tudi nadvse viden, pravzaprav najboljši v zgodovini zimskih iger. Megalomanski projekt zimskih olimpijskih iger ob morju, v kraju s subtropskim podnebjem, se na prvi pogled zdi utopičen, a ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu - očitke o tem, da so igre pravzaprav njegova zasebna strast in projekt, mora poslušati tako doma kot po svetu - je uspelo. Blesteče nove dvorane in stadion v Adlerju ob Črnem morju, nova smučišča, skakalnice, proge za de-skanje in steze za bob pa so zrasle v nekoliko bolj oddaljenem gorskem zaledju olimpijskega mesta. Kaj bodo z vsem tem Rusi počeli, ko bosta olimpijski ogenj in medijski sij ugasnila, pa še ni povsem jasno. Jasno je le, da je projekt zimskih olimpijskih iger stal rekordnih 50 milijard dolarjev, kar je daleč največji proračun zimskih olimpijskih iger v zgodovini. A zdi se, da so Rusi za ta denar dobili večino tistega, kar so hoteli. Igre brez večjih incidentov, brez terorističnih napadov, ki so se jih tako bali pred začetkom tudi zaradi napetega dogajanja v širši regiji, celo prijetno spomladansko vreme z le KOLAJNE Država Z S B Skupno Rusija 13 11 9 33 Norveška 11 5 10 26 Kanada 10 10 5 25 ZDA 9 7 12 28 Nizozemska 8 7 9 24 Nemčija 8 6 5 19 Švica 6 3 2 11 Belorusija 5 0 1 6 Avstrija 4 8 5 17 Francija 4 4 7 15 Poljska 4 1 1 6 Kitajska 3 4 2 9 Južna Koreja 3 3 2 8 Švedska 2 7 6 15 Češka 2 4 2 8 Slovenija 2 2 4 8 Japonska 1 4 3 8 Finska 1 3 1 5 Velika Britanija 1 1 2 4 Ukrajina 1 0 1 2 Slovaška 1 0 0 1 Italija 0 2 6 8 Latvija 0 2 2 4 Avstralija 0 2 1 3 Hrvaška 0 1 0 1 Kazahstan 0 0 1 1 primorski_sport ^ tujitber Utrinka z zaključne prireditve v Sočiju ansa redkimi dnevi zimskih razmer, pa seveda predvsem uspehe svojih športnikov. Kljub starim olimpijskim krilaticam o pomembnosti nastopanja pač na takšnih tekmovanjih štejejo le medalje in Rusi so si jih nabrali veliko (33, od tega 13 zlatih), precej več kot na prejšnjih v Vancouvru, ko so prižgali rdeči alarm in se lotili projekta Soči 2014. Spodletelo jim je le enkrat - a prav na najpomembnejšem področju. Opevana ruska hokejska reprezentanca je namreč klonila pod pritiskom velikih pričakovanj in se kljub množici zvezdnikov poslovila že v četrtfinalu, slika razočaranega Putina, ki se na častni tribuni drži za glavo, pa je postala simbol pokopa ruskih pričakovanj. Za marsikaterega Rusa so se igre takrat pravzaprav kar končale. Prav četrtfinale pa je bil tudi domet slovenskih hokejistov. A če so Rusi po porazu s Finci lahko le razočarano strmeli predse, so Slovenci s kapetanom Tomažem Razingarjem, ki ga je doletela čast nositi zastavo na odprtju iger, dosegli hokejski Olimp. Končno sedmo mesto za državo, ki ima toliko hokejistov kot kakšen nekoliko močnejši ruski klub, je neverjeten in težko ponovljiv dosežek, še posebej v tako zgoščeni konkurenci z najboljšimi igralci na svetu, ki se zberejo le na vsaka štiri leta. Slovenske medalje, vrhunske uvrstitve, uspehi hokejistov ... Vse to in še več je zaznamovalo slovenski delež Sočija 2014, ki bi lahko bil morda še za odtenek vidnejši, če je Slovencem ne bi zagodle poškodbe, predvsem skakalcu Robertu Kranjcu. Tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je zadovoljen po koncu 16 dni zimskega športnega druženja v Sočiju. «Igre so bile odlične, odziv športnikov pa izjemen. Mislim, da smo uti- šali kritike,» je dejal Bach zadnji dan Sočija 2014, pa obenem omenil, da iger le ne bo razglasil za «najboljše doslej», kot so njegovi predhodniki radi počeli v preteklosti. A so igre le imele tudi nekaj črnih pik - predvsem prestrog ruski odnos do nasprotnikov iger, poškodbe tekmovalcev na pre- zahtevnih prizoriščih, zadnje dni tekmovanj pa tudi največje zlo športa: doping. Za zdaj so v Sočiju imeli šest primerov dopinških kršitev. Na zaključni slavnosti je olimpijsko zastavo prejel Lee Seok-rae, župan južnokorejskega Pjeongčanga, prireditelja iger leta 2018. OB USPEHIH Slovenske kolajne, dobra novica tudi za nas Osem kolajn Slovenije na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju so dobra novica tudi za slovenski šport v Italiji. Dokazujejo namreč, da je mogoče doseči izjemne uspehe tudi brez široke baze tekmovalcev in tekmovalk in s skromnejšimi sredstvi kot jih imajo velike države, med katerimi jih je po uspešnosti kar nekaj zaostalo za Slovenijo. Ker nič ne pride samo od sebe, imajo tile rezultati tudi svojo razlago in podlago. V dobri meri velja, da je šport v Sloveniji dobro razvit že na šolah, da je ozračje naklonjeno športu in da obstaja zavest, da je šport tudi dobro sredstvo za promocijo same države. Pri nas, ki smo vpreženi v italijanski šolski in družbeni sistem, vse to velja v manjši meri ali sploh ne velja. Skoraj celotno športno gibanje sloni na ramenih navdušenih (včasih tudi že utrujenih) prostovoljcev, ki se srečujejo s težavami in tudi ovirami. Pravzaprav vse večjimi. Ne bi bilo narobe, če bi jim bolj prisluhnili politika, šolniki in širša javnost. Ker pa še vedno gre tudi za zdrav duh v zdravem telesu, je upati, da velike športne manifestacije, kakršne so olimpijske igre, pustijo kako sled tudi v »navadnih« ljudeh. Naj si izposodimo besede vodje slovenske odprave v Sočiju, nekdanje vrhunske smučarske tekačice Petre Majdič, ki je ob koncu iger povedala: »Želela bi, da vsi ti dosežki, ki so Slovence prikovali pred televizijske zaslone, spodbudijo ljudi, da stopijo ven in se začnejo ukvarjati s športom. Moja želja je, da starši odpeljejo svoje otroke na športne terene. Naši športniki so dokazali, da v športu prevladuje lepa siner-gija, ena energija, če kdaj obupujete nadpo-ložajem, se spomnite na šport, on je še vedno lep, primaren, začnimo ga upoštevati.« A. Koren 474 Nedelja, 23. februarja 2014 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE / Top: Marit Bjoergen Norveška smučarska tekačica Marit Bjoergen je z osvojenimi šestimi zlatimi olimpijskimi kolajnami najuspešnejša zimska olimpijka vseh časov. Poleg tega je številka ena s 64 zmagami v tekmah svetovnega pokala. Z zmago v dvojnem zasledovanju v Sočiju pa je postala najstarejša smučarska tekačica, ki je osvojila zlato olimpijsko odličje. Flop: Elisa Christie Britanska hitrostna drsalka Elise Christie je na olimpijskih igrah v Sočiju dosegla nezavidljiv rekord. Kar trikrat je bila diskvalificirana in ni dokončala tekme. Krivdo za to je tekmovalka pripisala sodnikom, vsak sodnik ima namreč svoje mnenje. Podrla je tudi Italijanko Arianno Fontana. alpsko smučanje - S kolajnama v Sočiju je slovenska šampionka podrla kar nekaj rekordov o Tina premaknila mejnike Alpska smučarka Tina Maze se je v zgodovino slovenskega športa zapisala kot prva dobitnica zlate zimske olimpijske kolajne. To je osvojila v smuku v Sočiju, nato pa je dodala še zlato v veleslalomu, s čimer je igre zaključila kot najboljša alpska smučarka. Med rekorderje se je zapisala tudi po številu točk svetovnega pokala v sezoni 2012/2012.Poleg zlata v smuku in veleslalomu iz Sočija ima Mazejeva tudi dve srebrni olimpijski kolajni z zimskih olimpijskih iger iz Vancouvra, kjer je tudi nosila slovensko zastavo. Odličji je osvojila v veleslalomu in superveleslalomu. Z dvema zlatima in dvema srebrnima odličjema z olimpijskih iger je Maze-jeva najuspešnejša slovenska olimpijka vseh časov. Z dvema zlatima olimpijskima medaljama na enih igrah pa je postala druga smučarka, ki se lahko pohvali s tem dosežkom. Z zmago na veleslalomu je pri 30. letih postala tudi najstarejša nosilka medalje na olimpijskih igrah v tej disciplini. Na svetovnih prvenstvih je Maze-jeva osvojila dve zlati kolajni - v super-veleslalomu leta 2013 v Schladmingu in v veleslalomu leta 2011 v Garmischu. Poleg tega ima s svetovnih prvenstev še štiri srebra. Prvo zmago v karieri je Črnjanka dosegla leta 2003 v Soldnu, ko ji je bilo 20 let. Z zmago v Soldnu je začela tudi rekordno sezono 2012/13. Podrla je rekord Hermanna Maier- Tina Maze po veleslalomski zmagi ansa ja po številu osvojenih točk v sezoni, zbrala jih je 2414 točk. V tej sezoni je 24-krat stala na stopničkah na tekmah v svetovnem pokalu, s čimer je med ženskami postavila rekord po številu osvojenih stopničk v koledarskem letu. Je ena izmed šestih smučark, ki so zmagale v vseh petih disciplinah, in ena od treh, ki jim je to uspelo v eni sami sezoni. V letu 2012/13 je osvojila tudi tri kristalne globuse. Skupaj ima Mazejeva 23 zmag v svetovnem pokalu, od tega je največkrat - 13 - zmagala v veleslalomu, na velikih tekmovanjih pa je na zmagovalni oder stopila 76-krat. ole einar bjoerndalen ■ l • V • V • • I • Najuspešnejši zimski olimpijec vseh časov Norvežan Ole Einar Bjoernda-len je legenda biatlona, z dvema zlatima kolajnama v Sočiju pa je postal najuspešnejši zimski olimpijec vseh časov. Na največjih tekmovanjih je tekmoval več kot dve desetletji, skupaj pa ima 13 olimpijskih odličij, od tega osem zlatih. Po tej sezoni se bo upokojil. Poleg osmih zlatih olimpijskih kolajn ima Bjoerndalen še štiri srebrne in eno bronasto. Za Norvežana so bile prve olimpijske igre v domačem Lillehammerju leta 1994. Na teh igrah še ni osvojil odličja, njegova najboljša uvrstitev je bila sedmo mesto v štafeti. Uspešnejše so bile nato igre v Naganu na Japonskem, kjer je dobil zlato v sprintu in srebro v štafeti. Nato je na vsakih olimpijskih igrah osvajal več odličij, zlata ni osvojil le na igrah v Torinu leta 2006. Nič slabše mu ni šlo niti na svetovnih prvenstvih. Prvo zlato s svetovnega prvenstva je dobil na Pokljuki (ekipna zmaga). Ima tudi 19 sve- tovnih naslovov in skupno 39 medalj s svetovnih prvenstev. Sicer pa je v svoji karieri dosegel 94 zmag v svetovnem pokalu, ena od njih je tekaška. Prvo medaljo pa je sicer osvojil leta 1992 na mladinskem svetovnem prvenstvu. moja rusija - Tanja Sternad, vodička Rusov po naši deželi Zanima jih, kje je bil Putin Trst ne sodi med glavne turistične cilje Rusov. Ruski državljani, ki so v zadnjih letih silno obogateli, si poleti najraje privoščijo ležanje na sardinskih ali kvečjemu sicilskih plažah, pozimi pa smučajo v Dolomitih. Kljub temu pa se na zemljevidu ruskega turista najdejo tudi Rimini (obožujejo namreč peščene plaže), kjer jih v poletnih mesecih naštejejo kar 60.000, nam bližja Jesolo in Lignano, a nazadnje tudi Trst: »Točnega števila turistov, ki so lani obiskali Trst, ne poznam. To pa niso najpremožnejši Rusi. Napitnin na primer ne dajejo, čudijo se tudi nad visokimi cenami nekaterih storitev. Največkrat se sem pripeljejo z avtobusi iz drugih letoviških krajev, včasih pa mesto obiščejo v manjših skupinah, to so pari ali družine,« razlaga Tanja Sternad, šti-riintridesetletna Tržačanka, od leta 2012 turistična vodička v naši deželi. »Nekateri se pripeljejo sem tudi z avtom, sicer pa z letalom. Trstje predvsem za Ukrajince in Beloruse zadnja postojanka, torej mesto, ki ga obiščejo pred vrnitvijo, ker je namreč najbližje domu.« Največ Rusov obišče Trst poleti, od maja dalje. » Veseli jih, da dobijo v mestu tudi vodiča, ki obvlada ruski jezik,« pravi Tanja, sicer tudi prevajalka. Znanje ruščine je izpopolnjevala tudi v Rusiji in Ukrajini. Štiri mesece je preživela na študijski izmenjavi v Moskvi, tri mesece je delovne izkušnje nabirala na italijanskem konzulatu v Sankt Peterbur-gu, mesec dni pa je živela v Ukrajini v okviru socialnega projekta. Predvsem na študijski izmenjavi je spoznala pravo Rusijo in več prijateljev, s katerimi je odpotovala vse do Ir-kutska, mesta, ki leži kar pet časovnih pasov vzhodneje od Moskve, severno od meje z Mongolijo. »Zanimivo je, da je Rusija zelo uni- tarna glede jezika. Nekaj je razlik v naglasih, vendar vsi govorijo rusko, ki ga vsi lahko razumejo. Ni razlik kot pri nas, kjer se Tržačan in Neapeljčan težje razumeta,« pravi Tanja in dodaja, da na celotnem ruskem ozemlju prevladuje močen čut nacionalne pripadnosti, »prav tako kot v ZDA.« »Tržaške« Ruse vodi dan ali pol dneva: »Dlje trajajo vodenja družin ali parov, številčnejše skupine pa vodim pol dneva. Najzanimivejša se jim zdi srbsko-pravoslavna cerkev, kjer je tudi železno kadilo, ki ga je tržaški pravoslavni skupnosti podaril bodoči car Pavel I Petrovič Romanov. Zelo jim je všeč Ve- Tanja Sternad med vodenim obiskom v Trstu liki trg, še zlasti, ko je obsijan s soncem, Mi-ramarski grad pa je nasploh njihova najljubša turistična točka. Spominja jih na grad La-stovkino gnezdo na Krimu, ki stoji napodob-ni lokaciji.« Povprečnega ruskega turista ne zanima preveč zgodovina: »Izjema je bila skupina Belorusov, ki so bili željni podatkov in se zanimali za zgodovinski okvir, drugo svetovno vojno, med rusko govorečimi pa še vedno prevladuje mit o Italiji in njenih modnih in kulinaričnih izdelkih, najbolj se veselijo, če jim še poveš, kam lahko gredo po nakupe. Rižarna jih npr. ne zanima, saj pravijo, da so imeli že dovolj svojih taborišč. Podobni pa so Japon- cem: videti želijo čim več, se poslikati pred spomenikom ali palačo in nato oditi k drugi turistični atrakciji.« Pomembna pa je tudi kulinarična ponudba: siri, vina, kava, veseli jih, ker tu lahko jedo sredozemske ribe, zelo radi pa se zaustavijo tudi v znani okrepčevalnici Buffet da Pepi. »Sicerpa so po svoje zelo zahtevni. Moti jih, ker hoteli nimajo bazenov, niti savn. Nasploh naša dežela ni pripravljena na tak turizem... Že odpiralni čas trgovin je tak, da turistom ni ravno pisan na kožo. Veliko trgovin zapira ob uri kosila, tako da se nekateri naposled raje odpravijo v Ljubljano ali v Benetke. Ker so prepričani, da so pomemben narod in ker so tudi zelo številni zahtevajo tudi, da je vse prevedeno v ruščino, tako kot je že v Turčiji ali v Črni Gori. Ne prenašajo, da si delijo turistični vodnik s Čehi in Poljaki ali z drugimi narodi,« pojasnjuje vodi-čka, ki se z njimi včasih poda tudi na šoping in na kosilo, pospremila pa jih je večkrat tudi v Oglej, Gradež, goriška Brda, Palmanovo in Videm. »Z njimi sem doživela tudi veliko lepih izkušenj, večkrat so zelo ljubki in prijazni, morda tudi zaradi imena,Tanja, ki jim je domače. Kličejo me nato Tatjana, ker je pri njih Tanja pomanjševalnica za Tatjano.« V Trstu se ruski turisti, ki prihajajo z vsepovsod, predvsem pa iz Moskve, zadržujejo najdlje en dan, največkrat pa je mesto le ena izmed mnogih postojank na potovanju po Italiji ali po Evropi. »Zdaj jih tudi zelo zanima, kje je bil Putin, ko je obiskal Trst. Predsednika imajo namreč na splošno zelo radi: Rusi so pač tak narod, ki potrebuje nekakšnega carja, ki naj združuje tako številen narod.« Veronika Sossa HALO SOČI 8 V Sočiju 300 Slovencev Tekmovanja na olimpijskih igrah si je po podatkih Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) ogledalo približno 300Slovencev. Kakih 200je v Rusijo prišlo z aranžmaji turističnih agencij (v ospredju zanimanja je bil predvsem hokej), še 100 jih je prišlo na povabilo. Tako je imel OKS približno 30 gostov, sponzorjev, podobno število gostov je imela Smučarska zveza Slovenije (SZS), število pa zaključujejo gosti sponzorjev, ki so si pot priborili z srečo pri različnih nagradnih iger. «Škoda, da teh uspehov v živo ni videlo več Slovencev. A jih povsem razumem. Cene za obisk Sočija so bile zelo, zelo visoke,» je dejal predsednik OKS Janez Kocijančič. 6000 kilometrov za zastavo Najboljša Britanka na letošnjih zimskih olimpijskih igrah Lizzy Yarnold, ki je osvojila zlato v skeletonu, je za domačo zastavo zadnje dni naredila kar 6000 kilometrov. Yarnoldova je nosila britansko zastavo na slovesnosti ob zaključku iger. Ker je morala v torek nastopiti na britanski televiziji BBC, je v dveh dneh preletela 6000 kilometrov, da se je še pravi čas vrnila v Soči, kjer bo danes nosila britansko zastavo. Lepa kljub solzam Američanka Mikaela Shiffrin, ki je osvojila zlato v slalomu, je pred igrami od mame dobila praktičen nasvet, kako poskrbeti, da bo na fotografijah iz Sočija lepa. «Mama mi je svetovala, naj vedno nosim vodoodporno maskaro za primer, če bi na zmagovalnem odru potočila kako sol-zo,» je razkrila Shiffrinova in pojasnila, da jo je skrbelo, da bo na fotografijah videti kot čarovnica. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 25. februarja 2014 15 Top: Darja Domračeva 27-letna Belorusinja je na igrah v Sočiju postala prva biatlonka v zgodovini, ki je na enih igrah osvojila kar tri zlate medalje. Zmagal je na tekmi s skupinskim startom, v zasledovanju in na posamični tekmi. Po trojnem uspehu so jo v domovini imenovali še za "heroja Belorusije". Takoj po tretjem slavju ji je najvišje državno odlikovanje podelil predsednik Aleksander Lukašenko. Flop: William Frullani Za 34-letnega Williama Frullanija nihče sploh ne bi vedel ničesar, če ne bi bil eden od petih športnikov, ki so v So-čiju padli na kontroli dopinga. Nekdanji solidni desete-robojec (fotografija se nanašna na njegov nastop na evropskem prvenstvu leta 2006 v Goteborgu) je bil član enega od italijanskih bobov dvosedov, a so ga domov poslali še pred tekmo. Skupaj so na igrah opravili več kot 2.500 doping testov. slovenija - 8 kolajn, 27 uvrstitev med deset najboljših v Sočiju boljši kot na vseh igrah v dresu Jugoslavije Osem slovenskih medalj je verjetno izkupiček, ki si ga niti najbolj optimistični privrženci zimskih športov na sončni strani Alp niso predstavljali, ali pa so si ga zgolj želeli v najlepših sanjah. Dve zlati medalji Tine Maze, ki je tako v Sočiju dosegla še tisto, kar ji je v bogati karieri doslej manjkalo, srebrna in bronasta skakalca Petra Prevca, ki je dokazal, da ima pri 21 letih že trdne živce prekaljenega mojstra velikih tekmovanj, pa enak izkupiček deskarja Ža-na Koširja (nosil je slovensko zastavo na zaključni prireditvi), ki sprva celo ni bil najbolj zadovoljen po drugi osvojeni medalji, ker se mu je pač za las izmuznila zlata. Pa bronasti medalji tekačice Vesne Fabjan in biatlonke Teje Gregorin, slednja se je tako na najlepši možen način poslovila od olimpijskih nastopov, so pustili velik slovenski pečat na olimpijskih igrah v Sočiju. Ob tem so Slovenci, toliko kot letos jih še nikoli ni bilo na zimskih izvedbah iger, dosegli še 27 uvrstitev med najboljših deset, pa so zaradi velikanskih uspehov in medalj ostale kar nekoliko v ozadju. »To so za nas daleč najuspešnejše igre. Na enih igrah smo osvojili toliko kolajn kot nekdanja Jugoslavija na vseh igrah skupaj. Pokazalo se je, da smo imeli prav, ko smo rekli, da v Soči odhajamo z najmočnejšo reprezentanco doslej. Mi smo se uvrstili v krog najuglednejših zimskošportnih nacij, glede na to, da nas je le dva milijona. Dogodilo se je to, da so te medalje razdeljene tako, da pokrivamo skoraj ves spekter italija - Brez zlatega odličja Tolažbe, tvegana napoved in realnost smučanja, kar kaže, da se interes za smučanje širi in da imamo kakovostne predstavnike na vseh področjih. Veseli nas, da so kolajne osvojili tako izkušeni kot mlajši tekmovalci, kar pomeni, da se nam za prihodnost ni treba pretirano bati,« je nastope Slovence zaokrožil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič. Podobno razmišlja tudi Petra Maj-dič, vodja slovenske delegacije v Soči-ju. "Hvala Petru Prevcu. Ko je on osvojil prvo kolajno, je bilo naprej vse bistveno lažje. Steklo je, kot mora, spremenila se je miselnost, športniki so se začeli zavedati, da zmoremo. Vsi ti uspehi niso naključni, za uspehe pa nimam le kolajn, ampak številna četrta, peta, šesta mesta.« Žan Košir proti cilju, »azzurro« Aaron March v snegu, prava prispodoba o različnem razpoloženju v obeh taborih po igrah ansa ■ f I »Veseli nas, da so kolajne osvojili tako izkušeni kot mlajši tekmovalci, kar pomeni, da se nam za prihodnost - v ni treba pretirano bati,« je še en razlog za zadovoljstvo Slovenije za razplet v Sočjiu našel predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič. I »Svoje delo je opravljala brez napak in z velikim šar-mom.« Janez Kocijančič o vodji slovenske odprave Petra Majdič. I »Točne številke ne vem. Tudi približne ne, ker v Rusiji velja pravilo, da se ne vpraša, koliko kaj stane in kdo je kaj naredil. Če lahko na pamet ocenjujem, so stroški znašali prek 100 milijonov evrov. Za primerjavo, biatlonski center na Pokljuki nas je s hotelom vred in do zadnje lopate stal 10 milijonov, kar je za slovenske razmere sicer izjemno veliko. Toda v Sočiju so proge, objekti, cesta, žičnice, okrog 18 metrov visoka in več kot 100 metrov dolga stena na strelišču stali ogromno Center ima velik stadion in stavbo, razsvetljavo, da so tekme ponoči. Tu potem pridemo do vrtoglavih številk,« je biatlonski center Laura v Sočiju ocenil slovenski pomočnik direktorja svetovnega pokala v biatlonu Borut Nunar. »To, da nismo osvojili zlatega odličja, pomeni razočaranje, toda rezultati so v skladu s pričakovanji,« je nastop Italije v Sočiju ocenil predsednik italijanskega olimpijskega komiteja Giovanni Malago. Tolažil se je z ugotovitvijo, da je Italija zbrala kar osem četrtih mest, največ med vsemi udeleženci iger, da je 58 športnikov in športnic med 110., doseglo uvrstitev v finalno fazo posamičnih tekmovanj, in da je bila letošnja odprava po povprečni starosti mlajša kot prejšnja. V resnici Malago ve, da za pomembno alpsko državo obračun v nobenem primeru ne more biti pozitiven, kriza pa se je začela že pred štirimi leti v Vancouvru s petimi kolajnami, kot v Calgaryju leta 1988, in boljše le od poraznega obračuna v Sarajevu 1984 (2 kolajni). »Italijanski šport je zrcalo italijanske družbe, se je opravičeval Malago, ki recept za vzpon vidi v večji teži športa v šolah. Vendar je to tema, o kateri v Italiji govorijo že desetletja, ne da bi se kaj resnično premaknilo v pravo smer. Kljub temu je Malago za naslednje igre v Koreji napovedal dvanajst do trinajst kolajn, od teh tri, štiri zlate. Od kod takšna optimistična napoved, ni znano. Posebno še če vemo, da je med letošnjimi dobitniki kolajn malo takih, ki bodo še vztrajali. Christof Innerhofer ni več mladenič, Carolina Kostner in Armin Zoeggeler sta se že poslovila od petih krogov, Arianna Fontana se še ni odločila. V alpskem smučanju in v smučarskih tekih mladih talentov ni na obzorju. Slika ni najboljša. Čestitke ZSŠDI Predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin je ob izjemnih uspehih slovenskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah naslovil dopis na predsednika OKS - ZŠZ dr. Janeza Kocijančiča Spoštovani gospod predsednik! Dovolite, da Vam v svojem imenu in v imenu vseh slovenskih športnikov v Italiji iz srca čestitam za izjemne dosežke slovenskih športnikov na olimpijskih igrah v Sočiju. Verjemite, da smo očarani in obenem navdušeni nad vsem, kar ste nam zmogli na igrah nuditi: to so bili nepopisno lepi trenutki tudi za vse nas! Kolajne, zmagovalne stopničke, Zdravljica, kosanje z najboljšimi svetovnimi velesilami, vse to v nas še bolj utrjuje zavest, da pripadamo močnemu in zdravemu narodu, ki se v svetu zna postaviti in ki s svojo vrhunsko športno or-gnaizacijo zna kot David spraviti na kolena še tako močnega Goljata. Za vse to nosi ogromne zasluge tudi Olimpijski komite Slovenije, komite, ki mu že dolga leta predsedujete prav Vi in v katerega ste s svojo športno razgledanostjo in nadvse strokovnim pristopom vtisnili neizbrisni pečat. Še enkrat, iskrene čestitke! Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin naš pogovor - Odvetnik Damijan Terpin v Sočiju » >Ostra varnost, a ne vsiljiva« Zlati kolajni Tine Maze si je v živo ogledal tudi goriški odvetnik ekipe team to aMaze Damijan Terpin, ki je zadnji teden olimpijskih iger preživel na ruskih tekmovališčih. Ogledal si je tudi zlato veleslalomsko vožnjo Tine Maze, užival v njenem uspehu, pa čeprav je kar pet ur navijal pod dežjem. Na televizijski ekranih smo vas opazili z zlato lasuljo. Ali ste jo nabavili v Sočiju? S sabo sem jo prinesel, saj je bila Tina že zlata v smuku. Pred odhodom sem jo kupil v Gorici, da smo v Soči prišli ustrezno opremljeni. Kakšen vtis vam je zapustil olimpijski Soči? Vse je bilo dobro organizirano, čeprav so bile razdalje precej velike. Zgradili so primerno železniško povezavo vzdolž cele obale, od Sočija do Adlerja in skoraj do smučarskega centra Roza Hutor. Spali smo v hotelu 15 kilometrov pred Sočijem v smeri proti Adlerju, do prizorišča smučarskih tekem smo potrebovali kar dve uri in pol. Prevažali ste se torej izključno z vlakom? Z vlakom in avtobusi. Kaj pa varnost? Ostro organizirana, a ni bila vsiljiva. Preden si vstopil na železniško postajo, si šel skozi kontrolo kakor na letališčih. Izstopil si lahko samo na postajališčih. Avtobusi, ki so vozili do smučišča Roza Hutor, so na primer imeli tudi zapečatena vrata. Na odprtem morju so varovale vojaške ladje, opazil pa si lahko tudi potapljače. Prav taka kontrola je bila ob vstopu na olimpijska prizorišča: tam smo morali pokazati tudi akreditacijo in vstopnice za tekmo. Vsak obiskovalec je bil namreč prej identificiran: ob prihodu v Soči smo se morali prijaviti v prijavnem centru, kjer so nas fotografirali, pokazati smo morali potni list in vstopnice, nato pa dobili akreditacijo kot obiskovalci. Z njo smo se potem lah- Damjan Terpin (tretji z leve) v Sočiju s sponzorjem Tininega moštva Milanom Jarcem, Andreo Massijem in hčerko Urško ko gibali znotraj železniškega omrežja in prizorišč. Ko si potoval z vlakom proti Roza Hutorju si videl ogromno vojakov, policistov in varnostnikov, nekateri sicer v modri odpravi organizatorjev. Nad prizoriščem je letel cepelin, ogromno je bilo tudi varnostnih kamer. Imel si občutek varnosti, ko pa si vstopil kjerkoli, ni bilo več varnostnih kontrol. Kako pa izgleda novi Soči? Novi sta železniška povezava in cesta, ogromno je novozgrajenih hotelov, nekateri pa sploh niso še odprli vrat. V Sočiju so ogromni trgovski kompleksi na pol prazni, zaključna dela pa še niso končana, zelenice na primer še niso bile urejene, ker je očitno zmanjkalo časa. Nasprotno pa so športne palače krasne, Tone Vogrinec mi je potrdil, da so tudi smučišča v redu. Kot odvetnik ekipe Tine Maze ste z ekipo tudi nazdravili drugo veleslalomsko zlato, kajne? Tekmo ste si namreč v živo ogledali. Veselili smo se na sami veleslalomski tekmi, po podelitvi rož je na tribuno prišel Massi, ki smo mu čestitali. Tine v sredo po podelitvi kolajn nismo uspeli srečati, samo najbližji pa smo z njo lahko preživeli uro pred uradnim sprejemom olimpijskega komiteja. Kaj pa pravi Massi, s katerim imate največ stikov? Pravi, da jih Tina hoče ubiti. (smeh). Cela ekipa se mi je zdela zelo izmučena, vsi so shujšali, baje tudi Tina. Od stresa, dela, koncentracije, napora. V dvajsetih dneh je imela ekipa le dan počitka. Kaj ste si še ogledali? V nedeljo nas je predsednik Republike Pahor povabil na hokejsko tekmo Slovenije proti ZDA, v ponedeljek smo gledali ekipne skoke, v torek veleslalom, v sredo podelitev kolajn, v petek še slalom. So bile za vas to prve olimpijske igre? Zimske že, bil pa sem v Atenah, ko je moj drugi bratranec Matej Černic osvojil srebro. (V.S.) 1 6 Torek, 25. februarja 2014 ODBOJKA / ZALET SE ŠE LAHKO VZPNE S šesto zaporedno zmago v zadnjih sedmih nastopih je združena ekipa Zalet utrdila svoj položaj na petem mestu, saj ima zdaj pred deseto uvrščenim Virtusom, s katerim se bo pomerila konec tedna, že sedem točk prednosti. Ker sta prvo mesto in napredovanje po novem porazu Volleybasa že oddana tržaškemu Libertasu, boj za obstanek pa zadeva le peščico ekip, na široki sredini lestvice že prihaja do nenavadnih izidov, naša dekleta pa zdaj med vsemi kažejo najbolj konstantno igro. Če bodo zmagale tudi na naslendnjih dveh tržaških derbijih in ugnale tudi solidni Estvolley, je dosegljivo vsaj končno 4. mesto. KAKO PA TAM »ZGORAJ«? Trentino Rosa Trento, za katerega igra nekdanja Borova odbojkarica Katerina Pučnik, je v skupini B italijanske B1-lige v 16. krogu prepričljivo premagal ekipo iz okolice Verone. Ekipa Pučnikove je trenutno na drugem mestu, od prvega pa jo ločita le dve točki. Ato-mat iz Vidma, ki prav tako igra v tej skupini in za katerega nastopa tudi Goričanka Mateja Petejan (na slčiki), pa je nepričakovano gladko izgubil proti Bassanu, ki se bori za obstanek. Videmčanke so trenutno v zlati sredini lestvice (na 6. mestu). V B2-ligi (skupina D) pa s tržiškim Pallavolo Monfalcone igra tudi Goričanka Mateja Zavadlav. Njena ekipa je trenutno na šestem mestu in je enako oddaljena od mest, ki vodijo v končnico za napredovanje, in od tistih, ki vodijo v nižjo ligo (sedem točk). V zadnjem krogu so Tržičanke, s katerimi igra tudi nekdanja borovka Martina Cella, so v deželnem derbiju 3:1 premagale Sangiorgino. Persoglia in Terpin v bloku arhiv bumbaca Ta teden Moški: V. Kante (ST-B2) 16, Terpin (ol) 14, Trento (ST) 10. Ženske: Babudri 20. Skupno Moška B2-Iiga: Cettolo 196, V. Kante 193, Jerončič 125, Iaccari-no 124, A. Peterlin 94, Bolognesi 84, Sirch 80. Moška C-Iiga: Terpin (Ol) 218, Komjanc (Ol) 127, Corsi (S) 90, Juren (Ol) 97, Cobello (S) 86, Persoglia (Ol) 82, Pavlovič (Ol) 72, S. Komjanc (S) 48, Waschl (s) 47, Vogrič (Ol) 51, Lavrenčič (Ol) 43, Manfreda (S) 41. Ženska C-Iiga: Babudri 231, Bal-zano 139, Gridelli 130, Štoka 114, Spanio 83, Grgič 77, Crissani 45. Moška D-Iiga: Trento 171, Tau-čer 161, Milič 91, Antoni 88, So-sič 69, Cettolo 63. VB Gemona - Olympia 3:1 (25:21, 25:23, 19:25, 25:22) Olympia: Hlede 3, Juren 10, Komjanc 10, Vogrič 7, Persoglia 10, Vizin 9, Magajne 5, Terpin 14, Lavrenčič 0, Černic 0, Plesničar (L1), Čav-dek (L2). Napoved kapetana Filipa Hledeta, da bodo »odslej vsi igrali proti nam s polno močjo, da bi bili prvi, ki nas premagajo,« so se žal uresničile že sinoči. Olympia je na gostovanju v Gu-minu doživela prvi poraz, pomerila pa se je z ekipo, ki je pokazala fanatično željo, da jih premaga. Gemona je mlada ekipa, ki veliko trenira in je zelo napredovala. Za razliko od ekipe, ki jo je Olympia v prvenstvu mladincev dvakrat premagala, ima dva starejša centra več, in mladega, komaj 14-letnega podajalca, ki pa je boljši od standardnega podajalca mladincev. Ker je premlad, v prvenstvu do 19 let ne sme igrati! Sinoči je bil zelo razpoložen. Odbojkarji Gemo-ne so presenetili z zelo učinkovito obrambo, ostrim servisom in dobro postavljenim blokom. Trener Olympie Marchesini tokrat ni mogel računati na centra Pavlovica, ki je bil v službi do poznega, Jernej Terpin pa je tekmo začel na klopi, saj zaradi težav s kolenom že več kot 10 dni ne trenira. Olympia je začela zadržano, v napadu ji nikakor ni šlo od rok, brez učinka je ostala tudi zamenjava med Komjancem in Lavrenčičem na mestu korektorja. Gemona je tako osvojila uvodni set. Ker se stanje v 2. setu na začetku ni izboljšalo, je trener poslal v igro Terpina. Olympia je v tem setu vodila z 21:18, toda pred razigranimi nasprotniki, ki so polovili vsako žogo, pritiska ni zdržala in zaradi prevelikega števila napak spet potegnila krajši konec. V tretjem setu se je Marchesini odločil za spremembo. Na mesto korektorja je postavil Roka Magajneja. Magajne je takoj pokazal, da je razpoložen, tudi Terpin je poprijel in Olympia je znižala zaostanek na 2:1. Žal je združena ekipa četrti set spet začela slabo (1:5), zato je bila prisiljena zasledovati nasprotnika. Približala se mu je do izida 21:20, vendar ji priključek ni uspel in v končnici so bolj agresivni in bolj razpoloženi nasprotniki spet prevladali. »Bolje, da smo izgubili proti njim, kot proti direktnim tekmecem,« se je tolažil športni vodja Andrej Vogrič, ki je športno priznal, da so nasprotniki igrali odlično. MOŠKA D-LIGA - Za Slogo Tabor dve tekmi v dveh dneh Vodilnemu so se dobro upirali, a so kljub temu iztržili malo točk Sloga Tabor - Travesio 1:3 (18:25, 25:9, 11:25, 16:25) Sloga Tabor: Antoni 9, Cettolo 4, Milič 2, Taučer 4, Trento 18, Žerjal 10, Rauber (libero), De Luisa 0, Felician 0, Guštin 0. Trener Danilo Berlot Tekmo, ki bi morala biti na sporedu ta konec tedna, so Slogaši odigrali že v nedeljo zvečer. Kljub temu, da je bila to za marsikaterega igralca tretja tekma v štiriindvajsetih urah (D liga v soboto in U 19 v nedeljo popoldan), so se naši odbojkarji dobro odrezali. Travesio je seveda neprimerno boljši nasprotnik in je z visoko prednostjo na lestvici tudi najres-nejši kandidat za napredovanje, zato na uspeh realno ni bilo mogoče računati, so se mu Slogaši kar solidno upirali. V drugem so svoje starejše nasprotnike celo povsem nadigrali, saj so z ostrim servisom spravljali v težave nasprotnikov sprejem, tako da so bili napadalci prisiljeni na zelo predvidljivo igro v napadu, ki jo je brez večjih težav ustavil Slogin blok. V tretjem setu je bila slika obratna, saj je Travesio Slogo Tabor premagal v bistvu z zelo ostrim servisom, v prvem in tretjem pa se je Sloga Tabor dokaj enakovredno kosala z nasprotniki, čeprav izidi v posameznih setih tega ne odražajo. Dobra je bila povezava med blokom in obrambo, napadi naših igralcev pa so bili velikokrat premalo ostri in je tako lahko Travesio izvajal hitre protinapade, ki so bili za Sloga-še neubranljivi. (INKA) Moška B2-liga Cesena Sloga 3:0, Prata - Mestrino 3:0, Valsugana -Rimini 1:3, Bellaria - Loreggio 3:0, Cordenons - Ravenna 2:3, Venezia - Bibione 0:3, Casalserugo - Treviso 0:3. Cesena 16 14 2 43:14 39 Morciano 16 13 3 45:20 39 Cordenons 16 13 3 44:15 38 Prata 16 11 5 41:22 35 Ravenna 16 12 4 40:26 32 Valsugana 16 10 6 36:26 30 Bibione 16 8 8 32:29 25 Venezia 16 l 9 23:34 19 Treviso 16 5 11 24:36 16 Sloga Tabor 16 4 12 26:42 15 Casalserugo 16 4 12 20:39 15 Mestrino 16 4 12 18:40 13 Loreggia 16 3 13 16:41 11 Bellaria 16 3 13 20:42 9 PRIHODNJI KROG Sloga Tabor - Bellaria (2.3. ob 18.00) MOŠKA C-LIGA Prata - Reana 3:0, Ferro Alluminio - VBU 1:3, Soča ZBDA - Mortegliano 0:3, Buia - Pippoli, Volley club - Fincantieri 0:3, Gemona - Olympia 3:1 Olympia 14 13 1 40:11 37 Fincantieri 14 12 2 38:11 36 VBU 15 11 4 36:16 33 FerroAlluminio 15 8 l 34:22 28 Buja 14 8 6 31:22 2l Mortegliano 15 9 6 31:26 26 Gemona 15 9 6 30:29 23 Prata 15 l 8 24:2l 21 Volley club 15 l 8 26:32 18 Villa 14 6 8 20:29 16 Pippoli 14 4 10 22:32 15 Reana 15 1 14 15:39 8 Soča ZBDS 15 0 15 1:45 0 PRIHODNJI KROG: Olympia - Ferro Alluminio (1.3. ob 20.30); Pippoli - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje (1.3. ob 20.30) Ženska C-liga RojalKennedy - Estvolley 3:2, Zalet - Villa 3:1, Pordenone - Volleybas 3:1, Rizzi - Sangiorgina 3:2, Millenium - Virtus 3:2, Libertas TS -Majanese 3:0, Tarcento - Fiume Veneto 0:3, Cordenons - S.Andrea 0:3 Libertas TS 18 16 1 52:9 50 Volleybas 18 14 4 44:22 40 Millenium 18 12 6 4:23 38 RojalKennedy 18 12 6 40:2l 35 Zalet 18 12 6 40:29 34 Estvolley 18 11 l 40:29 34 S.Andrea 18 10 8 34:30 30 Villa 18 10 8 38:33 29 Pordenone 18 9 9 39:38 29 Virtus 18 9 9 33:35 2l Fiume Veneto 18 8 10 36:39 24 Rizzi 18 8 10 35:39 23 Majanese 18 6 12 23:44 16 Sangiorgio 18 5 13 29:4l 14 Cordenons 18 1 1l 11:51 8 Tarcento 18 0 18 5:54 1 PRIHODNJI KROG Virtus - Zalet (1.3. ob 18.00) Moška D-liga Cervignano - Sloga Tabor 3:1, Volleybas -Gemona 3:1, Altura - Blu Volley 2:3, Il Pozzo -Pasian 0:3, Travesio - Triestina 3:0 Travesio 13 12 1 38:5 3l Volley club 13 11 2 35:13 33 Pasian 14 9 5 32:18 2l Sloga Tabor 14 9 5 29:20 26 Volleybas 13 8 5 30:21 24 Altura 13 l 6 28:25 22 Cervignano 14 6 8 24:31 18 Il Pozzo 14 3 11 15:35 12 Blu Volley 14 3 11 21:3l 11 Gemona 14 3 11 10:38 9 Triestina 14 3 11 11:39 6 PRIHODNJI KROG Sloga Tabor - Travesio 1:3 Under 19: Olympia tik pred naslovom prvaka i® i£ primorski_sport face book 4 V enajstem kolu sta obe naši ekipi dosegli gladki zmagi. Olympia je v Trstu v okrnjeni postavi brez težav odpravila Triestino Volley, ki je nekaj več točk osvojila le v prvem setu. Olympia je še povečala naskok nad drugouvrš-čeno Gemono, že v prihodnjem kolu pa bi se lahko že veselila matematične osvojitve deželnega naslova. Tudi Slogaši so nastopili z mlajšo postavo kot običajno, a ni to prav nič vplivalo na potek srečanja, saj so bili vseskozi boljši od svojih pordenonskih nasprotnikov. Izidi enajstega kola: Sloga Tabor - Win Volley 3:0 (25:10, 25:16, 25:14), Triestina Volley - Olympia 0:3 (19:25, 15:25, 13:25), Cervignano - Vivil 1:3, Pulitecnica Friulana - JMVassallo Libertas Gemona 0:3. Vrstni red: Olympia 33, JMVassallo 24, Vivil 22, Pulite-cnica Friulana in Sloga Tabor 17, Triestina Volley 10, Cervi-gnano 9, Win Volley 0. Mladinci Olympie UNDER 15 MOŠKI V nedeljo je bilo na sporedu enajsto kolo deželnega prvenstva U 15 in boj za vrh je še vedno povsem odprt, saj se kar štiri ekipe enakovredno borijo za osvojitev deželnega naslova. Med temi je seveda tudi goriška Olympia, ki je brez težav odpravila skromnejši Win Volley. Nekoliko bolj izenačen je bil le tretji set, v katerem so gostje že povedli z 9:1, a so se naši odbojkarji v pravem času zbrali in brez težav uveljavili svojo premoč. Sloga Tabor pa je morala odigrati pet setov, preden je strla odpor tokrat zelo požrtvovalnega in borbenega Poggivolleya. Tekma je bila stalno zelo izenačena in tudi odločilni set so mladi Slogaši osvojili v nadvse razburljivem finišu. Izidi 11. kroga: Win Volley - Olympia 0:3 (15:25, 1025, 19:25), Poggivolley -Sloga Tabor 2:3 (14:25, 25:23, 21:25, 25:22, 14:16). Vrstni red: Coselli 29, Olympia 28, Prata 27, Futura 24, Stella Volley 17, Win Volley 16, Cervignano 9, Sloga Tabor 8, Torriana 3, Pog-givolley 1 (Futura in Cervignano s tekmo manj). / ŠPORT Torek, 25. februarja 2014 1 7 hokej na rolerjih - A2-liga Poletov cilj je finale V drugi fazi za uvod proti Legnaru Polet Kwins bo drugi kvalifikacijski del prvenstva italijanske A2-lige v hokeju na rolerjih začel šele v soboto, 8. marca. »Kwinsi« bodo v prvem krogu na openskem Pikelcu gostili »lisice« iz Legnara. Polet bo v skupini A igral še proti ekipama Lepis Piacenza in Pattinatori Sambenedettesi. V Piacen-zi bodo poletovci gostovali 15. marca. Prvi del kvalifikacijske faze se bo končal z domačo tekmo proti Sambenedetteseju. Konec kvalifikacijskega dela bo 12. aprila. V finalni četveroboj bosta napredovali prvi dve na lestvici. V skupini B bodo igrali: Forli, Mon-tebelluna, Modena in Civitavecchia. Finalni del play-offa se bo začel šele 3. maja. Najprej bodo na vrsti polfinalne tekme, nato pa od 17. maja še finale (igra se na dve zmagi). V A1-ligo bo napredoval le zmagovalec. V taboru Poleta se optimisti, čeprav zelo previdni. »Nasprotnike poznamo dobro. Piacenza in Le-gnaro sta solidni ekipi. Proti vsem pa moramo igrati stoodstotno in prepričan sem, da ne bo težav. Vsekakor finalni del prvenstva je bolj zahteven od prvega. Moramo se dobro pripraviti. Odmor nam je pisan na kožo, saj bomo tako sanirali nekaj poškodb in trener Dejan Ru-sanov bo znova imel na razpolago popolno postavo. Ciljamo na uvrstitev v finale,« je dejal Poletov hokejist Samo Kokorovec. Polet Kwins bo kvalifikacijski del prvenstva začel 8. marca fotodamj@n ŠPORTNI PORTRET Skiroll, ampak tudi rad pleše Luka Ghira (letnik 1997) obiskuje 3. razred trgovske smeri na zavodu Žige Zoisa. Odločil se je ravno za to šolo, ker mu je predmetnik ustrezal, a tudi zaradi prijateljev, ki so izbrali isto smer. Za šolsko klopjo ima najraje telovadbo in ekonomijo. O prihodnosti ni še veliko razmišljal. Ne ve še, za kateri poklic se bo odločil, ko bo odrastel. Vsekakor se najbrž ne bo vpisal na univerzo. Mladenič iz Križa se že 9 let bavi s skirolom pri doma- Luka Ghira čem društvu Mladina. Izbral je to panogo, ker mu je zelo všeč in ima v dru- 1| štvu veliko prijateljev. Ko je bil star 6 let, je eno leto igral nogomet in še danes kdaj pa kdaj seže po nogometni žogi. Njegov zgled v nogometu je bivši brazilski nogometaš Juninho, pri skirolu pa se zgleduje po Davidu Bogatcu. V letošnji sezoni tekmuje Luka v skupini naraščajnikov. V bodoče bi želel postati dober plesalec, saj se v prostem času ukvarja tudi s plesom breakdance, in še boljši športnik. Rad ima vse vrste filmov. Svoje sanjske počitnice bi preživel v Kingstonu na Jamajki. (and) odbojka - 1. ženska divizija Zalet Kontovel in Zalet Breg pod vrhom z lepo prednostjo Na Tržaškem se dvema Zaletovima ekipama obeta uvrstitev v končnico za napredovanje. To sta Zalet Kontovel, ki je na drugem mestu, in Zalet Breg, ki je četrti, potem ko je v zadnjih krogih tudi zaradi težav s poškodbami in odsotnostmi iz službenih razlogov nekoliko popustil. Prednost Drasičevih varovank pred najbližjimi zasledovalci pa vsekakor znaša šest točk. Na prvem mestu je vsekakor Cus, ki ima že devet točk prednosti pred Zaletom Kontovel. Ostali dve združeni ekipi, Zalet Kmečka banka in Zalet Sloga, sta v zadnjem krogu dosegli pomembni zmagi v boju za obstanek. Kljub temu pa ne moreta biti še brez skrbi, še posebno, če se bo število izpadov povečalo zaradi slabih rezultatov tržaških ekip v D-ligi. Na Goriškem so odbojkarice združene ekipe Govolley tretje, svojo uvrstitev pa bi lahko še izboljšale in se povzpele na drugo mesto. Prvouvrščeni Ronchi, ki ima pet točk več in celo tekmo manj, pa zgleda trenutno nedosegljiv. Vrstni red TS po 14. krogu: Cus 40, Zalet Kontovel, S. Andrea 31, Zalet Breg 27, S. Sergio 21, Killjoy, Poggi 20, Zalet Kmečka banka 19, Zalet Sloga 17, Oma 16, Olympia 9, Prevenire 1. Vrstni red GO po 18. krogu: Ronchi 43, Mariano 39, Go-volley 38, Pieris 36, Azzurra 30, Grado 28, Moraro 26, Turriaco 23, Mossa 22, Val 20, Lucinico 9, Soča Pizzeria Frnažar 6, Fin- Zalet Kontovel in Breg fotodamj@n cantieri 1 (Ronchi, Pieris, Azzurra, Turriaco in Val z eno, Moraro z dvema tekmama manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA V medpokrajinskem prvenstvu je Olympia prvo mesto prepustila tržaškemu Cusu, ostaja pa še vedno najboljša med goriškimi ekipami. Njena prednost pred najbližjima zasledovalcema, Valom in Našim praporjem, znaša že šest točk, pri tem pa je treba upoštevati, da ima Val tekmo manj. Vrstni red: Cus 14, Olympia 13, Val, Naš prapor 7, S. Andrea, S. Sergio 6, Prevenire 4 (Val in S. Sergio z eno, S. Andrea z dvema tekmama manj). tenis - Zimski del Gajo konec tedna čaka polfinale V polfinalu zimskega teniškega deželnega prvenstva 3. kategorije open se bodo igralke padriško-gro-pajske Gaje pomerile z ekipo Citta di Udine, ki so jo s 4:0 premagale tudi v rednem delu prvenstva. Tekma bo v soboto ob 15. uri na Padričah. Če bodo mlade igralke Gaje tega nasprotnika še drugič premagale, jih v finalu najbrž čaka dvoboj s tržaškim TC Triestino. Ta tekma, ki bo neposredno odločala o zmagovalcu prvenstva, bo naslednji teden v Cor-denonsu, kjer bodo odigrali finalne dvoboje v različnih kategorijah. odbojka - Under 18 ženske Zalet Barich se že lahko pripravlja na pokrajinsko končnico za naslov Zalet Barich je v nedeljo brez večjih težav premagal Olympio, ki se v medpokrajinskem prvenstvu mladink še vedno poteguje za uvrstitev v tržaški finalni četveroboj. Varovanke trenerskega para Coloni - Smotlak so dokazale, da so vsekakor za razred boljše od nasprotnic, kot dokazujejo tudi izidi posameznih setov. Končni rezultat je bil namreč 3:0 (25:14, 25:11, 25:15), zaletovke pa so na tekmi tudi uspešno preizkusile nekaj novih kombinacij na mreži. Zalet Sokol pa je tokrat gostoval pri S. Sergiu in izgubil 3:0 (25:14, 25:10, 25:10). Domačinke so vsekakor boljše in se potegujejo tudi za naslov pokrajinskega prvaka, naše odbojkarice pa so se vdale v poraz že pred samim začetkom srečanja. Vrstni red: Staranzano 28, S. Sergio, Zalet Barich 26, Torriana 20, Virtus 17, Oma 16, Olympia 14, Zalet Sokol 6, Altura 6, Ricreatori 0 (Torria-na, Virtus, Oma, Olympia s tekmo manj). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem je Zalet Kontovel A osvojil nove tri točke in ohranil drugo mesto na lestvici. Alturo je pre- Marko Coloni fotodamj@n magal 3:0 (25:13, 25:14, 25:9). Nasprotnice so bile zaletovkam nedorasle, trener Martin Maver je tako na igrišču preizkusil različne postave, učinkovitost ekipe pa se s tem ni spremenila. Zalet Kontovel B pa se je iz seta v set boljše upiral boljšemu Virtu-su Sole, a na koncu izgubil 0:3 (7:25, 15:25, 19:25). Zaletovke so vsekakor premalo ostro servirale. V skupini poražencev je Zalet Breg/Bor osvojil nove tri točke. Tokrat je premagal vrstnice Virtusa Luna, končni rezultat pa je bil 0:3 (16:25, 8:25, 14:25). Drasičeve varovanke so igrale dobro, natančno in borbeno. Lepo so gradile in učinkovito servirale. Občasno je bilo nekaj napak na lahkih žogah, nastop pa je bil vsekakor zelo dober. Na igrišču so stopile vse. Na Goriškem sta oba naša predstavnika, Soča Lokanda Devetak in Olympia, ostala praznih rok. Soča je 0:3 (17:25, 15:25, 20:25) izgubila proti Est Volleyu, Olympia pa 0:3 (14:25, 10:25, 22:25) proti tretjeuvrščenemu Staranzanu. Vrstni red TS - Skupina zmagovalcev po 9. krogu: Evs/Rgb 24, Zalet Kontovel A 20, Azzurra 19, Coselli Libertas 16, Olympia 15, Virtus Sole 10, Zalet Kontovel B 3, Altura 1. Vrstni red TS - Skupina poražencev: Oma 24, Zalet Breg/Bor in S. Sergio 18, Killjoy 10, Virtus Luna 7, Evs 5, Ricreatori 2 (Killjoy s tekmo manj, Ricreatori s tekmo več). Vrstni red GO po 17. krogu: Mossa 45, Lucinico 39, Staranzano 38, Pieris 33, Grado 26, Torriana, Est Volley 25, Fincantieri 20, Ronchi 18, Moraro 17, Soča Lokanda Devetak 13, Farra 4, Olympia 0 (Ronc-hi, Moraro, Est Volley, Farra, Soča, Lucinico in Torriana s tekmo manj). Ali ste vedeli? ... da je bil februarja pred šestdesetimi leti (točneje 25.2.1954) 6. redni občni zbor SPDT, na katerem so za predsednika potrdili Zorka Jelinčiča (na sliki). Sicer je bil Jelinčič predsednik društva že od ustanovnega OZ leta 1946. Vsi so ga poznali kot globoko humanega, prisrčno duhovitega, doslednega, izredo delavnega človeka in predvsem predanega svojemu narodu. Enajst let je predsedoval SPDT. Umrl je 13. julija 1965 po dolgi in mučni bolezni, ki jo je bil staknil v fašističnih zaporih. Jelinčiča je 1966 nasledila dr. Sonja Maše-ra, ki je predsedovala SPDT do leta 1976. (lako) ... da je bil naš mladinski nogometni reprezentant Gianfranco Vegliach (letnik 1952) član prve ekipe Torina v sezoni 1973/74. V tistem moštvu je igral tudi slavni Ciccio Graziani, trener pa je bil Mondino Fabbri. Ekipa je v A ligi osvojila 5. mesto. Ve-gliach sicer ni igral niti ene tekme, že dejstvo, da je bil član tako uglednega moštva, je bilo zanj seveda veliko zadoščenje. Nogometno kariero je začel pri Bregu leta 1966 in že po enem letu in pol je prestopil v društvo Tevere iz Rima (D liga) in potem igral v B in C ligi. Krstni nastop z italijansko mladinsko reprezentanco je imel 19. marca 1970 na prijateljski tekmi Malta - Italija. (lako) ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 25. februarja 2014 NOGOMET 478 V SOBOTO PRECEJ TEKEM, SOVODNJE ŽE V PETEK Prihajajoči konec tedna bo pustni. Kot se vsako leto dogaja, bo pustna sobota znova nogometno obarvana. V promocijski ligi bo na sporedu celoten krog v skupini B. Vesna bo igrala v gosteh proti San Giovanniju. Juventina pa bo prav tako gostovala pri Sangiorgini. V soboto bo v 1. AL igral tudi Breg, ki bo odšel na težko gostovanje v Mariano. Sovodnje (na sliki v ospredju zvezni igralec Sovodenj Mauro Galliussi, ki je v Dolini dosegel edini zadetek belo-modrih) pa bodo prihodnji krog igrale že v petek zvečer. Ob 20.30 bodo v Sovodnjah gostile Pieris. Tekma bo zelo pomembna v boju za obstanek. ZMAGA TRIESTINE, PORAZ TRŽIŠKEGA UFM V D-ligi se na vrhu nadaljuje dvoboj med vodilnim Ma-ranom (kar s 5:2 je zmagal v gosteh proti ekipi Falmec) in Pordenonejem, ki je na domačem igrišču premagal Mezzocorono. Končni izid je bil 4:1. Marano ima še vedno 5 točk prednosti pred Furlani. Na tretjem mestu je Sa-cilese, ki je z 1:0 zmagal v Bellunu. Zmagala je tudi Trie-stina, ki je na domačem Roccu s 3:0 premagala predzad-njeuvrščeni Dro. Tržiški Ufm Alena Carlija je v gosteh izgubil proti Esteju z 2:1. V spodnjem delu lestvice je Tamai premagal San Paolo (3:1). Sanvitese pa je ostal praznih rok proti Trissinu (1:0). V prihodnjem krogu bo derbi kroga v Maranu, kamor prihaja Pordenone. Triestina bo igrala v gosteh v Sacileju. promocijska liga - Kriška in štandreška ekipa v boju za sam vrh lestvice Vse bolj Ju-Ve Kot smo že napovedali, bo zadnji del sezone v skupini B promocijske lige napet in zelo izenačen. V nedeljo je Vesna igrala neodločeno, Juventina pa se ji je z zmago približala na samo točko zaostanka. JUVENTINA - Po zmagi nad špetr-skim Valnatisonejem se rdeče-beli vedno bolj vzpenjajo proti vrhu lestvice. Tudi tokrat se je opazilo, da ji proti na papirju slabšemu nasprotniku, ne gre dobro od rok in se je morala pošteno namučiti za uspeh. Situacija je za Juventino postala še bolj komplicirana po samo trinajstih minutah igre, ko je morala nadoknaditi prejeti gol. Spet je obdržala hladno kri in na koncu slavila pomembno zmago. Domačini so dobro začeli tekmo, kljub temu pa so gostje povedli. Juventinina reakcija je bila jalova in rdeče-beli niso prišli do zrelih priložnosti. V 40. minuti pa je Markič preusmeril usnje v sedmico in vlil novo upanje v soigralce. Pred tem je moral Sellan zapustiti igrišče zaradi poškodbe. V drugem delu se slika na igrišču ni bistveno spremenila in tekma se ni razživela. Počakati je bilo treba komaj 82. minuto, ko je Pantuso s pravim evrogolom dosegel zmagoviti zadetek. (M.F.) VESNA - Ekipa kriškega se je morala v nedeljo zadovoljiti s točko proti Ronc-hiju, pri katerem je celotno srečanje odigral kapetan državne izbrane vrste v nogometu na mivki Michele Leghissa. Ronc-hi se letos bori za obstanek v ligi. Vesna je prva povedla z Božičičem, gostje pa so kmalu uspeli izenačiti. Nato je stopil v ospredje sodnik, ki je razveljavil čisti gol Muiesana. V drugem delu so se gostitelji trudili. Imeli so premoč na igrišču, kljub temu, pa niso uspeli še drugič premagati vratarja gostov. 3. amaterska liga Vesne v zaostalem srečanju v sredo ni zaustavilo blatno igrišče (proti Terzu so zmagali 4:0, na posnetku Saša Božičič). V nedeljo pa je plave izdala (tudi) utrujenost fotodamj@n 1400 točka repenskega Krasa (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Kljub okrnjeni postavi je v elitni ligi v soboto Kras v Carlinu premagal domačo ekipo Cjarlins Muzane z 2:1. S temi tremi točkami je repenska enajsterica dosegla 1400. prvenstveno točko (422 zmag, 300 neodločenih rezultatov) na 1068 tekmah v 39 sezonah igranja v amaterskih prvenstvih (16 v 2. AL, 14 v 3. AL, 3 v elitni ligi, 3 v promocijski ligi, 2 v D ligi in 1 v 1. AL). Največ točk (74) je Kras osvojil v prvenstvu 2. AL v sezoni 2004/05, ko je s 23 zmagami, 5 neodločeni rezultati, 2 porazoma 75 danimi in 28 prejetimi goli osvojil prvenstvo in prvič napredoval v 1. AL. Trener je takrat bil Sandro Musolino. Najmanj točk (8) pa so krasov-ci zbrali v sezoni 1976/77 v prvenstvu 3. AL, ko so na 28 tekmah le 2-krat zmagali, 4-krat igrali neodločeno, doživeli 22 porazov, dali 24 in prejeli 82 golov. Takrat je bil trener Vinko Hafner. Za ljubitelje statistik naj dodamo, da je repenska enajsterica skupno dosegla 504 točke v 2. AL, 444 v 3. AL, 167 v promocijski ligi, 166 v elitni ligi, 61 v D ligi in 58 v 1. AL. Ali je prvo mesto po porazu Mladosti že oddano? Primorje prehitelo ekipo doberdobskega društva - Gaja zopet jutri Tekma kroga 3. AL je bila v nedeljo v Doberdobu, kjer je Mladost ostala praznih rok proti prvouvrščenemu Audaxu. Varovanci trenerja Vitturelli-ja so igrali dobro in zaslužili bi si vsaj točko. Poleg nekaterih priložnosti so gostitelji zgrešili tudi najstrožjo kazen, ki si jo je izboril Mauro Peric. Enajstmetrovko je zgrešil Ferletič, ki je streljal žogo mimo vratnice. Mladost je obenem zadela tudi prečko, tako da so rdeče-plavi imeli res zvrhano mero smole. Z dragoceno zmago se je domov vrnilo proseško Primorje, ki je vse tri točke osvojilo na težkem igrišču v Rudi. Primorje je tako na lestvici prehitelo Mladost in po novem zaseda drugo mesto. Ruda je imela v prvem polčasu na razpolago najstrožjo kazen, ki jo je vratar Primorja Paulich ubranil. Prose-ška ekipa je zmagoviti gol dosegla v 35. minuti, ko je mrežo goriške ekipe zatresel Altin. V drugem delu so primor-jaši prevzeli pobudo in mirno izpeljali srečanje do konca. Gaja je proti solidni ekipi Fiumi-cello dosegla pomembno točko, čeprav bi lahko na koncu tudi zmagala. Ru-meno-zeleni so imeli v drugem polča- su po prostem strelu Prodanovica izjemno priložnost, ki pa je Madotto ni izkoristil. Pri Gaji je kot ponavadi solidno igrala obrambna vrsta. V napadu pa so Bonesovi varovanci še premalo natančni in prodorni. GAJA SPET JUTRI - Gropajsko-padriška ekipa bo jutri ob 20.30 na proseški Rouni igrala zaostalo srečanje proti Opicini, ki ima 7 točk več na lestvici. Trener Mladosti Alessandro Vitturelli elitna liga Kras ima novega vratarja Kras je že v soboto v gosteh premagal Cjarlins Muzane z 2:1, drugou-vrščena Fontanafredda pa minuli konec tedna ni igrala, ker so na istem igrišču igrali v soboto tekmo v ragbi-ju. Srečanje proti Azzaneseju bo furlanska ekipa igrala v sredo, 5. marca. Pri Krasu so prejšnji teden registrirali novega vratarja (pisnega potrdila iz Rima sicer še niso prejeli) Zokija Cve-tkoviča (letnik 1995), doma iz Nove Gorice. Cvetkovič trenira s Krasom že od decembra. Pred tem je treniral pri Mantovi (2. poklicna divizija), kjer pa ga nato niso uspeli registrirati. Zoki je igral za mladinske ekipe Nove Gorice in Kopra. Bil je tudi član slovenske mladinske izbrane vrste U17 (s Slovenijo je igral na evropskem prvenstvu do 17. leta starosti). Do konca letošnje sezone bo bržkone igral zgolj s Krasovo postavo deželnih mladincev. Cvetkovič, na predstavitvenem videoposnetku, pravi, da je njegova najboljša lastnost branjenje enajstmetrovk. Videoposnetek si lahko ogledate na spletni strani facebook.com v naši skupini Primorski_sport. . MAli Zaule popuščajo? Nevarna Torviscosa Tretjeuvrščena ekipa iz Zavelj je v Se-vegliano igrala neodločeno 1:1 in po nedeljskem krogu zaostaja za vodilnima za pet oziroma štiri točke. Zaule je ulovila Torviscosa. Konec tedna (v soboto) bo na sporedu kar nekaj zanimivih dvobojev, v prvi vrsti tržaški pokrajinski der-bi Zaule - Trieste Calcio. Torviscosa (skupaj z Juventino edino moštvo, ki je letos izgubilo le eno tekmo) bo igrala v Fojdi proti solidni ekipi Ol3. Vesna bo igrala v gosteh proti San Giovanniju trenerja Gigija Zurinija. Juventina pa v San-giorgiu di Nogaru. 2. al Zarja zaustavila vodilnega Sant'Andrea San Vito je absolutni vladar skupine D 2. amaterske lige. Tržaška ekipa ima 62 točk na lestvici in kar 18 točk prednosti pred drugouvrščeno Azzurro. Za matematično napredovanje v višjo ligo potrebujejo »belo-modri« zgolj še sedem točk. Bazovska Zarja je tokrat igrala zelo dobro in močnim gostiteljem iztrgala dragoceno točko v boju za končnico prvenstva. Rdeči so tako po nedeljskem krogu peti na lestvici. Srečanje je bilo na solidni kakovostni ravni, saj sta obe ekipi prikazali lep nogomet. Gostitelji so povedli v tretji minuti, ko jim je sodnik dosodil zelo dvomljivo enajstmetrovko. Nato se je delitelj pravice bržkone skesal in bil »radodaren« še do Zarje. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Ferro. Drugi polčas je minil brez večjih presenečenj. Obe ekipi sta igrali bolj umirjeno. Zarja je tokrat s točko lahko zadovoljna. V prihodnjem krogu bo Zarja v Bazovici gostila Aurisino. ELITNA LIGA Izidi: Chions - Manzanese 1:1, Cjarlins - Kras 1:2, Fontanafredda - Azzanese 5. marca, Muggia - Tricesimo 1:4, San Daniele -Lumignacco 2:0, San Luigi - Gemonese 2:0, Tolmezzo - Rivignano 0:1, Virtus - Gradisca 1:3. Vrstni red: Kras 49, Fontanafredda 43 (tekma manj), San Daniele 35, Tricesimo 34, Azzanese 31 (tekma manj), Virtus 31, Chions 29, Gradisca 29, Gemonese 29, Lumignacco 29, Tolmezzo 27, Manzanese 24, Cjarlins 24, Rivignano 20, San Luigi 19, Muggia 17. Prihodnji krog: Kras - Lumignacco PROMOCIJSKA LIGA Juventina - Valnatisone 2:1 (1:1) Strelca za Juventino: 40. Markič, 82. Pantuso Juventina: Sorci, Racca, Beltrame, Ghirardo, Sellan (od 29. lansig), Manfreda, Bečirevič, Zorzut, Airoldi, Markič (od 72. Pantuso), Palermo (od 61. Stabile), trener Murra Vesna - Ronchi 1:1 (1:1) Strelec: v 15. Božičič Vesna: Carli, A. Kerpan (Vitali), Rebula, Božič, Avdič, Škrbina, Dragosavljevic, Gianneo (G. Kerpan), Venturini, Muiesan, Božičič, trener Zanuttig. Ostali izidi: Romans - San Giovanni 0:1, Sangiorgina - Cervignano 1:2, Sevegliano -Zaule 11, Torreanese - Ol3 1:1, Torviscosa -lsonzo 2:0, Ts Calcio - Terzo 5:0. Vrstni red: Vesna 48, Juventina 47, Torviscosa 43, Zaule 43, Ts Calcio 40, Ol3 38, Torreanese 35, San Giovanni 33, Cervignano 28, Sangiorgina 25, Valnatisone 25, Sevegliano 22, Ronchi 19, Romans 11, Terzo 11, Isonzo 8. Prihodnji krog: San Giovanni - Vesna (v soboto), Sangiorgina - Juventina (v soboto). 1. AMATERSKA LIGA Breg - Sovodnje 4:1 (0:1) Strelci: 24. Galliussi, 48. Nigris, 60. Martini 11-m, 71. Martini, 92. Moscolin Breg: Daniele Daris, Labella, Messi (Marturano), Cok, Coppola, Omari, Vianello (Moscolin), Bertocchi, Martini, Rushiti (Denis Daris), Nigris, trener Cernuta. Sovodnje: Baldissin, Biasiol, Trampus, Galliussi, Stergulz, Bernardis, Ščurek (Černe), Flocco, Devetti (Berič), Maurencig (Pacor), Hriberšek, trener Sari. Fogliano Turriaco - Primorec.1:1 (0:0) Strelec: 65. Mascarin Primorec: Sartori, A. Cappai, Tuberoso, Mascarin, T. Lodi, Tamburella, Di Gregorio, Skolnik, Sau (D. Lodi), D'Avanzo, Ruzzier (ronci), trener Biloslavo. Rdeč karton: 79. Skolnik (dvojni opomin). Ostali izidi: Aquileia - Costalunga 0:1, Cormonese - Mariano 0:2, Domio - Gradese 0:1, Isontina - Ponziana 3:1, Pieris - Begliano prel., Pro Gorizia - Muglia 0:2. Vrstni red: Breg 48, Cormonese 45, Costalunga 41, Gradese 38, Isontina 37, Primorec 36, Mariano 36, Domio 35, Muglia 26, Turriaco 25, Aquileia 24, Pieris 23, Sovodnje 22, Ponziana 18, Pro Gorizia 17, Begliano 5. Prihodnji krog: Primorec - Cormonese, Sovodnje - Pieris (v petek), Mariano - Breg (v soboto) 2. AMATERSKA LIGA S. Andrea S. Vito - Zarja 1:1 (1:1) Strelec: v 13. Ferro iz 11-m Zarja: Rossoni, Jevnikar, Diviccaro, Carrese, Ferro, Pipan (Borelli), Ruggiero, Aiello, Bernobi, Roviglio, Romich, trener Pocecco. Ostali izidi: Alabarda - Romana 3:2, Azzurra -Roianese 1:0, Campanelle - Moraro 2:0, Centro Sedia - Montebello 1:1, San Canzian - Villesse prel., Sagrado - Aurisina 1:1, Sistiana -Piedimonte 1:2. Vrstni red: S. Andrea 62, Azzurra 44, Sistiana 40, Romana 39, Zarja 37, Moraro 35, Villesse 31, Sagrado 27, Roianese 26, Campanelle 25, San Canzian 24, Centro Sedia 22, Alabarda 18, Montebello 18, Aurisina 18, Piedimonte 13. Prihodnji krog: Zarja - Aurisina 3. AMATERSKA LIGA Gaja - Fiumicello 0:0 Gaja: Venanzi, Perlangeli, Pečar, Gargiuolo, Missi, Bernetič, Ghezzo, Sbrocchi (Urbani), Milič (Prodanovič, Jankovič), Vella, Vrše. Mladost - Audax 0:1 (0:1) Mladost: Barone, Peric D. (Kobal, Vizintin), Patessio, Buffolin, Kogoj S., Marušič, Peric M., Kogoj E., Cadez (Furlan), Ferletič, Bagon, trener Vitturelli. Ruda - Primorje 0:1 (0:1) Strelec: v 35. Altin Primorje: Paulich, Persi (Issich), Mihic (Zidarich), T. Kovacic, L. Kovacic, Mescia, Romano, Kandem, Castiglione (Danieli), Michieli, Altin, trener Ravalico. Ostali izidi: Cgs - Pro Staranzano 3:2, Licinico - Opicina 0:1, Villanova - Poggio 0:2. Vrstni red: Audax 38, Primorje 30, Mladost 28, Opicina 27, Fiumicello 27, Chiarbola 22, Cgs 21, Gaja 20, Poggio 19, Villanova 19, Staranzano 16, Ruda 15, Lucinico 10. Prihodnji krog: Chiarbola - Mladost, Primorje - Cgs, Staranzano - Gaja. / NOGOMET Torek, 25. februarja 2014 19 v nedeljo v ospredju - Derbi kroga 1. amaterske lige v Dolini Breg prepričal Sovodnje razočarale Nogometaši Brega prvič letos sami na vrhu lestvice Breg je od nedelje prvič v letošnji sezoni sam prvi na lestvici. Cormonese je že v soboto izgubil proti Marianu. Varovanci trenerja Lorenza Cernute pa so v nedeljo zanesljivo premagali Sovodnje, ki ostajajo tako v spodnjem delu lestvice. Srečanje v Dolini moramo razdeliti na dve poglavji. V prvem polčasu je bila razlika med ekipama manjša. Goriški belo-modri so bili v uvodnih 20 minutah celo za odtenek nekoliko bolj zbrani in podjetni. Zadeli so vratnico, nato pa so uspeli celo povesti z Maurom Galliussijem, ki je bil po vratarjevi odbiti žogo (prosti strel Devettija, ki je moral kasneje zapustiti igrišče zaradi poškodbe) najhitrejši in najbolj spreten. Breg je kot dizelski motor začel poganjati kasneje. Cernutovi fantje so se segreli pred koncem prvega polčasa. Tudi Breg je zadel prečko. Žogo pa je nato na golovi črti enkrat rešil sovodenjski branilec Stergulz. Dokončno so se nogometaši Brega razigrali v drugem delu, ko so že v prvih minutah izenačili z Nigrisom. V nadaljevanju je za preobrat poskrbel Jar Mar- tini. Najprej je v polno zadel z enajstih metrov. Prekršek v kazenskem prostoru nad Coppolo je storil Trampus. Kmalu zatem pa je Dolinčan trinajstič v letošnji sezoni zatresel mrežo po lepi solo akciji in podaji Rus-hitija. Do konca tekme so igro diktirali gostitelji, ki so razveselili številne domače navijače. V domačem taboru se veselijo nove zmage in prvega mesta na lestvici. »Z igro v drugem polčasu moramo biti zadovoljni. Fantje so dokazali, da so v dobri formi. Ostajamo pa z nogami na tleh. Naš cilj je bil obstanek in smo ga dosegli. Za naprej, kar bo, bo,«je dejal Bregov odbornik Lorenzo Zu-pin. V sovodenjskem taboru so nekoliko zaskrbljeni. »Letos imamo težave, saj nam ne gre od rok. Upamo, da bodofantje pozitivno reagirali,« je dejal predsednik Zdravko Cu-strin. V PETEK IN SOBOTO - V prihodnjem »pustnem« koncu tedna bo Breg v Marianu igral že v soboto (15.00). Sovo-denjci pa so tekmo proti Pierisu (doma ob 20.30) anticipirali že na petek. (jng) Nigrisev (Breg) strel v polobratu je ubranil vratar Sovodenj Baldissin fotodamj@n 4 Jarove minute ali »cona Martini« 3 zaporedne tekme (Mu-glia, Begliano, Sovodnje), na katerih je Bregov dolinski napadalec Jar Martini (letnik 1991) dosegel po dva gola. Vse gole je tabornik Rodu modrega vala dosegel v drugem polčasu, po 60. minuti (v zadnje pol ure srečanja), »ki bi jih lahko poimenovali »Martinijeve minute« ali »cona Martini« (znamenita cona Ce-sarini so zadnje minute tekme). Jar je letos dosegel 13 golov. 1. amaterska liga - Primorec Razveljavljen zadetek in zgrešene priložnosti Trebenski Primorec se je z goriškega gostovanja z združeno ekipo Fo-gliano Turriaco vrnil s točko, s katero pa so v Primorčevem taboru le delno zadovoljni. Pri rdeče-belih so bili jezni sodnikom, ki je razveljavil, pri Primorcu pravijo, »povsem regularen zadetek Marca Saua«. Primorec je sicer nastopil z okrnjeno postavo. Prvi so povedli igralci domače ekipe. Za Primorec je ize- načil Mascarin, ki ga v prihodnjem krogu ne bo, saj si je po golu slekel dres in si, kot piše v pravilniku, prislužil rumeni karton. V nedeljo bo Primorec v Treb-čah gostil drugouvrščeni Cormonese. »Škoda, ker bomo nastopili z okrnjeno postavo. Čez dva tedna, na soboto, pa bo v Dolini derbi z Bregom. Čakata nas dve izjemno pomembni tekmi,« je opozoril predsednik Darko Kralj. »Sovodenjci so me presenetili, saj so v prvih 25 minutah igrali super. Dokazali so, da so lahko kos močnemu Bregu. Nato so sovodenjci popolnoma popustili na celotni črti in Breg je prevladal. Cernutovi varovanci pridejo z lahkoto do gola. Danes (v nedeljo) sta dobro igrala Rushiti in Oma- ri. Jar Martini pa letos dokazuje, da je stalno v odlični strelskiformi,« je srečanje ocenil trener Marjan Babuder, ki si je ogledal nedeljsko tekmo v Dolini. Ob robu igrišča je stal tudi nekdanji trener Brega ter Sovodenj Davor Vitulič: »Breg ni zastonj tako visoko na lestvici. Med ekipama je precej ra- zlike. Breg ima odlične napadalce. Poleg tega velika rednost Brega je dolga klop. Trener Cernuta lahko računa na široko paleto kakovostnih igralcev. Zaskrbljen pa sem s slabimi nastopi Sovodenj. Belo-modri morajo reagirati, drugače jim bo trda predla v zadnjem delu prvenstva.« (jng) Šali: »napako« se lahko še popravi .. Na sliki desno skupina navijačev Brega z navijaškimi šali. Levo pa Bregov zvesti navijač in (desno) nekdanji trener Brega in Sovodenj Davor Vitulič jng Za vrati ali pa (kot hočete) pri ograji nad vhodom v društveni bar stoji ob vsaki domači tekmi skupina zvestih navijačev Brega, ki so se pred kratkim opremili z belo-modrimi navijaškimi šalmi. »Doslej smo jih razdelili že 130, ostalo jih je le še malo,« je dejal eden izmed pobudnikov, ki je hotel ostati neimenovan. Napovedal je, da jih bodo mogoče natisnili nove. P.S.: Lepa pobuda. Škoda le, da ni na šalu slovenskega napisa, ampak samo italijanski »Forza Breg«. Mogoče pa se ga lahko še doda, še posebno, če bodo navijači naročili nove šale. V času, ko se vse več italijanskih someščanov približuje našemu jeziku in se uči slovenščine, se mi oddaljujemo od naših korenin. Potrudimo se. Bodimo v koraku s časom. (jng) nima veze z žensko mero 90-60-90, ampak številki sta dolžina in širina nogometnega igrišča v Dolini. Breg je po nedeljskem krogu prvič v 98-60 letošnji sezoni sam na vrhu lestvice. Prvenstvo je res še dolgo, saj je do konca sezone še osem tekem (na razpolago je 24 točk), toda v Bregovem taboru morajo že razmišljati o prihodnji sezoni. Če bi Breg napredoval v promocijsko ligo, bi morala nogometna zveza poskrbeti za posebno dovoljenje, saj je dolinsko igrišče za dva metra prekratko (98 m dolgo in 60 široko, medtem ko bi moralo biti 100 m za 60 m). »Ko smo gradili igrišče, smo pač dali več pozornosti varnostnim izhodom na račun igralne površine. Vsekakor bi lahko v prihodnosti dodali manjkajoča dva metra. To ne bi bil tako velik problem,« nam je povedal podžupan Občine Dolina Antonio Ghersinich. mladinski nogomet - Na Tržaškem in Goriškem Napaki usodni za Kras Najmlajši zmagujejo kot za stavo Po 8. derbiju ostajajo Sovodnje pri eni zmagi Nedeljski je bil 8. prvenstveni derbi (2 v 1. AL) med Bregom in Sovodnjami (4:1). Tudi v nedeljo je obveljala premoč nogometašev Brega. Sovodenjci so doslej edino zmago dosegli v tretjem derbiju 4.12.2005, ki so ga igrali v Trebčah (v Dolini so šele urejevali umetno travo). Nedeljska zmaga Brega pa je bila že četrta, trije derbiji so se končali pri neodločenem rezultatu, le prvi 15.11.1992 v Dolini brez gola. Skupno je v osmih derbijih padlo 24 golov, Breg jih je dal 14, Sovodnje pa 10. Kot v nedeljo je tudi na tretjem derbiju v Sovodnjah 2.4. 2006 padlo 5 golov, takrat je zmagal Breg s 3:2. Prav pred tem derbijem pa je trener Brega Euro Petagna 25. 3. 2006 odstopil, tako da sta ga na trenerski klopi v zadnjih štirih tekmah zamenjala Antonio Ghersinich in Duilio Blasina. Brežani so končali prvenstvo na 5. mestu z 52 točkami. Sovodenjci pa so bili na spodnjem delu lestvice. Z 31 točkami so si delili 13. mesto na končni lestvici z ekipo Piedimonte, tako da so morali igrati odločilno tekmo. Srečanje v Koprivnem 7.5.2006 se je po 90 minutah igre končalo pri neodločenem izidu 1:1 (nato 5:4 za Sovodnje po 11-m). Tudi pri belo-modrih je v tisti sezoni prišlo do zamenjave trenerja. Po porazu z ekipo Lucinico 4.3.2006 (11 na 23 tekmah) je vodstvo odstranilo trenerja Campi-ja, ki sta na trenerski klopi zadnjih 7 tekem zamenjala Sandi Gergolet in Fabjan Čevdek. Bruno Rupel (www.slosport.org) DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Kras - Bearzi 0:2 (0:0) Kras: Paoli, Jurc, Carlassara (Sup-pani), Kosuta, Žerjal, Feritoia (Martin), Tafilaj, Selakovic, Kocman, Procacci, Taglialatela. Kras je moral zopet prepustiti vse tri točke nasprotniku. Z okrnjeno postavo so se solidno branili in upirali Bearziju vse do polovice drugega polčasa. Gostje, ki so igralo solidno, so prvi gol dosegli po lepem strelu iz razdalje. Drugi gol pa je padel po napaki Krasove obrambne vrste. Prav nerodne napake so bile v letošnji sezoni že večkrat usodne za rdeče-bele. NARAŠČAJNIKI Sovodnje - Serenissima Pradamano 1:3 (1:2) Strelec: 1:2 Lazareski Sovodnje: Zanuttini, Bruzecc-hesse, Černic, Pavletič,Trevisan, Per-solja, Kosič (Persolja), J. Petejan, Čav-dek, Piva, Lazareski, trener: Sambo Sovodenjci so brez kaznovanega Terpina začeli odločno, toda gostje so povedli že v 15. minuti. Kmalu za tem sta se Lazareski in Piva znašla v ugod- nih položajih za sremembo izida srečanja, a se je slednji ponovno spremenil v prid gostov v 25. minuti. Takrat je njihov desni zunanji zvezni igralec silovito prodrl v kazenski prostor igralcev Sovodenj in domači branilci so ga lahko le zrušili na tla. Sledila je nastrožja kazen in gostje so vodstvo podvojili (šele) iz drugega po-iskusa. Prvega je domači vratar ubranil, a je sodnik zaradi domnevno prehitrega vstopa domačih igralcev v kazenski prostor, zahteval ponovitev izvajanja. Le štiri minute kasneje so domači z razigrano navezo Čavdek - La-zareski rezultat znižali na 1:2. V drugem delu so gostje s tretjim golom dali piko na i. NAJMLAJŠI Opicina - Kras 2:5 (1:2) Strelci: Devide 2, Majcen 11-m, N. Malalan 11-m, Dekovic Kras: Perossa, Nabergoj, Calde-rola (Dekovic), Calzi, Curri, A. Malalan, N. Malalan, Carli, Niro (suppani), Majcen, Devide. Kras je po pričakovanju v gosteh premagal še Opicino, njegova naloga pa je bila tokrat kar težavna. Še malo pred koncem je bil namreč izid neodločen 2:2, nakar je prišla na dan boljša tehnična pripravljenost rdeče-belih, ki je v končnici dosegla tri zadetke in s tem zanesljivo zmagala. Virtus Corno - Juventina 0:6 (0:4) Strelci: Di Michele 2, Copetti 2, Willer, Marassi. Juventina: Bigaj, Tonani, Malič, Willer, Vidoz, Ouglin, Copetti, Dega-nutti, Marassi, Di Michele, Kerpan; Barone, Di Modica, Marega, Santo-riello, Piemontesi. Juventina je v Korenu dosegla visoko zmago. Varovanci trenerja Buc-ciola so igrali dobro in so upoštevali vse trenerjeve nasvete. V nedeljo bo Juventina doma gostila Isontino. Danes Sovodnje - Juventina V Sovodnjah bodo danes igrali zaostalo tekmo naraščajnikov med Sovodnjami in Juventino. Tekma bo ob 18.30. Najmlajši Krasa pa bodo v četrtek ob 18.00 igrali v Štarancanu zaostalo tekmo proti domači ekipi. 919053484831025300644823 1 2 Torek, 25. februarja 2014 ŠPORT / veliki 360 stopinj Ime in priimek: Erik Hrovatin Kraj in datum rojstva: Trst, 31.12 1991 Kraj bivanja: Briščiki Študij, služba: začasno na Adriaenergy, bencinska črpal ka, toda mislim, da bom na slednje leto nadaljeval s študijem Stan: single Vloga: krilo Matično društvo: Kontovel Na igrišču/telovadnici sem 3-krat na teden trening + tekma Gledališče ali kino? Kino. Dnevniki, revije, T V dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, TGR, Piccolo, Internazio nale Spletna stran: FB, youtube Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: Coscienza di Zeno/pe sem, je odvisno od trenutkov, zdaj The joker - Steve Miller Band / John Q /Madre coraggio Dnevne informacije črpam na Primorskem dnevniku in preko spleta. Najljubša jed: nonin »hitri kolač« (se tako imenuje, ker hitro zgine) Najljubša pijača: Laško po treningu Druga država, v kateri bi rad živel: ne vem. Priljubljeni kraj/ izlet: Indija Triglav? Letos sem bil prvič, a mislm da bo to postala tradicija, enkratno! Miha Nemec, ki je gledališki ustvarjalec in član igralskega ansambla SNG Nova Gorica, je prav tako kot njegov predhodnik v tej rubriki prijetno presenetil. Kristijan Guček, ki vas je preš-nji teden predlagal za ta pogovor, se je izkazal za dobrega poznavalca športnega dogajanja. Kaj pa vi, bi recimo znali našteti slovenske dobitnike kolajn v Sočiju? Dobili smo osem medalj; dve Tina Maze, dve Žan Košir, dve Peter Prevc, eno biatlonka ... V redu. Očitno tudi vi spremljate športno dogajanje ... Kar se je dogajalo na olimpijskih igrah, sem seveda spremljal. Ste v mlajših letih morda tekmovali? Seveda. Treniral sem več športov, najdlje košarko. Igral pa sem tudi biljard. Dvakrat sem se celo udeležil evropskega prvenstva. S kakšnim uspehom? Dosežki so bili zelo skromni. Sem pa igral tudi proti najboljšemu na svetu in se mu dobro upiral. A z leti je potem v mojem življenju prevladala umetnost. In s čim se trenutno ukvarjate na umetniškem področju? Z Nejcom Valentijem ustvarjava neko besedilo ... To bo v naslednji sezoni v okviru Male Drame v Ljubljani. Bo drama, komedija ali kaj drugega? To bo življenjska zgodba, v kateri se prepletajo slovensko ustvarjanje, podjetja, slovensko narodno telo ... Ali je v tem besedilu tudi kaj športa? Športa žal ne bo, tu gre za neke druge vrste šport. Koga naj pokličemo naslednjič? Glasbenika Tea Collorija. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako slovenski pesnik (bojan) sl. skladatelj savin denarni znesek za pridobitev posojila kraj pri santu doming!) tržaški atletski delavec (romano) primorski dnevnik, tvoj dnevnik psevdonim jugosl. politika dura pucarja grški pesnik nekd. brit. nogometaš angleški filmski režiser russell tomaž kalin tuje žensko ime beri športno prilogo pd predsednik zsšdi peterlin korner sl. smučar mlekuž kraj pri ljubljani ivan lendl sergio tavčar merilo za ocenjevanje otok v jadranskem morju olimpijske igre izvirni pomeni besed češki skladatelj dvoMk kemijski znak za natrij mesto, zahodno od ancone češka prestolnica predsednik uefa dolgorepa papiga dobesedno razlaganje najstarejši noetov sin / otok ob sardiniji grški bog ljubezni sibirski veletok italijanska pritr-dilnica glasbena oznakaza način arti-kulacije španska filmska igralka sastre korito na dnu anton aškerc tabu brez vokalov ameriški pevec in kitarist hendrix SLOVARČEK - ARACA = kraj južno od Santa Dominga • ELITIS = grški pesnik, pravo ime O. Alepudelis • PLATT = brit. nogometaš (David) Vaše zgodbice in anekdote... Daniela Zeriali «Kakšno zadoščenje igrati kot mladinka v C ligi...» Daniela Zeriali (letnik 1965), «Lela» za prijatelje, je v naših športnih, predvsem v odbojkarskih krogih zelo poznana. Pri Bregu pa je prava «odbojkarska ikona», saj ni dogodka, prireditve, tekme in tudi treninga, da bi je ne bilo «zraven». Daniela se je začela ukvarjati s športom že pri štirih letih, ko je obiskovala tečaje plavanja v tržaškem bazenu Bianchi. Pri desetih letih pa se je navdušila nad odbojko, začela je igrati pri Bregu in je temu društvu ostala zvesta vse do danes. V svoji dolgi odbojkarski karieri je imela številne trenerje, od Uča Jurkiča, Rada Grudna, Gianija Furlaniča, Ksenje Slavec, Dragice Hrovatin, Gabrieleja Talottija, Mitje Kušarja in druge. Nastopila je v vseh mladinskih ligah, v članskih pa v tretji, drugi in prvi diviziji. Eno sezono je z Bregom igrala tudi v C ligi. Že kot zelo mlada je pristopila v Bregov društveni odbor. Skrbela je za odbojkarsko sekcijo, v kateri je dejansko opravljala vse naloge, od igralke, trenerke, organizatorke raznih prireditev, zapisničarke na raznih tekmah. Skratka, brez «Lele» bi si težko predstavljali odbojkarsko dejavnost v dolinski občini. Daniela je bila v poletnih mesecih tudi aktivna nogometašica. Kar sedem let in od same ustanovitve ekipe Bum Bum Lady je igrala na raznih poletnih turnirjih. Še sedaj rada spremlja na turnirjih svoje nekdanje soigralke. Od tisočih zgodbic svoje dolge in razvejane odbojkarske kariere, ki bi jih lahko nanizala, je «Leli» ostala v spominu... «Bila sem zelo mlada, ko so me vključili v ekipo, ki je nastopala v C ligi. V tisti sezoni sem sicer igrala bolj malo, zame pa je bilo že dejstvo, da sem igrala v članski ekipi, velika čast in zadoščenje. Nepozabno je bilo tudi obdobje na pripravah v Kočevju. Ustvarila se je zares prava klapa. Zabavale smo se in se tudi veliko na-učile.» (lako) / ITALIJA, SVET Četrtek, 27. februarja 2014 481 1 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu pevma-podgora - Lažni pregledi plinskih peči Goljufi spet trkajo na vrata starostnikov Starejši ljudje so za goljufe idealne žrtve. V zadnjih letih tudi na Goriškem vse pogosteje poročamo o brezvestnežih, ki izkoriščajo dobro vero starostnikov in jih skušajo opehariti. Nepridipravom večkrat uspe vstopiti v stanovanja starejših občanov pod pretvezo, da morajo pregledati plinsko ali drugo napeljavo, za opravljeno »delo« pa seveda zahtevajo denar, ki jim ga lahkoverneži nemalokrat izročijo. Te dni so se podobni primeri dogajali na območju stanovanjskega naselja ob Ulici Ponte del Torrione, med Pevmo in Pod-goro. Trojica mlajših in na prvi pogled uglajenih »gospodov« potrka na vrata starejših ljudi pod pretvezo, da mora pregledati plinsko napeljavo, ki naj bi puščala. Tolikšni vljudnosti se starejša in nič hudega sluteča oseba ne more upreti in neznance spusti v hišo. Z besedičenjem, ki starejšega občana zmede, mu po navideznem pregledu plinske peči in napeljave ponudijo aparat, ki naj bi prispeval k zmanjšanju porabe goriva, obenem pa naj bi tudi predstavljal neke vrste varovalko pred morebitnim uhajanjem plina. Pokažejo mu tudi, kako na napravici utripa lučka, ki bo povedala, da z napeljavo nekaj ni v redu. Ob tolikšni »strokovnosti« lažnih tehnikov se upokojenec prepriča in kupi napravo. Plinski izvedenci mu izdajo tudi garancijo ter fakturo nekega milanskega podjetja. Mala naprava, ki jo v specializiranih trgovinah najbrž dobimo le za nekaj deset evrov, bo starejšega naivneža stala skoraj 250 evrov. Neimenovana oseba, ki nam je zaupala to zgodbo, je sicer še vedno prepričana, da je kupila neobhodno potrebno zadevo, ki jo bo rešila raznih težav s plinom. Goljufi pa so jo po vsej verjetnosti »na-plahtali« tudi pri samem plačilu: ker ni imela točnega zneska, jim je dala tri bankovce po 100 evrov, vrnili pa so ji le 10 in ne 50 evrov, kar pa je opazila prepozno. Sin starejše osebe je o goljufiji že obvestili policijo, kar pa žal ne pomeni, da bo opeharjena oseba spet prišla do svojega denarja. Dokaza za prevaro namreč nima. V prejšnjih dneh so neznani tehniki baje obiskali več družin v goriški občini. Nekateri stanovalci so jih nagnali, drugi pa so nasedli njihovi vljudnosti. Tovrstni goljufi se pred morebitnimi obtožbami tudi primerno zavarujejo, saj ogoljufancem dajo podpisati pogodbo, s katero le-ti sprejmejo njihove pogoje. (vip) Goljuf je trgovca prepričal, da so uhani zlati; v resnici so le pozlačeni foto karabinjerji 74-letni Neapeljčan ogoljufal trgovca Gorico je pred dnevi obiskal 74-letni Neapeljčan, za katerega lahko zapišemo, da je po poklicu ... goljuf. Doslej je zbral že nešteto ovadb po najrazličnejših krajih Italije, kljub temu pa se še vedno ni odrekel svojim nepoštenim poslom. V Gorici je ogo- ljufal lastnika trgovine »Compro oro« v središču mesta. Za tisoč evrov mu je prodal dva para uhanov, za katere je trdil, da sta zlata. To je dokazal celo s potrdilom podjetja iz Vicenze, ki se ukvarja z ocenjevanjem vrednosti zlatnine. Ko je moški odšel iz trgovine, je prodajalec ugotovil, da uhani niso zlati, pač pa le pozlačeni. Dogodek je prijavil karabinjerjem, ki so Neapeljčana izsledili in ga ovadili zaradi goljufije. gorica - Glasba Profesorjem poslopje in prispevek Goriška občina je dala v brezplačno uporabo palačo De Bassa profesorjem mestne glasbene fundacije, ki je šla v stečaj zaradi finančnih težav. Občina je profesorjem zagotovila tudi 5300 evrov prispevka za kritje stroškov za upravljanje poslopja; omenjeno vsoto so župan in odborniki vzeli iz sklada, ki so ga ustanovili s 5-odstotnim deležem svojih upra-viteljskih plač. Občinska uprava se je za brezplačno oddajo v najem odločila, da bi omogočila ponoven začetek učne dejavnosti, kar je seveda v interesu gojencev in njihovih družin. Včeraj popoldne pa so se profesorji glasbene fundacije srečali s predstavniki visoke šole CIELS, s katerimi iščejo rešitev za nastali položaj. gorica - Na županstvu zasedanje skupščine EZTS aprila v Trgovski dom Sedež bo v pisarni v obnovljenem pritličju Fabianijeve palače - Zaposlili bodo eno osebo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba EZTS GO bo spomladi dobilo nov sedež. Iz Ulice Cadorna, kjer ga od ustanovitve gosti ustanova Informest, se bo pred koncem aprila preselilo v obnovljeno pritličje Trgovskega doma, kjer mu bodo dodelili pisarno. Stroški za selitev so že predvideni v letošnjem proračunu, ki ga je včeraj potrdila skupščina EZTS GO. Zasedanja so se med drugimi udeležili trije župani Ettore Romoli, Matej Arčon in Milan Turk. Ob proračunu, ki je vreden 60.500 evrov, so med zasedanjem na goriškem županstvu potrdili tudi lanski zaključni račun. Skupščina je dalje odobrila predlog zaposlitve ene osebe, ki bo skrbela za koordinacijo projektov. Zaposlili jo bodo za določen čas na podlagi javnega razpisa, ki bo objavljen v prihodnjih mesecih. Pri kandidatih bo obvezno znanje italijanskega, slovenskega in angleškega jezika, potrebovali pa bodo tudi izkušnje na področju črpanja evropskih sredstev. »Zaposlenemu uslužbencu EZTS bodo pomagale tudi občine s svojim osebjem, ki že danes sodeluje z direktorico Alessandro Sodini,« so sporočili z goriške občine. (Ale, km) Trgovski dom bumbaca APrimorski ~ dnevnik gorica - Pokrajina S pralnimi pleničkami do lepega prihranka Rešitev, ki je prijazna do otrokove kože in do okolja, pa tudi do denarnic staršev. V pokrajinski palači na Korzu Italia v Gorici so včeraj predstavili pobudo »Pannolinoteca provinciale«, in-fotočko in službo za brezplačno izposojo pralnih plenic, ki jo bo pokrajina upravljala v sodelovanju z združenjem »Non solo ciripa«. Služba bo imela sedež v dvorani pokrajinskega odbora, kjer bodo enkrat mesečno sprejemali starše in jim nudili vse potrebne nasvete in informacije o prednostih bombažnih plenic za večkratno uporabo. Prijave morajo zainteresirani starši nasloviti na elektronski naslov pannolinoteca@pro-vincia.gorizia.it. »Starši si bodo lahko tudi izposodili komplet pleničk in jih preizkusili,« pojasnjuje podpredsednica pokrajine Mara Černic, po kateri je mogoče z uporabo pralnih pleničk prihraniti okrog tisoč evrov v treh letih. »Za komplet pralnih pleničk, ki nam zadošča do 3. leta starosti otroka, porabimo med 200 in 300 evrov, kar je bistveno manj od tega, kar porabimo za navadne pleničke,« pravi Černičeva in dodaja, da je na spletni strani pokrajine na voljo tudi razpis, na podlagi katerega ponujajo staršem prispevke za nabavo pralnih pleničk. »Prehod k pleničkam za večkratno uporabo, ki prispevajo k znižanju količine odpadkov, skušamo spodbujati tudi v drugih sredinah, npr. v jaslih. Le-tem smo namenili drugi razpis, ki je prav tako objavljen na spletni strani pokrajine,« zaključuje Černičeva. Včerajšnje predstavitve se je udeležilo okrog 20 staršev. Pred tem so ob navzočnosti deželne odbornice Sare Vito predstavili promocijski video, ki ga je v okviru deželne kampanje »Nati per non inquinare. Noi usiamo il pannoli-no lavabile« posnel režiser Diego Ce-netiempo iz tržaške mediateke »La Cappella Underground«. tržič - Po decembrski slovesnosti so terme še vedno brez vode Namakali se bomo šele spomladi Izvrtati morajo novo vrtino, globoko 300 metrov - Dela bodo stekla v prihodnjih dneh, vanje bodo vložili 418.000 evrov Obnovljene rimske terme v Tržiču, ki so jih slovesno odprli in predstavili javnosti pred božičem, še niso začele delovati. Vzrok je zelo preprost: vrtine, iz katere bi morali črpati termalno vodo, še niso izvrtali. Ob prerezu traku so sicer napovedali, da bodo terme sredi tržiške industrijske cone dokončno uredili do 20. januarja, v resnici pa bo treba na pravo odprtje čakati še nekaj mesecev. Točnega datuma še ni mogoče napovedati, če se bo vse izteklo, kot bi moralo, pa naj bi začele delovati med aprilom in majem. Dela bodo predvidoma stekla v prihodnjih dneh, izvedlo jih bo spe- cializirano podjetje, ki ga je imenovalo podjetje ICI Coop iz Ronk. Le-to vodi navezo gradbenih podjetij, ki je v minulih letih obnovila poslopje v Ulici Timavo. Dela za izdelavo vrtine bodo po besedah tehnikov trajala približno en mesec. Vrtina bo morala omogočati črpanje 30 litrov vode na sekundo, globoka bo 300 metrov. Poskusna vrtina, ki so jo izvrtali pred leti, ima premer le nekaj centimetrov, kar ne zadošča za oskrbovanje celotnega poslopja s termalno vodo. »V apnenčasti skali pod termami je do globine 100 metrov kar nekaj razpok in kraških pojavov, ki omo- gočajo pronicanje sladkih vod, kar znižuje temperaturo podtalne vode. Leta posledično ni primerna za terme. Pri večjih globinah kraških pojavov ne bi smelo biti. Preveriti moramo prisotnost razpok, skozi katere se pretaka topla voda, perspektiva je vsekakor dobra,« je povedal geolog Fulvio Ia-darola, ki je izdelal izvršni projekt nove vrtine, v katero bodo vložili 418.000 evrov. V novih termah bodo zagotavljali možnost zdravljenja kroničnih in degenerativnih bolezni, rehabilitacijo in talasoterapijo. Topla voda, ki jo bodo iz podzemlja, kjer ni podvržena ones- naževanju, črpali pri 36 stopinjah Celzija, koristi za živčni sistem, krvni obtok, kožo, bronhije. Začetno bodo vse zdravstvene storitve proti plačilu, nato pa bodo podpisali tudi konvencijo z zdravstvenim podjetjem. Tržiška občina je obnovi rimskih term namenila 1,2 milijona evrov, 1,5 milijona evrov je prišlo z dežele, 2,5 milijona evrov je pristavilo podjetje Terme Romane. Konzorcij za razvoj tržiške industrijske cone je ob termah zgradil parkirišče s petinštiridesetimi mesti, tako da je obnova objekta skupno stala okrog šest milijonov 1 4 Četrtek, 27. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / jazbine - S skupno prireditvijo Kultura brez meja Povezujejo Brda Mnogo ljudi, živahno napovedovanje z dobrim ozvočenjem (kar ni vselej samo po sebi umevno) in izvirna režija so značilnosti druge prireditve »Kultura brez meja«, ki zaobjema Brda na obeh straneh meje ne glede na narodno jezikovno sestavo prebivalstva. Na Jazbinah se je v nedeljskih popoldanskih urah zbralo več kot štiristo ljudi, kar je verjetno botrovalo dejstvu, da je bila eno uro prej na odprtju razstave fotografij Vasje Lebana na Bukovju, ki je sodila v isti sklop kulturnega prikaza, le peščica ogledovalcev. Tudi na Jazbinah so v kleti kmetije Gradisc'iuta obiskovalci najprej posvetili svoje zanimanje ogledu fotografske razstave, ki jo je pripravil fotoklub Skupina 75, in slik, ki so jih izdelali člani društva likovnih ustvarjalcev Dablo iz Šmartnega. Pred posegom dveh umetnostnih kritikov, ki sta vsak zase posredovala ključ za ogled in »branje« razstavljenih fotografij in slik, je skupina gojenk slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel zaigrala na šest harf. Množično druženje se je nadaljevalo v veliki skladiščni hali navedene kmetije, ki so ji dodali dolg šotor s priložnostnim ogrevanjem. V njej se je odvijal program, ki so ga oblikovali mešani pevski zbori Mirko Špacapan iz Pod-gore, F.B. Sedej iz Števerjana, Ludvik Zorzut iz Medane, Rado Simoniti z Do-brovega in Coral Lucinis iz Ločnika, pihalni orkester Brda, učenci centra Emil Komel iz Gorice in glasbene šole Pro muzika Dobrovo ter pevci-solisti in plesalci Martina Kocina, Nikolaj Pintar, Mirjam Špacapan, Rosana Volk in Monika Zajšek. V programu so se prepletale zborovske pesmi, glasbene skladbe, solo petje - italijanska in slovenska državna himna - plesni duo in pogovori. Da, pogovori: najbolj pogosto uporabljena beseda napovedovalke Mairim Cheber je bila namreč - komunikacija: tako tista, ki se pojavlja v govorni, pisni in analogni obliki, kot tista, ki je pomanjkljiva zaradi nepoznavanja, preredkih stikov ali neusklajenosti programov. S prepletanjem slovenščine in italijanščine iz stavka v stavek - takšen ritem je omogočila celovita režija Jasmin Kovic s sprotnim pisanjem prevodov na prosojno mrežo, ki je ločevala zborovske in orkestralne nastope od povabljenih gostov - je povezovalka vabila na oder in se pogovarjala z reprezentativnimi osebami. V številčno različnih sestavah so na jasno opredeljena vprašanja odgovarjali uredniki dveh krajevnih glasil iz Števerjana in Dobrovega Damijan Klanjšček in Lucija Prinčič Terpin; vinogradniki Robert Princic, Matjaž Četrtič, Iztok Mikulin in Luigi Soini, ki proizvajajo in tržijo po sestavinah, okusu in načinu proizvodnje podobna vina, a z dvema različnima oznakama Collio in Brda; turistični operaterji Joško Sirk, Sebastijan Mavrič, Ariana Suhadolnik in Vesna Valentinčič, ki si prizadevajo -včasih uspešno, pogosto neusklajeno -privabiti goste od blizu in daleč ter (veliko teže) oblikovati skupno turistično agencijo; dva župana, Fran Mužič iz občine Brda in Luciano Patat iz občine Krmin, ki sta s podatki dokazovala, da je obiskov in povezovanja mnogo več od pavšalnih ocen; stoletna Števerjanka Marica Rožič, ki je živahno posredovala nekaj spominov in izkušenj; predstavniki šolstva Vesna Filej, Tullio Don-da, Tanja Colja, David Buzinelli in Alessandra Schettino, ki so izpostavili pomembnost goste prisotnosti šol na teritoriju in prepletanje izročila ter kulture; na koncu so o razvojnih perspektivah spregovorili Stefano Cosma, Andrej Markočič, Mara Černic in Sandra Turco, ki so dopolnili že prej načete vsebine: turizem, ohranjanje habitata, trženje proizvodov, reklamiranje, povezovanje... Navedenim razmišljanjem ob rob pa naslednje: poleg potrebe po čim popolnejši in razčlenjeni čezmejni komu- Udeleženci (levo); utrinka s kulturne prireditve (desno) bumbaca nikaciji je med pogovori večkrat odjeknil običajni in nekoliko izrabljeni stavek o meji, ki je odpravljena, »ostaja pa v glavah«. Tolikokrat ga je slišati, da nismo več gotovi, kaj pravzaprav želimo z njim povedati. Številne izkušnje dokazujejo, da smo se znali čezmejno povezovati na številne načine v administrativno in policijsko bolj zapletenih okoliščinah. Sedaj se to nadaljuje v drugačnih oblikah. Če se omejimo na območje Brd, se je primerno spomniti na osemindvajset let pohodov Števerjan -Gonjače - Števerjan z najmanj devetdesetimi in največ devetstotimi udeleženci. Je sedaj manj nekdanjega navdušenja? Morda. Gotovo gre za drugačne oblike, ki pa jih ne bodo pomnožili pozivi in vzdihi, temveč radovednost in interesi: gospodarski, kulturni, rekreacijski, raziskovalni... Ni namenskih omejitev v glavah, omejitve so v pomanjkanju naštetih postavk, kar ne zavisi od predsodkov, saj velja enako, na primer, za obubožano povezanost med Gorico in Krminom. (ar) Mirko Primožič bumbaca nova gorica - Župan sprejel patra Knavsa in Krpana Sporočilo o spravi s skupne maše na Sveti Gori še vedno odmeva Krpan in pater Knavs Potem, ko sta bila razglašena za Primorca leta 2013 in ju je v Ljubljani sprejel predsednik Borut Pahor, sta se pater Bogdan Knavs, nekdanji gvardijan samostana na Sveti Gori in predsednik območne Zveze borcev za vrednote NOB Nova Gorica Vladimir Krpan pred dnevi udeležila sprejema pri novogoriškem županu Mateju Arčonu. Pozornost sta si zaslužila z lansko pobudo za darovanje skupne maše na Sveti Gori za padle partizane, talce, internirance in druge žrtve vojne. »Pred dvema letoma ob dnevu spomina na mrtve smo imeli tradicionalno slovesnost v spominskem parku na Trnovem. Tedaj je zbrane nagovoril in izrekel blagoslov pater Knavs,« se poti do skupne pobude spominja Krpan. »Nagovor patra je mnogim segel v srce, saj je omenjal tudi partizane in žrtve. Po slovesnosti sva šla skupaj na vrh spominskega parka, lilo je, oba sva bila mokra. Takrat je pater predlagal, da gremo na šilce, da se ne prehladimo. Res smo šli, jaz sem zvrnil celo dva, on pa je imel šoferja...« v smehu niza spomine Krpan. »Takrat je padla beseda, da bi nekaj podobnih potez kazalo še narediti. Tako je raslo iz enega v drugo, ljudje so se oglašali, izražali mnenja. Ne da bi si mislili, da smo, ne vem kaj premaknili. A če smo v srcih ljudi premaknili kaj malega, je bilo že veliko narejenega,« je prepričan Krpan, ki pove tudi, da so o pobudi o maši seznanili vse člane 49 krajevnih borčevskih organizacij od Ročinja do Lipe na Krasu »Vsi so izrazili soglasje. Samo eden je rekel, da se nam malo meša v glavi, no, sedaj pa mi je ta isti celo čestital,« pristavlja Krpan. Pater Knavs, ki je na prireditvi ob razglasitvi za Primorca leta 2013 dobil tudi »primorsko državljanstvo«, na vprašanje, ali sta pričakovala takšen odziv, odgovarja: »Vsak, ki kaj dela, upa, da bo to obrodilo uspehe. Največje priznanje je bilo, da naju je podprl tako širok krog ljudi. Potem pa stvari kar sledijo. To je za naju največje priznanje, da se ljudje v teh najinih vrednotah povezovanja, pomiritve, sprave prepoznajo.« foto km. gorica - Mestna sekcija VZPI-ANPI Spominsko ploščo hočejo premakniti Še naprej si bodo prizadevali za ovrednotenje osvobodilnega boja na Goriškem, katerega zasluge so mestne oblasti dolga leta namerno prikrivale. »Potem ko smo namestili novo obeležje pred goriško železniško postajo, ostaja nerešen problem spominske plošče na goriškem gradu, ki je povsem prikrita javnosti, saj se nahaja ob obzidju na nedostopnem mestu,« poudarja Mirko Primožič, goriški predsednik VZPI-ANPI, ki je o spominski plošči na gradu spregovoril v zaključnem delu svojega poročila na nedavnem občnem zboru mestne sekcije partizanske zveze. »Ploščo so namestili leta 1965, vendar je nato nekako šla v pozabo, saj se nahaja ob obzidju pri prireditvenem šotoru, ki ga zdaj nihče več ne uporablja,« pravi Primožič, ki je prepričan, da je treba ploščo premakniti na bolj viden kraj ob vhodu, saj bodo le tako obiskovalci gradu izvedeli, kaj se je v njem dogajalo med drugo svetovno vojno. Nacisti so namreč s pomočjo italijanskih kolaboracionistov na gradu uredili zapore, v katerih so pobili več partizanov in antifašistov. Zaradi tega je Primožič prepričan, da je prav se spomniti njihove smrti z namestitvijo plošče na bolj vidno mesto. Enako kot na gradu se je po Primožičevih navedbah zgodilo še v številnih drugih krajih v mestu, kjer so spominske plošče namerno postavili v zakotna mesta; med temi omenja zapor, kjer je plošča nameščena v notranjosti poslopja, tako da je iz zunanjosti nihče ne opazi. Med nedavnim občnim zborom sekcije VZPI-ANPI sta prisotne v imenu Zveze združenje borcev za vrednote NOB iz Nove Gorice nagovorila Vladimir Krpan in Danilo Bašin, v imenu pokrajine in hkrati SKGZ je pozdravil Aljoša Sosol, v imenu zveze AVL pa Mario Merni. Na srečanju je Primožič opozoril, da se na deželi razmišlja o ureditvi muzeja odporništva v kasarni Piave v Palmanovi, kjer so med drugo svetovno vojno mučili in pobijale partizane in antifašiste. »Kar se tiče dogodkov na Goriškem, bodo v muzej vključili ustanovitev Proletarske brigade pri Selcah, vendar ne smejo pozabiti na goriški grad in zapor, kjer so ubili veliko ljubi; hkrati je treba primerno pozornost nameniti tudi celotnemu prostoru, ki gre do Nove Gorice do Tolmina in Postojne, saj je bilo med osvobodilnim bojem to območje neposredno vezano na Gorico,« poudarja Mirko Primožič. »Ni pa to bilo prvo tovrstno dejanje. Tu na Primorskem pokopavamo padle borce večinoma skupaj z župnikom. Kar nekaj, ne pa še povsod, župnikov ob prvem novembru blagoslavlja tudi spomenike padlih partizanov, žrtev . Te stvari niso tako nedosegljive. Mislim, da bo to prava pot, ki počasi raste naprej, ukazati pa se ne da,« je stvaren Krpan. »Ko duhovniki blagoslavljajo vse mrtve, blagoslavljajo tudi partizane. Nikogar se ne ločuje, to je osnovna pieteta do vseh pokojnih. To je globoka želja, ki tli v srcih vseh v Sloveniji. Najhujša tragika za ljudi je, da ne vedo, kje je kdo pokopan in mu ne morejo prižgati niti svečke,« razmišlja pater Knavs. Načrtujejo v bodoče še kakšno podobno gesto? »Mene so že klicali,« odgovarja Krpan. »Dejal sem: pot je odprta. Na Primorskem je nekoliko lažje. Tudi z Dolenjske, Notranjske so prišle pobude - spominjam se, ko je bil škof Grmič na notranjskem mašo s čez 1.200 prisotnih Poskusi so že bili, ni zlomka da prej ali slej ne bomo dosegli tega.« »Tisto, kar je že bilo, je treba spet na novo spodbuditi,« pristavlja Knavs. »Podobne pozitivne geste so bile: v Kočevskem Rogu sta bila nadškof Šuštar in predsednik Kučan. To je treba nadaljevati,« je prepričan pater, ki pozdravlja tudi zamisel, da bi takšna maša na Sveti Gori postala stalnica. »O tem se bomo še pogovarjali, sam sem mnenja, da to ne bi bilo napačno. Veteranom sem že izrazil željo, da bi to bila skupna maša. Mislim, da bi šlo,« je optimističen Krpan. Pater Knavs se je po treh letih sicer poslovil od Svete Gore, sedaj je ponovno v Ljubljani. Rad poudari, da je na Primorskem preživel tri čudovita leta. »Že ko sem bil tu v času mojega no-viciata kot devetnajstletni fant, sem občudoval zgodnjo pomlad, odprte, prijazne, nasmejane ljudi. Povsod sem se čutil sprejetega kot človek. To je najbolj pomembno. In Primorci ste oziroma sedaj lahko rečem smo, zelo odprti ljudje, potem je vse zelo enostavno!« (km) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. februarja 2014 1 1 gorica - Začel se je pustni čas Rio poletel do zmage, štmavrska Indija druga Zmagoviti voz iz Štarancana Pustarka iz Medje vasi-Štivana bumbaca foto dr Z razposajenim goriškim sprevodom se je začel nori pustni čas. V nedeljo so razposajeni pustarji priklicali v Gorico množico gledalcev, ki so uživali ob veseli in pisani povorki. Med vozovi je povsem zasluženo zmagal Štarancan s papagajem Riom in vsemi njegovimi filmskimi prijatelji, drugo mesto je zasedla štmavrska Indija, tretje pa pustarji iz Medje vasi-Štivana z Renzijem v parlamentu in Berlusconijem v družbi brhke Ruby. Med skupinami so prvo mesto osvojili praljudje iz Romansa, na drugo mesto se je uvrstil Robin Hood iz Opatjega se-la, tretji so bili pustarji iz Medeje. Posebno brda - Izjemen uspeh v Splitu Briško oljčno olje štirinajstkrat zlato Kar 14 zlatih medalj so na sobotnem mednarodnem oljkarskem tekmovanju v Splitu odnesla olja iz Goriških Brd. Konkurenca je bila tudi tokrat huda: na že 11. prireditvi Maslina Split 2014, ki je namenjena oljkarjem Sredozemlja, se je prijavilo 657 oljkarjev iz desetih držav. Ocenjenih je bilo 435 vzorcev ek-stra deviških oljčnih olj, od katerih je bilo 170 mešanih olj, 130 vzorcev je bilo sortnih, izključno iz domačih sort, 70 vzorcev iz ekološke pridelave, 75 vzorcev olj tujih sort, 215 vzorcev konzerviranih oljk in drugih izdelkov iz plodov oljke in oljčnega olja, kot so vložene namizne oljke, paštete in namazi, v posebni kategoriji so ocenjevali tudi dizajn steklenic, etiket in darilno embalažo. Letošnja prireditev je potekala v znamenju slovenskih oljkarjev, saj jih je sodelovalo več kot sto. Brici pa so bili z osvojeno bero zlatih kolajn daleč najuspešnejši. Ocenjevanja se je udeležilo devet članov Društva oljkarjev Brda (DOB) in Vinska klet Goriška Brda in prav vsi so odnesli zlata odličja. Jadran Jakončič s Huma je za briško Črnico prejel zlato kolajno, plaketo za najboljše sortno ek-stra deviško oljčno olje (prvak sorte) ter prestižni naslov »top 20« - uvrstitev med 20 najboljših oljčnih olj prireditve. Kmetija Drnovšček iz Vedrijana je poleg dveh zlatih kolajn za ekstra deviško oljčno olje (Belica in Blend) prejela posebno nagrado - naslov vice šampio-na za vložene oljke - in tako pometla z vso konkurenco iz večjih oljkarskih držav. Elizej Prinčič, predsednik DOB, je za briško Drobnico poleg zlate kolajne prejel še plaketo za najboljše sortno ekstra deviško oljčno olje (prvak sorte). Marijan Jericijo je prejel tri zlate kolajne za tri različna ekstra deviška oljčna olja. Ostali člani, ki so prejeli zlata odlič-ja za ekstra deviško oljčno olje, pa so: Ivan Skubin, Vilko Prinčič, Aleš Bučinel, Ivan Jenko, Boris Marinič in Ivan Sim-čič. V kategoriji ocenjevanja etiket so Boris Marinič, Vinska klet Goriška Brda in DOB za etiketo Črnica - Vita, oblikovano v okviru projekta UE LI JE II prejeli zlato kolajno - etiketo je oblikovalo podjetje Markacija, Kmetija Drnovšček zlato, Jadran Jakončič pa srebrno kolajno obe etiketi sta delo podjetja A-media. Brici so se uspehov v hudi mednarodni konkurenci zelo razveselili, saj potrjujejo, da pridelujejo vrhunsko ek-stra deviško oljčno olje butičnega razreda. Posebno se veselijo uspehov Črnice in Drobnice, avtohtonih briških sort, s katerimi že dosegajo mednarodno prepoznavnost. Jakončič je letos z briško Črnico na senzoričnem ocenjevanju, na t.i. panel testu dosegel več kot 95 od 100 možnih točk, kar mu je prineslo uvrstitev med najboljših dvajset olj prireditve. Drnovškovi iz Vedrijana, ki so letos prvič sodelovali z namiznimi oljkami, pa so z vice šampionskim naslovom dokazali, da sodijo v sam vrh olj-karstva v mednarodnem merilu. (km) Štmavrska Indija bumbaca Brazilske Sovodnje nagrado za simpatijo je med vozovi prejel Muppet show iz Sciacca, med skupinami pa pustarji v stilu družine Adams iz Tržiča. Sprevoda so se udeležili tudi pustarji iz Orehovelj, Sovodenj, Romjana, Šempetra in še iz nekaterih krajev. Skupno je bilo vozov in skupin dvajset. Tudi letos so k uspehu prireditve - lahko zatrdimo kar odločil- bumbaca no - prispevali pustarji iz slovenskih vasi in društev. Njihove vozove in skupine je tudi letos spremljala vesela (in še zlasti glasna) glasba. Po zaslugi Šempetrcev je po Gorici odmeval Agropopov hit »Živele Slovenke«, medtem ko so pustarji iz Opatjega sela sredi Gorice rajali ob zvokih uspešnice »Kdor ne skače ni Slovenc«. Prijeli goljufa v igralnici Varnostniki so v eni od novogori-ških igralnic konec tedna prijeli 37-in 53-letna Postojnčana, ki sta goljufala pri elektronski ruleti. Prepričana, da ju ne bodo odkrili, sta vanjo zvrtala luknjico, skoznjo potisnila žico, s katero sta ustavljala žogico in tako prirejala mesto njene ustavitve. Koliko časa in za koliko sta oškodovala igralnico, bo pokazala preiskava. Policisti ju bodo ovadili zaradi storitve kaznivega dejanja velike tatvine. »Pri odkrivanju neljubega dogodka, suma kaznivega dejanja, ki je se je minuli konec tedna pripetil v Hitovem igralniško-zabaviščnem centru v Novi Gorici, so se izkazali Hitovi zaposleni, predvsem v oddelku igralnih avtomatov, službi videonadzora in varnosti,« so o dogodku povedali na Hitu in dodali, da se je pomembna vloga videonadzora, ki je posebej specializirana za nadzor procesov prirejanja iger na srečo, s pravočasno prepoznavo prvih sumov in in-dicev kaznivega dejanja, prevesila v usklajeno akcijo Hitove varnostne službe in organov pregona. Osumljena so pridržali Hitovi varnostniki in ju predali policiji. Sodelovanje pa se bo nadaljevalo tudi v preiskovalnem postopku, v katerem navadno prav dokazi zbrani z vi-deonadzorom predstavljajo enega ključnih dejavnikov. (km) Na Goriškem 121 volivcev Med koncem tedna je desničarska stranka Fratelli d'Italia izvedla primarne volitve, s katerimi so izbrali udeležence kongresa, ki bo 8. in 9. marca v Fiuggiju. Na državni ravni se je primarnih volitev udeležilo 250.000 ljudi, v goriški pokrajini je bilo oddanih 121 glasov. Na podlagi izida volitev bodo goriško pokrajino na državnem kongresu predstavljali Francesca Tubetti, Alessio Zorzenon, Francesco Del Sordi, Federico Urizio, Roberto Borsatti, Maria Attianese, Cristina Ronco in Christian Massaro. sovodnje - Zlata grla v priredbi društva Vrh sv. Mihaela Zadnji čas za vpis Prireditelji poudarjajo, da gre za edino otroško in mladinsko pevsko tekmovanje v zamejstvu V sejni dvorani sovodnjega županstva so včeraj predstavili 14. revijo otroških in mladinskih zborov Zlata grla, ki bo na sporedu v soboto in nedeljo, 5. in 6. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Pobudnik odmevne prireditve je prosvetno društvo Vrh sv.Mihaela, revijo pa so novinarjem in prijateljem petja predstavili predsednica društva Karen Ulian ter člana umetniškega odbora Mateja Černic in Mirko Ferlan. Vsak s svojega zornega kota so razkrili podrobnejšo sliko prireditve, ki bo tudi letos gostila kakih petnajst zborov. Vpis na revijo je še možen z dostavo prijavnice preko faksa (št. 0481 882964) ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihae-la@yahoo.it, saj zadnji rok za prijavo zapade 28. februarja. Revija bo tudi letos razdeljena na dva dela: na revijski in na tekmovalni del. Revijski del bo na sporedu v soboto, tekmovalni pa v nedeljo. V primeru, da bi bilo manj prijav, bosta oba dela revije potekala isti dan, če pa bo prijav več, bodo prireditelji nastope zborov razdelili na jutranji in popoldanski del. Po pravilniku, ki so ga trije predstavniki društva podrobno obrazložili, na revijskem delu ni starostne omejitve, medtem ko bo tekmovalni del upošteval starost pevcev: pri otroških zborih lahko nastopijo pevci in pevke, rojeni leta 2003 in mlajši, pri mladinskih sestavih pa pevke in pevci, rojeni leta 1998 in mlajši. Zbori, ki se bodo prijavili na revijski del, lahko v svoj program uvrstijo dve pesmi po lastni izbiri, vsaj ena skladba pa mora biti slovenska umetna ali priredba ljudske pesmi. Pri tekmovalnem Mateja Černic, Karen Ulian in Mirko Ferlan foto vip delu pa se morajo zbori predstaviti z eno slovensko umetno skladbo, z eno priredbo slovenske ljudske pesmi in z eno pesmijo po lastni izbiri. Svoj program morajo zbori odpeti a cappella (brez spremljave) ali s klavirsko spremljavo. Če se bodo odločili za drugačno vrsto spremljave, morajo to predhodno sporočiti in predstaviti partituro. Žirijo bodo sestavljali trije strokovnjaki s področja zborovskega petja, ki bodo na koncu ocenili posamezne nastope ter dodelila naslednja priznanja: zlato priznanje z odliko, zlato priznanje, srebrno priznanje in bronasto priznanje. Poudarjeno je bilo tudi, da gre za edino otroško in mladinsko pevsko tekmovanje v zamejstvu, da pravico do nastopa imajo v glavnem zamejski zbori (vrata pa niso zaprta zborom iz Slovenije) in da je tekmovalni del namenjen zborom, ki se želijo posebno izkazati in se primerjati z drugimi sestavi. Na koncu je bila še izrečena zahvala Lokandi Devetak z Vrha in Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki sta gmotno podprli zahtevno prireditev. (vip) podgora Pri Paglavcu • • • •■ prirejajo prikaz obrezovanja oljk Kulturno in rekreacijsko društvo Andrej Paglavec iz Pod-gore bo v sredo, 19. marca, priredilo prikaz obrezovanja oljk. Vodila ga bo univ. dipl. inž. agr. Irena Vrhovnik iz Kopra, svetovalka za oljkarstvo novogoriške Kmetijsko gozdarske zbornice. Iz organizacijskih razlogov je obvezna prijava. Zainteresirani naj do 15. marca pokličejo na tel. 0481-390788 (Luciano) ali na tel. 0481-391027 (Edi). Prikaz bo potekal v popoldanskih urah, podrobnosti bodo udeležencem sporočili ob vpisu. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 25. februarja 2014_24 GORICA - V petek v Kulturnem centru Lojze Bratuž Vroče sledi hladne vojne Razstava ponuja vpogled v dogajanje ob slovensko-avstrijski meji v letih 1945-1991 Vroče sledi hladne vojne je naslov zgodovinski dokumentarni razstavi, ki je nastala pred letom dni. Pripravil jo je Gorenjski muzej v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije in Mohorjevo založbo Celovec, vodji projekta sta Jože Dežman in Hanzi Filipič, na ogled je bila doslej v Kranju in Celovcu. Na 23 dvojezičnih, nemško-slovenskih panojih ponuja vpogled v dogajanje na meji med Slovenijo in avstrijsko Koroško v letih 1945-1991. Predstavlja zgodbo prehodov slovenskih ljudi čez železno zaveso ter posledice le-teh s pomočjo izbranih usod ljudi in posameznih družin, pa tudi širših analiz tega poglavja na celotnem slovenskem prostoru, torej tudi na Primorskem. Posebna pozornost je na dogajanju v letu 1945 od bega slovenskega prebivalstva in fenomena politične emigracije do vračanja vojnih ujetnikov in civilistov v Slovenijo, delovanja Matjaževe vojske, politike jugoslovanskih in slovenskih oblasti do slovenske manjšine v Avstriji. Zaobjeti so tudi teroristični napad v Velikovcu, kontrola Udbe nad celovško Mohorjevo in Cirilom Že-botom, pa tudi pričevanje Draga Jančarja, ki je moral zaradi knjige v zapor. Razstava je, kot rečeno, usmerjena v koroški prostor, vendar v panojih, ki po- nujajo splošnejši vpogled, zaobjema tudi goriški in primorski delo slovenskega ozemlja. V številke in podatke so zaobjeti tudi prehodi skozi naš del železne zavese. Ob panojih, ki so nastali za razstavo, bo goriška postavitev nudila tudi nadgradnjo z gradivom iz našega konca, ki bo prikazano v številnih vitrinah s knjigami, dokumenti, fotografijami in zgodbami, ki govore o prehajanju meje pri nas. Odprtje razstave bo v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v petek, 28. februarja, ob 18. uri. Že ob 17. uri pa bo v komorni dvorani projekcija istoimenskega enournega dokumentarca. Voden ogled razstave V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Gorici bo danes ob 17. uri voden ogled razstave z naslovom »Emozioni croma-tiche«. Udeležence bosta nagovorila avtor likovnih del Renzo Pagotto in kritik Alex Pessotto. Prijave za škodo Na novogoriški mestni občini so včeraj začeli z zbiranjem prijav škode zaradi posledic žledu, ki je nastala med 30. januarjem in 10. februarjem letos, in sicer škodo, nastalo na kmetijskih zemljiščih in sadnem drevju ter na delno poškodovanih stavbah. Škodo v gozdovih bo ocenjeval Zavod za gozdove Slovenije. Prijavo škode v gozdovih lahko oškodovanci oddajo na obrazcu 1 tudi na novogoriški občini. Oba obrazca za prijavo škode sta na voljo na spletni strani novogori-ške občine in na občinski recepciji. Upoštevane bodo tiste prijave, ki bodo prispele do vključno 13. marca letos. (km) Vizualna umetnost Drugo izmed treh predavanj v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo, ki so plod sodelovanja med SCCA-Lju-bljana in Mestno galerijo Nova Gorica, bo posvečeno videu. Drevi ob 19. uri bodo obiskovalci lahko prisluhnili umetnostni kritičarki Idi Hiršenfelder in spoznavali razsežnosti video prostora in umetnost projiciranja. Predavanje bo v novogoriški mestni galeriji. (km) NOV URNIK /TAJNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI S 1. MARCEM 2014 OD PONEDELJKA DO PETKA 10.00-15.00 OB SOBOTAH 10.00-13.00 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. ~M Gledališče KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 7. marca, ob 20.30 v italijanščini »Quando le donne erano di sinistra« (Marino Zanetti), Terzo Teatro iz Gorice; 18. marca ob 20.30 v slovenščini »(U)tri(n)ki«, KUD Grešni kozli; 30. marca ob 18. uri v slovenščini »Umor v vili Roung« (Achille Campanile), Dramska družina F.B. Sedej iz Štever-jana; 1. aprila ob 20.30 v furlanščini »Sdrindule: Ridere per non piangere -Ridi par no vai«; 14. aprila ob 20.30 v slovenščini »Po mojem Slovenci«, igra Boris Kobal; 5. maja ob 20.30 v slovenščini »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); 27. maja ob 20.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v italijanščini »Omaggio a Fo - Jannacci - Gaber. Per ora rimando il suicidio«, igra Marina De Juli; 5. junija v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288; info@kulturnidom.it). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 25. februarja ob 20. uri »Postani obcestna svetilka« (Srečko Kosovel); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.10 »The Lego Movie«; 20.15 - 22.15 »Sot-to una buona stella«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »12 anni schiavo«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.30 - 20.30 »Arrugas«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.20 »The Lego Movie«; 20.15 - 22.10 »Sot-to una buona stella«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »12 anni schiavo«. Dvorana 3: 17.30 »Sotto una buona stella«; 20.20 »The Lego Movie« (digital 3D); 22.15 »Storia d'inverno«. Dvorana 4: 17.10 - 19.50 - 22.10 »Monuments Men«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »La mia classe«. fl Razstave DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave »Generative Art« Bogdana Sobana v galeriji Ars na Travniku; do 28. februarja po urniku odrtja knjigarne. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v petek, 28. februarja, ob 18. uri odprtje zgodovinsko-dokumentarne razstave z naslovom »Vroče sledi hladne vojne. Prehod Slovencev čez železno zaveso 19451991«. Razstavo bo predstavil zgodovinar Jože Dežman, pel bo MoPZ Chorus 97, recitirala bosta Paul Eluard - Svoboda in Skupina mladih KD Stanko Vuk; ob 17. uri bo projekcija dokumentarca »Vroče sledi hladne vojne«; razstava bo na ogled do 12. aprila ob prireditvah ali po domeni. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled skupinska čezmejna likovna razstava »Soča brez meja - Isonzo senza confini«; sodelujejo Alda Antoni (Tržič), David Cej (Ronke), Stanka Go- lob (Tolmin), Lidija Gruntar (Nova Gorica), Ida Kocjančič (Miren), Zdravka Komic (Vogarsko), Tiziana Millo (Re-dipulja), Mariadolores Simone (Gorica), Cristiano Vernole (Tržič) in Dea Volarič (Tolmin); do 28. februarja od ponedeljka do petka 10.00-13.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 27. februarja, ob 20.30 koncert državnega ansambla pesmi in plesa Rusije Voroneška dekleta; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu, tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo 7. marca, ob 20.45 v sklopu niza »Jazz in progress« koncert «Astral Interchan-ges«, igrata Francesco De Luisa, klavir in Giovanni Maier, kontrabas; vstop prost. Več na www.ilcarsoincorso.it. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 10. marca, ob 20.45 bosta nastopila orkestra Opera gio-cosa FJK in zbor Canzoni d'autore iz Gorice s »Pierino e il lupo« in »Pi-nocchio... senza il lupo«; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. GRAJSKE HARMONIJE V DVORANI GRADU KROMBERK: 14. marca, ob 20. uri bo koncert pianista Alexandra Gadžijevega. Ob 19. uri bo brezplačno vodstvo po zbirkah muzeja v sodelovanju z Goriškim muzejem; več na www.kulturnidom-ng.si. 9 Šolske vesti V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 25. februarja, ob 17. uri v oddelku za cicibane pustna ustvarjalna delavnica za otroke. ŠOLA MATEMATIKE MATH LAB-DC. Hiša pravljic prireja šolo matematike za osnovnošolce ter dijake nižjih in višjih srednjih šol. Prvi tečaj se bo začel marca in je namenjen dijakom nižjih srednjih šol, posebej tretješolcem, ki bodo v mesecu juniju opravljali malo maturo. Vpisovanje bo potekalo do 28. februarja; informacije na hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina), 346-8914956 (Elija). S Izleti UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence avtobusnega izleta na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova), da bo avtobus odpotoval iz Štivana ob 7.15 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 7.20, v Doberdobu ob 7.30 in v Ronkah pri pi-ceriji Al Gambero ob 7.45; organizatorji sporočajo, da je še nekaj prostih mest na avtobusu; informacije in vpisovanje pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO za Goriško sporoča udeležencem izleta v hrvaško Istro, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal avtobus št. 1 ob 6.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro/z Goriščka, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štandreža s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jam-ljah in Štivanu. Udeleženci morajo imeti veljaven osebni dokument. Organizatorji priporočajo točnost. Društvo obenem sporoča, da je za izlet še nekaj razpoložljivih mest. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). S Mali oglasi IŠČEM DELO v gostinskem sektorju; dolgoletna izkušnja kot upraviteljica in kuharica. Tel. 333-7168949. □ Obvestila ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sporoča, da bo redni letni občni zbor danes, 25. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. KRAJEVNA SEKCIJA STRANKE SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Doberdoba bo imela svoj občni zbor v četrtek, 27. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih za cerkvijo. Na dnevnem redu so poročilo tajnika, občinske volitve, kongresne obveznosti. Prireditve SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v društvene prostore v soboto, 15. marca, ob 20. uri na praznovanje dneva žena. Gostji večera bosta gospe Tatjana in Valentina iz Boljunca s skečem, ob glasbi bosta sledili večerja in tombola; ženske iz Doberdoba bodo pripravile razstavo ročnih del; informacije in rezervacije po tel. 347-1243400 (Magda). OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 4. marca, ob 15. uri. Za animacijo bo poskrbela priznana plesna skupina VIP Dance Company iz Nove Gorice; vstopnina 2 evra, informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288, info@Kulturnidom.it). DRUŠTVO ZA KULTURO FORUM GO-RIZIA GORICA GURIZA vabi danes, 25. februarja, ob 18. uri na sedež v Ul. Ascoli 10/A v Gorici na predstavitev publikacije zgodovinarja Roberta Spazzalija z naslovom »Pola operaia (1856-1947)«; več na forumgori-zia.blogspot.com. KROŽEK SEL prireja danes, 25. februarja, ob 18.30 na sedežu v Ul. Bel-linzona 11/A v Gorici srečanje na temo zdravstvene reforme in posledic, ki jih bo ta imela za Gorico in njeno pokrajino. Gost večera bo kirurg in urolog Srefano Pustetto. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) potekajo srečanja v sklopu niza »SOS cervello« med 17.30 in 19.30: 25. februarja Liliana Bencivenga o paničnih napadih; 25. marca Serafino Reali o psihozdravilih za otroke; 22. aprila Lia Gregoretti na temo depresije; 27. maja Marco Bertali »Malattie menta-li o dolori dell'Anima?«; vstop prost, več na www.sos-cervello.it. V VEGETARIJANSKEM PROSTORU v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici prirejata združenji VegAnima in AVI (Združenje italijanskih vegetarijancev) danes, 25. februarja, med 18.30 in 19.45 predavanje zdravnice Annarite Aiuto z naslovom »The China Study«. ZADRUGA EDUCARE WALDORF FJK prireja na sedežu na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu danes, 25. februarja, ob 20.30 predavanje o vedenjskih motnjah in težavah pri dojemanju šolskih snovi; vstop prost. OKROGLA MIZA O ŠPORTU V ZAMEJSTVU »Kam pluje naš šport« bo v sredo, 26. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovala bosta profesorja Andrej Vremec in Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI-ja, povezoval bo Albert Voncina. KINOATELJE vabi na otvoritev audio-vizualne inštalacije in podelitev nagrade »Darko Bratina. Poklon viziji« dokumentaristki Ruth Beckermann v četrtek, 27. februarja, ob 18.30 v Trgovskem domu na Korzu Verdi v Gorici. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA -PREDAVANJA 2014 v domu Franc Močnik v Svetoivanski Ul. (Ul. San Giovanni) v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob 20. uri: 27. februarja Helena Je-riček Klanšček in Drago Klanšček »Postenje duše in telesa: zakaj in kako?«; 19. marca, p. Silvio Šinkovec »Oblikovanje samopodobe pri mladih«; sreda, 26. marca, Miha Kramli »Močni starši - stabilni otroci«. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bosta 27. februarja ob 18. uri psiholog Alessandro Spreafichi in specialist v omeopatiji in omotoksi-kologiji Paolo Comoretto predavala na temo prehranjevanja. V soboto, 1. marca, ob 18. uri bo predstavitev knjige »Una grande tragedia dimentica -La vera storia delle foibe« Giuseppi-ne Mellace; z avtorico se pogovarjal novinar Roberto Covaz; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo 27. februarja ob 18. uri srečanje s pesnico Natalio Bondarenko, ki bo predstavila svojo zbirko poezij »Confi-denze confidenziali« in pesnikom Sandrom Pecchiarijem, avtorjem dela »Le svelte radici«. 1. marca ob 16. uri bo Alberto Sorge predstavil strip »Il pagliaccio e la luna«. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ZDRUŽENJE STARŠEV ROMJAN vabijo v petek, 28. februarja, ob 18.30 v občinsko knjižnico v Tržiču na večer slovenske kulture »Med Krasom, morjem in Sočo«. Tatjana Rojc bo predstavila dela pisatelja in esejista Alojza Rebule, uvodne besede bo podala Rudica Požar Manfredini ob glasbeni spremljavi Eduarda Zottija. AŠKD KREMENJAK in vaška skupnost vabita na pustni ples s Štefanom in Ivano v torek, 4. marca, ob 21. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giovanni Bella iz splošne bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 11.10 Ermanno Bon (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 9.55, Mario Monticolo iz hiše žalosti v Ul. Degli Orti 23 v cerkev Sv. Valeriana in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.50, Nerina Bussani vd. Linina iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev; 10.50, Norina De Stefano vd. Baricelli iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.50, Luigi Nichele v kapeli pokopališča, sledila bo upepe-litev; 12.00, Maria Bosich por. Polli, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. / KULTURA Torek, 25. februarja 2014 25 razstava memorabilia - Voden ogled s Frankom Vecchietom Velika skrinja vizij, spominov in predmetov Vecchiet: S sodobno umetnostjo ustvarjamo novo podobo sveta Razstava Memorabilia je velika skrinja spominov, predmetov in vizij, ki jih Franko Vecchiet z različnimi umetniškimi podobami in tehnikami podaja publiki; dela, ki izhajajo iz umetnikove intimnosti, pa ne ponazarjajo le njegove osebne izkušnje: v njih se lahko prepoznavata tudi narodna skupnost Slovencev v Italiji in mesto Trst. V nedeljo se je v tržaškem muzeju Revoltella na vodenem ogledu Vecchie-tove razstave Memorabilia zbralo okrog devetdeset ljudi; ogled sta v dveh skupinah vodila kustosinja razstave Giulia Giorgi ter sam Vecchiet. Dogodek spada v niz kulturnih dnevov »Kultura ponovno v središču«, ki jih v februarju prirejata Slovenski klub in Gruppo - Skupina 85. »Umetnost je nekaj, ki more sloneti na stiku in na odnosih z ljudmi ter na izkušnji, ki jo umetnik predela in poda naprej«, je Franko Vecchiet označil pojem umetnosti, na katero gleda kot nekaj zelo širokega: »Tega me je naučil Černigoj, ki me ni učil le tehnike, bil je moj učitelj življenja. Z njim sem razumel, da se umetnost spreminja in da lahko nanjo gledamo iz različnih zornih kotov; naučil me je, da moram gledati daleč okrog sebe in tako sem šel v Urbino, Ljubljano, po Evropi in v ZDA, kjer sem spoznaval umetnost in umetnike.« Za umetnikom, ki je imel tako velik zgled, kakor je bil lahko Černigoj, in hkrati možnost, da spozna evropsko umetniško razsežnost, se skriva nešteto anekdot in pripetljajev, s katerimi se lahko ponašajo le take vrste osebe. Tako smo izvedeli, da je Vecchiet v mladih letih razstavljal skupaj s Černigojem v Vidmu, kjer je bolj izkušen in skoraj trikrat starejši Černigoj, ustavljal po cesti mlada dekleta, da jih povabi na razstavo, kjer je potem mladega Vecchieta res čakalo presenečenje: cela skupina mladih deklet! »Takrat sem spoznal, da umetnost potrebuje stik z ljudmi.« Razstava Memorabilia je razdeljena v več sklopov. Inštalacije »Si-mi-la-re« predstavljajo predvsem pripadnost neki skupnosti, ki na nek način ni več popolna. Umetnikov suknjič, ki visi na kovinski inštalaciji, pa prav tako predstavlja njegov dom, ki mu nekaj manjka. To praznino prikazujejo inštalacije na stenah, ki so nastale ob zaprtju pomembnih ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji: za umetnika je bilo najbolj boleče zaprtje galerije Tržaške knjigarne, ki jo je tudi sam vodil. Razstavna sklopa Podi in Coal sta posvečena grafiki. Prvi je nastal, ko so na univerzah v Parizu, Benetkah in šoli Nor-dio v Trstu prenavljali učilnice in je umetnik shranil linolej, na katerem so pustili za sabo sledi razni študentje, profesorji, mize in stoli. Drugi, črno-bel cikel Coal pa je nastal v ZDA, kjer je umetnika nav- dihnila pokrajina s kopi premoga. »Imam tudi svoj muzej letal. To je virtualni muzej, ki ga lahko kadarkoli potegnem iz škatel, ki so spravljene pod mojo posteljo. Sem pa vseeno ravnatelj tega muzeja.« Sklop z naslovom MPA je »šala iz obupa«, ki je nastala kot spomin na letala, ki so iz Aviana letela bombardirati Jugoslavijo in ponoči zbujala umetnika. Tako je povabil prijatelje, naj vsak naredi majhno papirnato letalo. Obsežen del razstave je namenjen tisku: od sklopa Totemov, ki nas popeljejo skozi zgodovino tiska in Dnevnikov, ki nam orišejo umetnikovo pot skozi vsakdan, ki se iz leta v leto, iz obdobje v obdobje spreminja, vse do svinčenih knjig. Zanimivo je manjše delo, sestavljeno iz črk besede revolucija, od katere ostanejo samo črke besede »love«: »Revolucije ne znamo narediti, ljubezen pa vedno ostane.« Pomemben del razstave so tudi izdelki iz soli, ki pričajo o umetnikovi izkušnji, ko je delal v sečoveljskih solinah. »Ideja vsega je to, da naj s sodobno umetnostjo ustvarimo novo podobo umetnosti in s tem novo podobo sveta, tesno povezano z etiko, estetiko in umetnostjo samo«, je umetnik zaključil svoj voden ogled. Barbara Ferluga Franko Vecchiet je obiskovalcem razkril marsikaj zanimivega o svojih delih, svoji umetniški poti in pojmovanju vloge likovnega ustvarjanja fotodamj@n revoltella - Jutri Predstavitev monografije Memorabilia Jutri bo ob 17.30 v muzeju Revoltella predstavitev monografije umetnika Franka Vecchieta z naslovom Memorabilia, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska ob priložnosti pomembne razstave. Ob Vecchietu bodo prisotni tudi urednik Andrej Furlan, ki je avtor fotografij Vecchietovih objavljenih del, umetnostni zgodovinarki Nadja Zgonik in Federica Lu-ser, ki sta prispevali spremni študiji, ter kustosinja Giulia Giorgi, ki je v monografijo dodala izčrpno biografijo Franka Vecchieta in seznam vseh njegovih dosedanjih osebnih in skupinskih razstav ter edicij. Ob priložnosti bodo s posebnim popustom na voljo tudi monografije z grafiko, ki jo je umetnik priložnostno pripravil v omejenem številu izvodov. slikarstvo - V Vidmu izbor Zecove poetike Odprtje razstave Pictor Optimus Safeta Zeca Bralkam in bralcem sem najprej dolžna pojasnilo. Razstava Safeta Zeca »Pictor Optimus - In punta di pennel-lo« je na ogled v Vidmu in ne, kot sem napačno napisala v petkovi napovedi, v kraju Colloredo di Monte Albano severno od Vidma. Tiskarna Albicocco se nahaja v središču meta, v Ulici Ermes di Colloredo 8. In najbrž je treba razlog za nastalo zmedo iskati ravno v imenu te ulice, ki jo najdemo tudi v vasi Colloredo di Monte Albano. Spletni iskalnik Google, vsakodnevni neprecenljivi sopotnik naših poklicnih in prostočasnih dejavnosti, je tokrat odpovedal na celi črti. Ali bolj natančno, zavedla me je njegova sekcija zemljevidov (Google Maps), ki se je iz nepojasnjenih razlogov odločila, da tiskarno Albicocco postavi na zemljevid vasi Colloredo. Tistim, ki so morebiti v soboto tavali po Colloredu v iskanju Zecove razstave, se zato opravičujem. Morda jim bo v tolažbo vedeti, da niso bili sami ... Zecova razstava je nedvomno vredna ogleda. Videmska tiskarna Albicocco resda ni umetnostna galerija in prav gotovo ni najbolj primeren kraj za likovno razstavo, izbor razstavljenih slik pa je nedvomno zanimiv in obiskovalca napolni z lepoto. Tudi zato, ker je to kraj, v katerem je Safet Zec, potem ko je zaradi vojne zapustil rodno Bosno in Hercegovino, našel prijatelja Corrada Albicocca in delavnico, v kateri je lahko začel na novo ustvarjati svoje grafike. Tokrat so tu na ogled platna, iz katerih izžarevata vsa Ze-cova poezija in svetloba. Kot v katalogu razstave (ki je na voljo po »demokratični« ceni 10 evrov) ugotavlja Roberto Budas-si, je ta v Rogatici rojeni slikar, ki že preko dvajset let živi v Italiji, eden redkih sodobnih predstavnikov tisočletne slikarske tradicije, eden tistih slikarjev, ki znajo s svojim čopičem, s poezijo svojih subjektov, s humanostjo svojih tematik, nagovoriti naš razum in srce: Safet Zec je eden tistih slikarjev, ki znajo še misliti in ustvarjati kot slikarji, zato njihova dela nagovarjajo tako delavca in gospodinjo kot intelektualca in izvedenca. Večina okrog šestdesetih, doslej nikoli razstavljenih, slik je manjšega formata (30x40 cm). Obiskovalec bo v njih prepoznal številne značilne elemente Zecovega ustvarjanja, v marsikaterem primeru pa tudi študijsko podlago za tiste slike skoraj monumentalnih razsežnosti, ki si jih je bilo pred štirimi leti mogoče ogledati na antološki razstavi v beneškem muzeju Correr. Kljub neprimerno manjšemu formatu pa upodobljene skodelice, hlebci kruha, kredence, blazine, moške srajce, objemi, beneške in bosanske fasade niso izgubile svoje sporočilne poetičnosti. Razstava bosanskega slikarja Safe-ta Zeca bo v prostorih videmske tiskarne Albicocco na ogled do 12. aprila (med obratovanjem tiskarne - telefon 0432 547573). (pd) ssg - Nocoj v Trstu v Modrem abonmajskem sklopu Električno mesto Ansambel eVolution Dance Theatre povezuje ples, zvok, barve in tehnologijo Električno mesto bo nocoj ob 21.00 prižgalo svoje luči in bo dinamično zaživelo na Velikem odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z gostovanjem najnovejše predstave ansambla eVolution Dance Theatre z naslovom ELECTRICITY. Enkratni plesni večer spada v Modri abonmajski sklop in je nastal v sodelovanju z družbo Artisti Associati-Circuito Danza Friuli Venezia Giulia. Tehnologija in izraznost človeškega telesa iščejo skupne poti v koreografiji ansambla, kjer različne energetske sile spodbujajo presenetljive in nepriča- kovane vtise. Koreograf Anthony Heinl (ki se je izoblikoval kot asistent Pendletona pri skupini Momix) je ustvaril pot do »idealne bodočnosti« z upoštevanjem nikoli dovršenega, raziskovalnega gibanja umetnosti in ustvarjalnosti. Električno mesto združuje sugestije plesa, zvoka, barve in tehnologije, v vizionar-nem in atletskem slogu tega italijanskega ansambla. Zadnje vstopnice za edino deželno etapo tega plesnega dogodka so na voljo pri blagajni gledališča, ki bo odprta uro in pol pred začetkom predstave (tel. 040.362542). Krstna uprizoritev nove monodrame in tango skupine Pasiones Company V mali Bartolijevi dvorani Rossettijevega gledališkega doma v Trstu bo drevi krstna uprizoritev monodrame Una v Trstu rojenega dramatika in scenarista Enrica Luttmanna, ki ga na rodno mesto veže še marsikatera vez, če drugega ne ravno več postavitev njegovih del bodisi za Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine bodisi za La Contrado. Tudi abonentom Slovenskega stalnega gledališča ni neznan: prejšnji teden je namreč v tržaškem Kulturnem domu gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s posrečeno postavitvijo njegovega dela Sen (Il sonno). Monodrama Una je posvečena liku današnje ženske, ene v množici žensk, ki v sebi skriva ogromno kontrastov, ki si je zastavila pomembne cilje, a se obenem počuti krhka. Ženska sama v svoji kuhinji lika perilo in med delom razmišlja: mar elegantne moževe spodnjice pomenijo, da ima istospolno razmerje, ki bi ga morala raziskati kot detektiv v preobleki? In ali je v kratkih krilcih hči med vrstniki bolj opazna kot je bila sama v njenih letih, ko se ji je zdelo, da je sploh nihče ne vidi? V monodrami, ki jo je režijsko postavil Marco Casazza, nastopa Maria Grazia Plos, ki zna učinkovito združiti čustvenost in ironičnost. Predstava bo v okviru abonmajskega niza alternativne scene na sporedu do 9. marca. Danes in jutri bo zasedena tudi velika dvorana Rossetti-jevega gledališča, kjer bo v sklopu plesu posvečenega abonmajskega niza Stalnega gledališča FJK nastopila skupina Pasiones Company znanih plesalcev tanga Adriana Aragona in Erice Boaglio v predstavi Pasiones 2014 - Tango y Musical. 2 6 Torek, 25. februarja 2014 MNENJA, RUBRIKE / postojna - Čeprav ne tako intenzivno kot v prejšnjih dneh Gladina Planinskega polja je včeraj dodatno narasla POSTOJNA - Gladina vode na Planinskem polju in Cerkniškem jezeru je včeraj še naraščala, a ne tako intenzivno kot v minulih dneh. V zadnjih 24 urah je na Planinskem polju narasla za šest centimetrov, od tega ponoči za centimeter, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal predsednik Gasilske zveze Postojna Marko Simšič. V prihodnjih dneh pričakuje, da se bo stanje glede na vreme stabiliziralo. Kot je povedal Simšič, je bilo včeraj na območju Planinskega polja še 20 gasilcev in do okoli 40 vojakov, ki bodo polnili in nameščali še 2000 naročenih vreč, utrjevali nasipe ter črpali vodo iz ogroženih objektov. Če bodo ljudje potrebovali pomoč, bodo na voljo tudi za premikanje pohištva. Po potrebi bodo v času izvajanja aktivnosti gasilcev še vedno občasno zaprli cesto Logatec-Postojna. Po Simšičevih besedah je še vedno zalitih 24 objektov, nekaj jih ima še težave z vodo. Kot je dejal, pa ne predvidevajo, da bi bili ogroženi novi objekti, saj se bo zaradi lepšega vremena najbrž stanje stabiliziralo. V prihodnjih dneh bistvenega naraščanja gladine vode ne pričakuje oziroma upa, da se bo voda umirila. Bo pa treba počakati, kdaj bo gladina vode začela padati. Gladina vode je narasla tudi na Cerkniškem jezeru, in sicer se je od nedelje od 12. ure do včeraj povišala za dva in pol centimetra. Po besedah poveljnika civilne zaščite občine Cerknica Jožeta Turšiča sta dva objekta, ki sta bila ogrožena, pod nadzorom. Tudi vas Otok ni ogrožena in je dostopna, pravi Turšič, po potrebi pa bodo še pripeljali material za dvig cestišča. Dodal je, da se voda v Rakovem Škocjanu umika, tako da bodo danes delavci elektro službe pregledali, ali se lahko kraj priklopi na električno omrežje. Včeraj so po njegovih besedah večinoma nadzirali stanje, v pripravljenosti pa bodo še vedno gasilci, če bo treba črpati vodo.Turšič pričakuje, da se bo nivo gladine vode v torek ustalil, v sredo in četrtek pa bi lahko počasi padal. Ob tem je dodal, da Žalostna prizora s Planinskega polja, kjer voda še vedno narašča, čeprav ne intenzivno kot v preteklih dneh foto meta krese bodo zadovoljni že v primeru, da se bo voda ustalila in ne bo več naraščala. Poveljnik civilne zaščite Cerknica je še pojasnil, da je bil nivo vode pri mostu na jezeru v nedeljo popoldan 6,27 metra, kar je 28 centimetrov manj, kot je bil rekordni nivo leta 2000. Trenutno se pretok Ljubljanice in Krke zmanjšuje, razlivata se na poplavnih območjih ob strugi. Te poplavljene površine ob Ljubljanici in Krki se bodo sicer v prihodnjih dneh počasi zmanjševale. Obseg ojezerjenih površin v Loški dolini pa se trenutno ne povečuje, je zapisano na spletni strani Občine Logatec. ilirska bistrica Umrl je pater Ivan V • V Tomazic Pater Ivan Tomažič ILIRSKA BISTRICA - V domu za ostarele občane v Ilirski Bistrici je v sobotp v 94-letu starosti umrl Pater Ivan Tomažič. Večini svojega življenja je preživel na Dunaju, kjer je postal znan po ustanovitvi študenskega doma Koro-tan. Slovenski javnosti je bil poznan tudi kot pisec in prou-čevalec venetske teorije o izvoru Slovencev, ki jo je zagovarjal skupaj z Jožkom Šavlijem in Matejem Borom. Pater Tomažič je bil rojen v vasi Pregarje, v tujini pa je živel vse od otroštva. Med študijem se je vključil v red klaretin-cev, v začetku petdesetih let minulega stoletja pa je kot duhovnik delal v bolnici za ostarele v dunajskem rajonu Baumgarten. Srečeval se je s številnimi slovenskimi študenti, ki so študirali v avstrijski prestolnici in začel razmišljati, kako bi jim pomagal. Tako je zasnoval zamisel o gradnji slovenskega doma, zbiral je denar in pri tem premoščal številne težave. Leta 1966 je bil dom zgrajen in je kmalu postal referenčna točka za vse Slovence, ki so zahajali na Dunaj. Leta 1986 se je umaknil iz Koro-tana, ki ga je Mohorjeva družba spremenila v hotel in prodala. PISMA UREDNIŠTVU Dovolj igračkanja s tržaškim pristaniščem Namesto, da bi navijali za vsako, tudi stečajno idejo trenutne le-vosredinske uprave, češ da ga ni podjetnika, ki bi vlagal v načrt, ki ni v skladu z direktivami, je nujno potrebno jasno razložiti, zakaj območje starega pristanišča »ni in nikoli več ne bo tovorni terminal«. Tega časopisi niso dolžni obrazložiti le nam, podpornikom gibanja Svobodni Trst, temveč vsem prebivalcem Trsta. Ker, odkar obstajamo kot gibanje, ne mislimo več tiho prepuščati tistim, ki pišejo v časopise, da objavljajo nekatere zgolj propagandne trditve. Sramotno slabo stanje »starega« pristanišča zagotovo ni dober razlog, da bi se ogromno območje prepustilo špekulaciji in interesu le nekaj posameznikov. Pretvoriti območje starega pristanišča v prostor, ki je namenjen drugim dejavnostim, bo stalo ena- ko, če ne veliko več, kot znašajo sredstva, ki bi jih potrebovali za ponovno uporabo območja za pristaniške dejavnosti in na status Svobodnega pristanišča strogo vezane poslovne dejavnosti. Torej, enkrat za vselej, zakaj se zavzema stališča proti tržaškemu pristanišču in se na veliko pritiska na preselitev proste cone in ukinitev posebnega statusa tržaškega severnega pristanišča, ko vsa večja italijanska pristanišča (na primer Benetke) prosijo vlado, naj jim odobri proste cone za izboljšanje pogojev in zaposlitvenih možnosti? Zakaj se v Trstu že leta na vse načine poskuša zmanjšati te, še vedno mednarodno veljavne prednosti, ki nam jih je zgodovina darovala po tragičnih dogodkih druge svetovne vojne in se vsak izgovor išče le, da se v ljudeh vzbudi prepričanje, da je "Staro" Pristanišče degradirano območje, ki lahko mestu le škoduje? Prišel je čas, da se s to škodljivo in nenehno proti pristaniško propagando preneha. Cui prodest? Trst že propada in marsikomu se cedijo sline po najlepšem, še neuporabljenem »waterfrontu« sredozemlja. Bodo naši sinovi tam dobili zaposlitev kot vratarji in nočni čuvaji, varuhi čudovitih stanovanj tujih bogatašev, ki bodo s svojimi jahtami ob prvem, drugem in tretjem pomolu mestu prinesli blagostanje, prav tako, kot se to ne dogaja in (uspešno?) uresničuje v "porto San Rocco", če še ne v "Porto Piccolo" v Sesljanu? Naj torej zopet darujemo ozemlje in bodočnost mesta? Verjetno bi bilo primerno bralcem vsaj občasno obrazložiti kaj sploh pomeni prosta točka, prosto pristanišče, tax free heaven ali pro-stocarinsko območje. Pojmi so precej različni in tržaško pristanišče še danes razpolaga z vsemi temi, kot to navajajo Tax & Justice, OECD, GATT-WTO in podobne mednarodne ustanove. Torej med temi, ki zahtevajo postavitev muzejev, arhivov in podobnega in zainteresiranimi podjetji, na primer "Jesa industrial ltd", service company z Hong Kon- ga, ki je specializirano v "start up" torej pri nastajanju novih podjetij, ki v stari prosti coni namerava razvijati pet strateških smernic in sicer: duty free e-trgovstvo, t.i "entertainment", pomorski register, finančni center off-shore in logistično ploščad (vir: il Piccolo 31.7.2013 Riprendiamoci il porto l'authority e circondata), kdo bi mestu prinesel več delovnih mest in dobička? Mnogo podjetij se zanima za "staro" prosto cono, prav tisto, ki po mnenju župana in prefekta zavira razvoj mesta. Razpis za izdajo večletnih koncesij pričakujejo tudi pristaniški podjetniki, ki naj bi, po zakulisnih govoricah, bili pripravljeni tudi na zavezništva(vir: il Piccolo 14.2.2014 Porto vecchio parte l' operazione-spezzatino). Mi smo prepričani, da je prosta cona še kako zlata vredna, če se celo mednarodni velikan zanima zanjo. Že spet bo kdo namignil, da nasprotujemo razvoju in zagovarjamo predsednico pristaniške oblasti, ker se za gibanjem skrivajo določene fi- Nlfl gure, ki nočejo tržaškega razvoja. Tem naj še enkrat razložimo, da smo Svobodni Trst nepristransko gibanje, želimo zagovarjati interes večine Tržačanov, tudi slovenskega rodu, smo močno zaskrbljeni za skupno bodočnost in bomo operacije pristaniške oblasti stalno, neizprosno spremljali. Ob tem bi rad pozvali vse (predvsem slovenske) predstavnike italijanske politike, naj globoko premislijo katerikoli potencialno nezakoniti dokument, ki jim ga trenutna uprava predloži v podpis«. Povezto s promocijskega letaka, ki ga je tržaška pristaniška oblast izdala leta 2013. Gibanje Svobodni Trst A. Rupel / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. februarja 2014 27 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Non e mai troppo tardi 23.20 Talk show: Porta a Porta Rai Due 6.00 Nan.: La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Film: Pretty Princess (kom., i. A. Hathaway) 23.30 2Next - Economia e futuro ^ Rai Tre Nad.: My life 17.00 Film: L'uomo senza pau-ra 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Don Camillo e l'onorevole Peppone 23.30 Speciale Champions League 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Belpietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Benvenuti al Nord 23.35 Film: I mo-stri oggi v Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Nad.: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.45 Nan.: Due uomini e mezzo 16.30 Nan.: How I met your mother 16.55 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: Funny Games - Possiamo ini-ziare? (triler) 23.20 Film: Arancia mecca-nica (dram., '71, r. S. Kubrick) La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Linea gialla ^ Tele 4 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Report.: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa mangi? 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. februarja 2014) Vodoravno: Šola za žene, top, eroto-manka, aria, paralela, strnad, Ana, Ani, stative, V. G., tik, butan, outsider, Kufo, Stradivari, flam, Msta, kis, Perte-ole, pretok, N. S., Ops, Poe, gž, rodilo, Tetovo, NLP, I. V., I. S., piperidin, S. A., estri, Ati, Eureka, Erazem, ril, monarhija, inokulacija, Vale, Kač, Otmar, Humar; na sliki: Moliere; njegova dela: Šola za žene, Tartuffe, Skopuh. 11.00, 15.30 Poročila 9.00 Sporočamo 9.35 Tedenski pregled 11.10 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Seje delovnih teles: 83. nujna seja Odbora za finance in monetarno politiko, prenos 15.00 Svet v besedi in sliki 17.55 Ko bom velik, bom poslane' 18.00 Eu taksi 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 21.55 Sporočamo 22.15 Danes 22.30 Na tretjem... Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 23.30 Športna oddaja 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Il giardino dei so-gni 20.45 Pogovor z... 21.15 Boben 22.25 Biker explorer 23.00 Istra in... Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Znanstveni večer 20.00 Predstavljamo: Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina 20.30 Med nami 21.30 Zgodovina slovenskega letalstva, 1. del 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.45 13.00 Serija: Naša mala klinika 8.35 9.45, 10.55 TV prodaja 8.50 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 10.00 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 11.10 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.05 Serija: Opremljevalci v zasedi 12.30 Serija: Opremljamo za najemnike 13.55 Serija: Nepremagljivi dvojec 14.50 22.30 Serija: Gasilci v Chicagu 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Mentalist 23.25 Serija: Zaščitnik 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Bor-go Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Il caffe dello sport 15.15 Rubrika: Il caffe dello sportivo 16.30 Dnevnik 17.00 19.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Pun-tozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Ara pacis (T Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 12.30 Odpeti pesniki 13.0015.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke in otroške odd. 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Konec parade 21.05 Dok. odd.: Slovenci in 1. svetovna vojna 1914 - 1918 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.55 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 13.45 Umetni raj 14.25 Kviz: Moja Slovenija 16.05 Dok. odd.: Moj pogled na znanost 16.35 Mostovi - Hidak 17.10 Glasnik 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: ekipna tekma, prenos 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 20.30 Na utrip srca 21.10 Film: Ločitev 23.10 Točka (T Slovenija 3 6.30 Primorska kronika 7.15 10.40 Žarišče 7.5012.00, 17.50 Kronika 8.00 9.30, 10.30, Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.10 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.05 12.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 17.00 Serija: Nikita 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.25 Serija: Prijatelja pod odejo 14.45 Film: Znova v koloniji 16.30 18.00, 19.55 Svet 20.00 Film: Zbiralec kosti 22.05 Nad.: Lov na morilca 23.00 Film: Smrtni zadetek RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 21. nad.; 18.00 Gandhi - neo-boroženi revolucionar; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Torek, 25. februarja Rai 5, ob 21.15 VREDNO OGLEDA The aviator ZDA 2004 Režija: Martin Scorsese Igrajo: Leonardo Di Caprio, Cate Blanchett, Alec Baldwin in Kate Beckinsale Ko manjka samo pet dni do proglasitve letošnjih zmagovalcev oskarjevih nagrad, je drevi na sporedu film, ki je leta 2005 prejel kar pet zlatih kipcev. Junak dela je Howard Hughes, ena zanimivejših osebnosti 20. stoletja -vpliven inovator, posebnež, vizionar, pustolovec, priznani filmski produ- cent in ameriški drznež, ki je sam sebe doživljal predvsem kot letalca. Scorsese se je v filmu osredotočil na obdobje Hughesovega življenja, od poznih 20. do sredine 40. let prejšnjega stoletja, ko se je s strastjo in pogumom proslavil tako v letalskem kot v filmskem svetu. Celovečerec raziskuje Hughe-sove dosežke, a tudi njegovo čustveno življenje, ko se je plavolasi lepotec ljubezensko zapletel z Avo Gardner in Katharine Hepburn; življenje pa naposled končal osamljen, popolnoma obseden s številnimi fobijami. Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kor-nika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Skodelica klasike; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni noktur-no; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Torek, 25. februarja 2014_28 VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 990 1000 Nad severovzhodno in delom srednje Evrope ter Balkana je območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda doteka k nam v nižjih plasteh ozračja občasno bolj vlažen zrak. Po nižinah, ob morju in v alpskem svetu bo jasno do pretežno jasno. V predgorju bo spremenljivo. Čez dan se bo oblačnost povečala. Zjutraj in deloma dopoldne bo predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji prehodno spet nizka oblačnost. Čez dan se bo tam ja-snilo, predvsem v hribovitih krajih zahodne Slovenije pa se bo oblačnost povečala. Pihati bo začel južni ali jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, v alpskih dolinah do -5, najvišje dnevne od 7 do 14 stopinj C. Jutri dopoldan bo pretežno oblačno do oblačno vreme z možnostjo rahlih padavin. Čez dan bo vreme spremenljivo. Jutri bo na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. Ponekod v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugoza-hodnik, ki bo zvečer ponehal. Na Zlebeh...........670 Vogel ................340 Kranjska Gora.........75 Krvavec..............180 Cerkno...............105 Rogla ................140 REKA 7/12 JUTRI Í? Piancavallo . . . . ......420 Forni di Sopra .......380 Zoncolan............450 Trbiž .................340 Osojščica ............180 Mokrine .............460 Potepuški leopard seje paniko v Indiji NEW DELHI - Na severu Indije je paniko povzročil leopard, ko se je potepal v bolnišnici, kinematografu in stanovanjskemu bloku ter se izmikal lovcem, so včeraj sporočile lokalne oblasti, ki so v mestu Meerut, približno 60 kilometrov severovzhodno od prestolnice New Delhi, zaprle šole, potem ko so v nedeljo opazili potepuškega leoparda. »Kljub vsem naporom nam leoparda ni uspelo ujeti,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal lokalni uradnik S. K. Dubey. Veliko mačko so sprva opazili v nedeljo v praznem oddelku vojaške bolnišnice in poklicali urad za prostoživeče živali. Leoparda jim je uspelo zadeti s pomirjevalom. Zaradi velikih količin smoga omejen promet na Kitajskem PEKING - Sever Kitajske se že nekaj dni duši v smogu. Mesto Shijiazhuang je zaradi velikih količin smoga prepovedalo uporabo petine avtomobilov. Glavno mesto province Hebei se je za tako potezo odločilo ob razglasitvi druge najvišje stopnje alarma zaradi smoga, oranžne. V Shijiazhuangu so se pri prepovedi oprli na registrske številke avtomobilov. Kitajske prekriva že četrti dan. Prizadete so province Shanxi, Shandong, Henan in Liaoning. V nedeljo je ameriško veleposlaništvo v zraku izmerilo koncentracijo 366 mikrogramov prašnih delcev, manjših od 2,5 mikrometra, na kubični meter zraka. trst - Izredno mila zima na obali Pomladna nedelja v objektivu fotografa TRST -Lepa pomladna nedelja je navdihnila tudi našega fotografa Damjana Balbija, ki je med svojim fotografskim obhodom ujel v svoj objektiv tudi fotografiji (Foto-Damj@n), ki ju objavljamo. Na prvi je triptih najznačilnejših tržaških znamenitosti: grad Miramar, devinski grad in svetilnik zmage, v ozadju pa je zaznati zasneženo verigo alpskih vrhov. Na drugi je nežno cvetoča veja. Drevje letos sicer v naših krajih cveti že najmanj dva tedna, kar je zelo zgodaj, saj zime v pravem pomenu besede na obali niti ni bilo, čeprav je v naši neposredni bližini, na Notranjskem, z žledom in poplavami povzročila pravo naravno katastrofo. Lahko upamo, da nas ne bo presenetila s kakšno zapoznelo zmrza-ljo, ki bi lahko zlasti na sadnem drevju povzročili znatno škodo. london - V starosti 110 let Umrla Alice Herz-Sommer, najstarejša žrtev holokavsta Levo knjiga o zgodbi Alice Herz Sommer, desno njena fotografija z lanskega leta, spodaj Alice pred 2. svetovno vojno. LONDON - V Londonu je v nedeljo v starosti 110 let umrla Alice HerzSommer, ki je veljala za najstarejšo še živečo žrtev holokavsta, zaslovela pa je tudi po zaslugi dokumentarnega filma, ki je nominiran za oskarja. Herz-Sommer-jeva je med drugo svetovno vojno dve leti preživela v koncentracijskem taborišču Terezin na Češkem, kjer je sojetnike zabavala z igranjem klavirja. Rodila se je leta 1903 v Pragi in je bila med drugim družinska prijateljica Franza Kafke, piše francoska tiskovna agencija AFP. Novico o njeni smrti, ki je sledila kratki bolezni, je v nedeljo sporočil njen vnuk Ariel Sommer. Vse do četrtka je 110-letna Alice še živela sama v svojem stanovanju v Londonu, nato pa so jo prepeljali v bolnišnico, kjer je po dveh nočeh v nedeljo umrla. Zgodba Herz-Sommerjeve je bila navdih za 38-minutni dokumentarni film »The Lady In Number 6: Music Saved My Life« (Dama v številki šest: Glasba mi je rešila življenje), ki je nominiran za letošnjega oskarja. V filmu Herz-Sommerjeva deli svojo življenjsko zgodbo ter izpostavi pomen glasbe in smeha za srečno življenje. V video posnetku na spletni strani filma je med drugim razkrila, da ji je glasba rešila življenje, in dejala, da je sicer Judinja, a da je njena religija Beethoven. Nacisti so med drugo svetovno vojno v taborišče Terezin deportirali kakih 140.000 Judov, od tega jih je 33.430 tam umrlo. Kakih 88.000 so jih iz Tere-zina premestili v Auschwitz in druga taborišča, kjer so jih večino pobili. Herz-Sommerjeva in njen sin Stefan sta bila med manj kot 20.000, ki so preživeli.