Številka 348 TRST, v četrtek 17. decembra 1908 Tečaj XXXII! raz^ IZHAJA VSAKI DAN — tadi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ene StfT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih, tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ičini, Dornbergu itd. ZaBtmrele fiter. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■ adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-■uuij pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko« Je moč I nemrn NAROČNINA ZNAŠA xa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenina na nedeljsko lzdanj« „EDISOSTI" stan* : «•!•» — — letno K 5-ao, pol leta 3 SO ^mm—m Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO : ulica 6iorgto Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna kotsorcija lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllničnl račun št 84V652. TELEFON IL 11-57. BRZOJAVNE VESTI Roparski napad na vlak. SOFIJA 16. V minoli noči so neznani roparji pri Ihtimanu napadli mešani lokalni vlak Sofija—Piovdio ter oropali ea tovorni voz. Roparji so zbežali. Admiral Dejenquieres. PARIZ 16. — Poveljnikom sred o morske eskadre je imenovan podadmiral DejeLqiieres, Nesreče na železnici. BRIKSEN 16. Tovorni vlak št. 83 je iz dos'ej neznanega vzroka na progi Pflersch-Gossecsass ob 1 uri ponoči skočil 6 tira. Dva sprevodnika sta bila ubita, dva pa težko ranjena. PARIZ 16. V tunelu mtd Brive in Lv moges sta trčila skupaj 03ebni in tovorni vlak. Deset oseb je bilo ubitih, 15 pa ranjenih. Sedem francoskih mornarjev utonilo. SANCT JOHN (Nova Zelandija) 16. V minoli neči je silen vihar prevrnil čoln fran-ceskega križarja ..Admiral"*, v katerem je bilo 7 mornarjev. Vsi bo utonili. Državni zbor. DUNAJ 16. Danes je zbornica pričela razpravo o nujnem predlogu priaca L;chten-steiaa, da se takoj prične prvo čitanja zakonskega načrti tičočega se aneksije Bo3ne in Hercegovine. Princ Lichtenstein je utemeljevale svoj cujni predlog glede anekaijskega zakonskega načrta rekel,* da ni nobene re»ne politične stranke, ki bi prigovarjala prvemu čitanju anekaijskega zakona, pri katerem se gre le za to, da se že trideset let ob^tjječe faktično stanje spremeni v zakonito. Manje vestna in miroljubna velesiia bi bila brezdvomno izkoristila stisko Rasije za ča3a rusko-japonske vojne. Avstro Ogrska ni iz lojalnosti in rahločutnosti porabila t:ga politično ugodofga trenotk?.. Našiodncšaji do druge državne polovice nas pa že sedaj silijo, tla se z nedvomno iu odločno izjavo obrnemo proti mneniu, ki je napravilo zakonski tekst različen od našega. Govornik je izvajal iz zgodovine, da je zgodovinska pravica, ki jo uveljavija Ogrska na Bosno in Hercegovino že zastarela ia preperela, isto tako bi zamogla tudi Avs rija uvelja listi enako zgodovinsko pravico. Govornik je omenil g/notnio in krvav-h žrtev, ki jih jc doprinesla Avstrija povodom pacifikacije Boane ia Hercegovine ter je prišel do zaključka, da ne sme pripasti okupacijsko ozemlja ni naši ni drugi državni polovici, marveč da bi bila združitev in svobodna samouprava srbiko-hrvatskega naroda pod žezlom cesarske hiše edino primerna rešitev. Narodna združitev hrvatsko-srbskega naroda najbolje Eapreduje. Upor, ki se proti temu pojavlja v dveh malih južnih so3ednih drždvah, izvira edino-le iz dinastičnega partikularizma. Avstro Ogrska je večkrat velikodušno in dejansko podpirala v stiikah Srbijo in L'rnogoro. Ako pa hoče tak narodni mali obrat z nami konkurirati in z nami tekmovati, kar daleč presega njegova sredstva, zavrnemo ga mirno v njegove meje. (Z vahaa polival i). PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva. Iz ruščine prevei dr. G. G. Maljevski se je zasmejal in mi je obrnil hrbet. One, bržčas ni polagal posebne važnosti na to, kar mi je bil rekel; bil je na glaso izbornega mistifikatorja ter je slul radi svoje v umetnosti zbijanju šal iz ljudij na maškaradah, čemur je zelo pripomogla ona, skoraj nezavestna lažnjivost, ki je prešinjala vse njegovo bitje ... Hotel me je le podražiti; toda vsaka njegova beseda j se je pretakala kakor strup po vsih mojih žilah. Kri mi je vdarila v glavo. A, to boj to! rekel sem sam pri sebi: dobro! Moje včerajšnje slutnje so bile torej opravičene ? Ni me torej zastonj vleklo v vrt! To nikakor ne sme biti tako, sem vsklik-nil glasno in se udaril s pestjo po prsih, akoravno pravzaprav nisem niti znal, kaj naj ne sme biti. — Naj pride tudi sam' Maljevskij v vrt — sem si mislil (morda1 se je izblebetal; toliko drzen je že) — ali Posl. Šušte ršič je utemeljevaje svoj predlog rekel, da stopijo Jugoslovani v posvetovanje bosanskih stvari s pridržkom, da se s tem nikakor ne prejudicira državnopravnemu stališču, ki je 2avzema Bosna in Hercegovina. Jugoslovani zahtevajo združitev jugoslovanskih dežel v posebno državnopravno telo pod žezlom cesarja kakor narodno in zgodovinsko pravo ter bodo pri specijelni raspravi stavili tozadevne predloge. Govornik je zahteval, da se d>* Bosui ustavo sporazumno s prebivalstvom in kakor je samo ob sebi umevno, v okvirju monarhije podeli popolno svobodo in samoupravo. Govornik je naglašal potrebo, da vlada pri reševanju bosanskega ustavnega vprašanja nt stopi proti znanim ogrskim zahtevam. Vsaka popustljivost in zaupljivost bi bila usodepolna za bodočnost in za življenake interese monarhije. Zahteval je kemčno od vlade, naj objavi koijkrttai program o temeljih ustave obeh anektiranih pokrajin. (Živahna pohvala). Posl. Nemec (>oc. dem.) je govoril proti aneksiji in rekel, da bodo socijalni demokrati glasovali proti predlogi, prosil je pa, naj zbornica vsprejme nujni predlog socijalnih demokratov, da se odločitev o vojni in mira prepusti parlamentu. Posl. Malik je izjavil, da bodo Nemci glasovali brezpogojno proti anek iji. Govoiilo je potem Še več govornikov, ki s j skoraj v»i zagovarjali naredio jedinstvo in avtonomijo hrvatsko-srbskegi naroda ter jedinstveno rešitev jugoslovanskega vprašanja. — Nato je bila seja zaključena. — Prihodnja seja jutri. Občinski socijalizem. i. Dve smeri si stojita nasproti v narodnem gospodarstvu kakor dva mcgtčna ekstrema: individualistična in socijalist'ična. Individualizem zahteva, naj je dano vsakemu človeku na svobodo, da razpolaga s svojim imetjem (kapital kakor produkcijska sredstva, delavske moči itd.) po svoji svobodni volji. Vsaki pocdinec za-se naj arbi in dela za svoj lastiti blagor. Socijalizem je temu individualizmu nasprotni ekstrem: ne poedinec in njegov blagor prihaja v poštev, ampak korist splošnosti. Prvotno je pomenjala beseda socijalizem seve veliko strašilo ter so bile tedaj moderne tendence v narodnem gospodarstvu še premalo znane in se je zato razumelo pod besedo socijalizem vse to, kar je nosila socijalno-demokratična stranka v svojem programu. S časoma so se duhovi pomirili, razločevati so pričeli realnost od fantazije, ten-dsaci moderne produkcije od tendencijoznosti strankarskih propagand. Socijalizem v gorenjem pomenu besede napolnjuje dane3 glave največih državnikov. Opremljen s tremi predikati — državni, občinski in katederski socijalizem — je zadobil ueiztrebljivo življeosko silo. Podržavljanje železnic, put, telefona, telegrafa, razni monopoli it3. — vse to imenujemo s skupnim hnenom „socijalizacija*. Katederski socijalist je b;Io prvotno denunci-jatorno nazvanje razn h mladih, posebno pruskih vseučiliščnih profesorjev, ki ni-o bili _ i kdo drugi — (ograja našega vrta je bila zel<3 nizka in nikakega truda ni stalo splezati čez njo) — toda nikakor se ne bo godilo dobro onemu, ki mi pride pod roke! Nikomur ne svetujem, da bi se srečal z mano! Dokažem vsemu svetu in nji, iz-dajalki (nazval sem jo v resnici izdajalko) — da se znam maščevati. Vrnil sem se v svojo sobo, vzel iz pisalne mize nedavno kupljeni angleški nožič, pot i pa 1 ostrino rezila, nagrbančil obrvi in s hladno in osredotočeno odločnostjo ga utaknil v svoj žep, kakor da bi ne bilo za me nikako čudo delati take stvari in ne v prvikrat. Srce je v meni zlobno poskočilo in okamenelo ; do same noči nisem razgrbančil obrvi in ne odprl ustnic in neprestano sem hodil gori in doli, stiskaje z roko v žepu razgreti nož in pripravljaje se v naprej na nekaj strašnega. Ti novi, doslej nepoznani občutki so me tako obvzeli in me cel6 zabavali, da sem prav za prav na Zjinajido malo mislil. Neprenehoma mi je mrlel pred očmi — Aljeko, mladi cigan; — „kam mladi lepi mož ? — Lezi !w in potem : „ves si oškropljen s krvjo !... O, kaj si storil ?... Ničesar !" S kakim okrutnim smehljanjem sem ponovil besedo: Ničesar! Očeta ni bilo doma; toda mati, ki se je od nekaj časa sem nahajala v stanju neprestane tope razdraženosti, je zapazila individualizmu samo teoretični, ampak tudi j praktični nasprotniki. Nijnovejšega izvora je beseda in pomen „občinskega socijali/.ma", na Angleškem in Ameriki „mil lici pa! ni socijalizem"' imenovan. Občinski socijalizem je poteza novega časa. N.egova razlika med fanatičnim socijalizmom je mirno in stopnjujoče razvijanje k „socijalizaciji*. ObJina postaja z vsakim dnem važneji faktor v našem javnem življenju. Svoj čas se jo odigravala v3a usoda ljuditev v državi. Čim bolj se je diferencirala človeška družba in čim večo samostojnost so zadobili ti novi nastopajoči sloji, tem bolj se je pokazala po treba po neki gotovi decentralizaciji države Življenje je postalo tako komplicirano, da nikakor ni bilo več možno diktirati njegovih norm iz centrale države. Tak j je razpadla ta polagoma v manjše delokroge — dežele. Dežela se je delila v občine, v komune ia dobili smo tudi novo politiko, občinsko ali komunalno imenovano. V gotovem oziru se krije ti s stremljenjem, ki smo je imeno?ali zgoraj socijalizacijo. Občina reprezentira danes gotovo skupnost na enem kraju zbranega ljudstva. Popolnoma naravno je, da ima ta občina poseben interes na vprašanjih, ki so enotnega in enakega pomena za vse: razsvetljava, vprašanje neskvarjene hrane, pitna voda, zdravitvo itd. Bodi-3i siromak ali bogatin — cbema ne more biti vse eno, ali so ulice dovolj raz-, svetljene, ali je mleko čisto Škodljivih prime-sij, ali je pitna voda zdrava in brez škodljivih ; bacil, ki provzročajo tifu3 itd. Svoj čas taka vprašanja niso brigala občin. Občine so bile le političen ustroj —j danes pomenjajo mogočen člen v vsem našem: javnem, torej tudi gospodarskem življenju, Ia čim bolj stopnjuje življenje in na čim višjo kulturno stopinjo prihaja ljudstvo, tem važneji je njih pomen kakor gospodarski faktor. Dejstvo je, da je spričo današnjega kompliciranja javnega življenja posamezniku popoinoroa nemožao brigati 89 za vs«iko teh vprašaoi. Ddo je tako razde'jeno — in se diferc- čira z vsakim dnem bol —da je obseg človeš*eg: interesa in rnožrt -t,t njegove briga zelo om- on. Kdor pa bi notei vzlic temu resign rali na občino, bi moral to svojo trmoglavost kaj drago poplačati, ako noče stavljati svojega življenja neprestano v preveliko nevarnost. Najeti bi si moral c^lo legijo po-magačev, od katerih bi mu nekateri sveti'i na pot v večernih urah, drugi bi preiskavah v laboratoriju njegovo pitao vodo, mleko, meso itd. (Zvršttek tega članka pride). Italijansko vseučilišč uo vprašanje „Pieeolove" blamaže. Včerajšnji „Piccolo" je zopet dokazal, da zna tudi izborno hrvat^k', ako mu — kaže. Priznati moramo celo, da pozna hrvatsko žurnalistiko v Dalmaciji bolje, nego jo poznamo mi! Izbrskal je namreč neki list, o katerega ekzutenci mi (in menda z nami vsa javnost na jugu) niti sanjali nismo. List se zove „Kremen,ak" in izhaja v Šibeniku — ob popoinem izktjučenju javnosti. „Piccolo" ga je vendar našel in kriči na vse garlo hura! kakor da je našel dragocen zaklad. Zakaj ? Ker se ta list izreka za itali-jalin3ko univerzo v Trstu ! „Piccolo" je naravnost smešsn v tej Bvoji pajacadi. ker bi hotel oni zakotni listič ki nima nikogar za «eboj in za katerega ekzistenco se kompetentni politični vodilni krogi niti ne menijo — predstavljati kakor avtoritativno glasilo in dokazovati na podlagi povsem nemerodajnega mnenja tega lističa, da ni res, da bi bili Jugoslovani edini v odklanjanju italijanskega vseučilišča v Trstu! Čujte gospodje pri „P.ccolu"! „Kreme-njak"* je edini jugoslovanski list ki ste ga izbrskali doslej, da se morete sklicevati nanj ! Jedini!! Ia če uvažujemo absolutno brezpo-membnost tega obikurnega lističa, moremo reči, da taka izjema le potrjuje pravilo, ki se glasi: da Slovenci in Hrvatje odklanjajo Trst kakor sedež italijanskemu vseučilišču, dokler se jim ne zagotove take pridobitve, ki bodo tvorile primerno protitežje proti narastku politične moči Italijanov v naših krogih kakor posledice ustanovitve univerze. To ostaja fakt vzlic vsem — kamenjakom ! „Piccolo" pa more zabeležiti eno blamsžo več. — ___ Italijanska zbornica razpuščena Zdi se, da je Gio'ittiju dogorelo do prstov1, da-si je parlament glasoval zaupanje politiki Tittonijevi. V rimskih kompetentnih krog h se govori z gotovostjo, da dobi za božič ae praznike parlament dekret o razpuščanju. Giolitti se ne upa s sedanjimi elementi voziti do jeseni, ampak hoče že v marcu apelirati na volilce, o katerih sodi, da so že dovolj pripravljeni, da mu izvolijo večino, ki bo solidnije podpirala vladno politiko v teh dn^h izkušnje. DOGODKI NA BALKANU. Baron Aehrenthal na umikanju, Ne treba več mnogo kriterija in politične bistrovidnosti, da se vidi, da se ntš minister baron Aehrenthal nahaja v popolni retiradi. Takoj po proglašenju aneksije je naatopal z največo samosveatnostjo in je zahteval, naj se ta državni čin pripozna kakor donšen čin, proti kateremu ne more biti prigovora. In ako bi katera d.žava hotela k3j prigovarjati, se monarhija jedaostavno ne oziral na to. Baron Aehrenthal ni hotel Čuti, o ni-ksikih kompenzacijah ia nikaki konferenci: ako so že v naprej ne zagotovi, da ie njegov čin pripozna veljavnim. Baron Athrenthal je bil na stališču, da je z izvršeno aneksijo bo-sfeniko vprašanje prenehalo biti mednarodno vprašanje, marveč da je to poBtalo zgolj notranja stvar monarhije. Baron Aehrenthal je torej že a priori izključal vsako pogajanje. Ali dogodki so se zasukali tako, da je to stališče barona Aehrenthala postalo nevz-držljivo : bosansko vprašanje se je de fikto vzlic aneksiji ohranilo kakor mednarodno vprašanje, ki je mora rešiti nova mednarodna konferenca. Viden znak Aehrectbalo7ega umikin;a so sedanja pogajanja s Turčijo, da ta poslednja odneha od bojkota. In kako se vrše ta pogajanja ! ? Prelevila so se v navadno barantanje: koliko naj naši monarhija plača Turčiji ? ! Popred je baron Aehre^lnl gromel, da se sploh ne spušča v moje usodepolno stanje ter mi rekla pri večerji: Kaj se napihuješ, kakor miš na kašo ? Nasmehnil sem se ji le milostno v odgovor in mislil pri sebi: Da bi ona le vedela! Odbila je enajsta ura; šel sem v svojo sobo, toda nisem se slekel, pričakoval sem polunoči; slednjič je bila ta ura. Čas je! sem šepnil skozi zobe, se zapel do vrha, privihal celo rokave ter se odpravil v vrt. Že prej sem si izbral mesto, kjer bi imel stražiti. Xa koncu vrta, tam, kjer se je ograja, ki je delila naša in Zasjekinih posestva, naslanjala na skupni zid, je rastla samotna jelka ; stoje pod nje nizkimi in gostimi vejami sem zamogel dobro videti, kolikor mi je to dozvoljevala nočna tema, kar se je vršilo okrog; tu se je tudi vila stezica, ki se mi je vedno zdela tajinstvena; kakor kača je lezla pod ograjo, ki je na tem mestu nosila sledi nog, ki so jo prestopale in ki je vodila v okroglo senčnico iz gostih akacij. Dospel sem do jelke, se naslonil na njeno deblo ter začel stražiti. Noč je bila tako temna, ravnotako mirna, kakor prejšnja ; toda na nebu je bilo manj oblakov — in obrise grmov, celo visokih cvetic je bilo videti jasneje. Prvi trenotki čakanja so bili mučni, skoraj strašni. Na vse sem bil pripravljen, ugi-gibal sem le, kako mi je postopati: za- grmeti-li: ^Kam greš ? Stoj ! izkaži se — ali smrt — ali kar zabosti ... Vsaki glas, vsaki šum in vsako šuštenje se mi je zdelo pomenljivo, nenavadno. .. pripravljal sem se ... Pripognil sem se naprej ... toda prešlo je pol ure, prešla j« ura; moja kri je postajala bolj mirna, glava se je ohlajala : zavest, da delam vse to zastonj, da sem celo nekoliko smešen, da se je Maljevskij šalil z mano — se mi je začela krasti v dušo. Zapustil sem svoje skrivališče in obhodil ves vrt. Kakor navlašč ni bilo nikjer slišati niti najmanjšega šuma; vse je počivalo ; cel bi odnehala od bojkota. In tako stopanje iz ponosne višine 6amo-svesti v nižave tacega pogajanja ne komori- To kršenje je izvršil tržaški škt;f Frančišek Nagi in to ob istrskih deželnozborskih vr litvah, kakor so posneli naši čitatelji iz predvčerajšnje tozadevne notice, posnete iz „Polaer Tagblatta*. Stvar je nam znana že mituje ugleda monarhije. In da bo mera poina, od volitev sem. Obveščeni Brno bili iz litre, je veliki vezir — kskor javlja neka vest iz da je škof Nagi tikom pred volitvami pre- Carigradi — izjavil na?emu poslaniku, da bo povedal župnikoma Čer-arju in Zidariču prev- morai, predno definitivna ? klene pogajen'a zeti penudeno jima kandidaturo. Gg. župnika z A vbtro Ogrsko, te sklepe predložit ! sta tudi obvestila o tem poklicane vodilne Angliji v odobrenje! kroge. Voliici pa se niso ozirali na Tudi to pomenja triumf Augiije nad brano in fo kompaktno oddali svoje Nemčijo in Av3trc Ogrsko. za ta kandidata političnega društva Tu ni možno ničesar prektivati: baron !vate Slovence v Ltri. , Tudi žino bi.i obveščeni, da ]e ta korak škofa Nagia provzročil med voliici največe in da so se izrekale o njem naj- to za-giasove za Hr- Turčijo in predložiti vprašanje anek- ! ogorčene in da so se izi sonar odri koiferenci, o čemer obojnem i trezobzirneje obsodbe. 1 p o Dre 1 niti čuti. Nu> da"31 ncm 'e bl • molčali in nismo bilo znano vse to, smo hoteli tega nepremišljenega Aehrenthal ie prisiljen zapustiti evoje prejšnje ponosno staiišče i a odnehavati: pogajati se mora s sijo me ni hotel Umestno pravi prfška „Union: jkoraka tdWskega gkofa sprdvijati v javaost. Tako ponižanje si je mogel voditelj našej To pa v pričakovanju, da škof vendar ne bo vnaDje politike prihraniti s tem, da je že iz,tiral svojega jednostavno nerazumljivega po-začetka na;topii korektno pot, a tem, da je j stopanja do skrajnosti, da ne stori tudi dru-mednarodno obveznost (bosansko vprašanje) izega §e veliko o.Jiioznejega koraka: da bi okušal rešiti istim potom, po katerem ie nav-1 namreč silil rečena žutmika, naj se odrečeta štalu — v sporazumijenju z vla^tmi. To pa j mandatu. se ni zgcd:lo in se mora tu zaključati, kjer bi se morali pričeti! IZ BOSNE. Darilo dunajskega mestnega sveta. Dunajski mestni svet je na svoji toikovi seji sklenil podariti 5000 K kakor božično darilo za čete dunajskega vojnega zbora, ki so v posadkah Bosne in Hercegovine. TURČIJA. Turčija proti Srbiji in Črnigori. Carigrad 16. Turška vlada je po vojnem ministru ukazala častnikom generalnega štaba, naj pozorno pazijo na gibanje srbske in črnogorske vojske ob mejah, ki je v zadnjem času postalo zelo sumljivo. ČRNAGORA. Graska „Tagespost" poroča iz Kotora, da sta premet in položaj postala zopet normalna. Na tedenski trg so po novejši krizi zopet prišli Crnogorci in prinesli na prodaj razne pridelke iz svoje dežele. SRBIJA. 6 e 1 i g r a d 16. „Starcpa je zvedela, da se je včerajšnji mmisterski svet bavil z zahtevo vojnega ministra, ki zahteva daljni vojni 1-redit 11 mil. dinarjev. Štrajk železničarjev v Srbiji. Beligrad 16. Radi krivic, ki so se dogodile povedom zadnjega avansma železniških uradnikov, žugajo isti s štrajkom. Železniški uradribi f.o poslali ministru spomenico, v kateri zahtevajo, da se takoj odpravijo v;e krivice, sicer da prično takoj štrajkati. Ogrska. Kongres madjarskih katolikov. V S)prcii;U se je v torek vršil kongres ogrskih katolikov. Zastopano je bilo 43 ob čine z nad 3000 členi. vavzoči so bili podpredsednik državnega zbora p). Rakcvaky, p osi. Molnar in več poslancev ljudske stranke. Shodi so se vršili na treh mestih in sicer v inadjarskem, hrvatskem in nemškem jeziku. Podpredsednik Rakcvskv je ojstro napadal liberalno novinstvo, opat Nemet pa Žide, a zadovoljstvom je konstatiral, da je katoliška organizacija od 10.000 narasla na 140.000 členov. Sedaj pa, ko je puljski nemški list spravil to kričečo afero v javnost, moramo stopiti iz rezerve tudi mi. Naš puljski list prinaša vest o resigna-ciji sicer le kakor posnetek po nemškem listu in ne pridodaja nič, iz česar bi bilo sklepati, je-Ii ta vest resnična ali ne. Tcda po dejstvu da jej ne oporeka, moramo že sklepati, da je resnična. Ali bodi glede resignacije stvar taka ali taka. Saj zadošča že fakt, d * je škof Nagi prepovedal podrejenima župnikoma vaprejeti kar/d daturo 1! S tem je izvršeno flagrantno kršenje državljanskih in političnih pravic. In ne moremo si kaj, da ne bi ponovili tu apostrofe v „Polaer Tagblattu": ima-li škof N?gl posebne pravice da more zakonito zajamčeno pravopasivne volilne pravice odpravljati z mahinacijami te ali one vrste in je-li res duhoven izročen svojim predstojnikom s kostmi in kožo ? !" Pustimo na strani vprašanje, d £-1 i taka prepoved ne kolidira s kazenskimi določili zakonodaje v varstvo volilne svobode?!! Postopanje škofa Nagla so nam mora videti nezaslišano in gorostasno že ozirom na okolnost, da je škof zadal s tem udarec v obraz ravno tistim svojim vernikom, ki zaupajo svoji ščini!! Na sinoćnji mestni seji se je razpravljalo o manjših naknadnih kreditih za tekoče poslovno Itito, nadalje " modifikaciji tunelske črte, projektirane pod gričem Sv. Vida in o poboljških občinskim redarjem. N^va tarifa za kočije je bila izročena komisarju kočija-žev v svrho bolj jednostavne kompilacije. Predavanje v Nar. Del. Organizaciji. — Danes se prične ciklus predavanj, katerega namerava prirediti „Narodna delavska org," svojim članom tekom letošaie zimske sezone. Nocoj bode predaval g. dr. Rekar o predmetu : „Brezposelnost in način, kako jej od-ponoči". Pričakuje se obile udeležba vsakogar, ki se zanima za to velevažno strokovno in in gospodarsko vprašanje delavskih aleje". Predavanjo se začno ob 8 uri zvečer v prostorih „Nsr. Del, Organizacije". Poroke, rojstva, umrljivost. V tržaški mestni občini se je od 6. do 12. t. m. poročilo 23 parot-. Rodilo se je 124 otrok, in sicer 61 moških in 63 žensk; od teh 18 nezakonskih. Umrlo je 111 oseb in sicer 57 meških in 54 žensk. Naroden greh bi bil, ako bi ob teh praznih cdposlali le eno samo razglednico brez kolka družbe sv. Orila in Metodija. Naroden greh bi bil, ako bi teh dni i nakupovali pri trgovcu-tujmcu nakite 2a br žično drevesce, ko imen\o svojo slovansko tako trgovino, ki more zadovoljevati vsakem ukusu in vsaki želj*. C a r o b n a l u č ! to je najnovejše, kar je pririesel slovanski Božič v božično trgovino „Slovanske knjigarne in papirnice". Pozor otroci! Toga ni še bilo v Trstu. Svoji k svojim! to naj bo geslo vseh tr-žaškik Slovanov ! Tržaška tnala kronika. Poskusen samomor. Dominika TraŠčak, stara 23 let, stanujoča v ul. S. Zaccaria št. 15, vrgla se je včeraj v merje v samomorilnem namenu pri pomolu Samta. Izvlekel jo je iz vede mornar Ivan Budinja, stanujoč v ulici Capitelli št. 5, a nek redar jo je spremil domov. Njen soprog Alojz, finančni stražnik, je ob žalostni vesti dobil živčni krč. Druji poskusen samomor. Anton Bosco, star 47 let, vrgel se je sinoči v morje pri pomolu Sanita v samomorilni nemen. Piloti so ga rešili in spravili v bolnišnico. Revež je bolan na umu. „Razzia" policije. Sinoči je več redarjev pod vodstvom iuspektorja preiskalo geste po gostilnah in aretiralo več ljudi, ki so imeli orožje pri sebi. Mož, razmesarjen od vlaka. Oni nesrečnež, ki je bil predvčerajšnjem tako ^grozno razmesarjen cd isterskega vlaka pri Zavijah, je bil pripozoan od lastne soproge. Imenuje duhov- 86 Jerr'e3 Vodnik, star 51 let, stanujoč v Sv. ? M. Magd. spodnji št. 448. Gre tu bržkone Brno 82. 20. 67. 30. 21. I no most 17. 71. 73. 68. 26. Koledar in vreme. Danes : Lazar škof. — Jutri: Pričak. poroda M. D. Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne -{- Naše gledališče. Drobne politične vesti. 0 Osemurni delavnik na Angleškem. Angleška spodnja zbornica je v tretjem čitan.u z 264 proti 89 glasovom v-pre-je!a zakonski načrt g.ede osemurnega delavnika za radarje. Dnevne vesiL Imenovanje v poštni službi. Poštni kon-cipist dr. J u r i j T o n e 11 i je imeaovan za poštnrga kom sarja. Volitve v predstojništvo zavarovalnega zavoda za nezgoda na delu so bile zaključene z včerajšnjim dnem ob 4. uri popoiudne. Naši kandidati so zmagali v VI. kategoriji toliko v skupini delodajalcev kakor v oni dclavccv. Izvoljeni so v tej kategoriji za delavce : Jeriha Anton kakor član, Fran Gor-nišček kakor namestnik s 2055 glasovi pioti More-li tako postopanje vekšati spošto-;za uscdepolno nezgode. 7ar.je do više cerkvene oblasti?! Gotovo ne. Loterijske številke i?žrebane dne 16 de-Ali stvar more imeti še hujše posledice: ni-li-cembra 1908. nevarnost tu, da pade med ljudstvom tudi ugled tiste duhovščine, ki jej je nared doslej zaupal, videč v njej branitelje svojih gospodarskih in moralnih interesov ? ! Tega koraka škofa Nagla ni torej obsojati samo se stališča po zakonu zajamčene! 10'5 Cels. — Vreme včeraj deževno. _ d žavljanske svobode, ampak involvira neum-l Vremenaka napoved za Primor-Ijivo nepremišljenost se stališča interesov! ako : Oblačno s padavinami. Hladni vetrovi, cerkve same ! j Temperatura hladna, O tem zadnjem momentu naj razmišljajo! izlasti vsi eni slovenski krogi, ki so biii vedno S pri rokah z obsodbami na našo cdreso radij y ncdeljo 20. t. m. cb 7. uri zvečer se n»s3 opozicije proti sedanji politični struji na; ponovi ot;čno 2e!j0 burta „Vražja misel", tržaškem ordinarjatu. Donršljali so si morda, j 13 t> m ugajala občinstvu, kakor da škof Nagi snuje v Trstu in I*tri tako- j mai0katera uprizoritev tekoče sezene. Ker zvano klerikalno slovensko strujo. Zadnji ko-! torej £aa ugoden (začne se namreč ob 7. rak škofov jih mora ozdraviti od te zmote, j in 9e kcnga pred 10. uro) in so se cene ne-Tržaški škof ne misli na „klerikalno1* ali „ka-; katerim vrstam sedežev za to predstavo celo toliško'" slovensko politiko, ampak tira j znjžaie (mte IX.-X V. po K 1*40 mebto K 1*60, svojo posebno protinarodno politiko j in seđeji na galeriji po K 1*60 mesto 1*80), je — razdvajanja hrvatskih in slo-, p^akovati zopet tako obilne udeležbe, kakor venskih vrst. Drugače bi bilo njegovo■ je biia Zadojič. — Ob tej priliki se zopet postopanje proti župnikoma Cer?arju in Zi-. opoZlirja slavno cbčinatvo, da se uprizori na dariću jednostavno nerazumljivo. j sv> g^na 26. t. m. priljubljeno ljudsko O tem nej se razmišlia in jasno postane'igr0 g petjem „Legijonarji* in naslednjega marsikaj. Jasen postane vzrok naši opoziciji dne v Bede]j0 27. t. m. nadaljevanje iste, proti škofijskemu ordmsrjatu, jasna postane; namrec rRokovnjače" ; začetek obakrat ob 7. jeza proti narodoi stranki v Trstu in Istri, = uri# nov6ga leta dan popoludue pa bo in jasaa po&tane nenavadia strogost, s ka- prea3tava zlasti za mladino, kajti na naš tero je škof nastopil proti našemu listu, de- oder pridejo zopet ljubeznjivi škrati, goito-čim se ne stori ničesar niti proti takim ita- ■ }jubni varuhi pregnane Snegalčice. To veselo lijanskim listom, ki d:n na (lan zasramujejo veat sp0rcčamo že zd.j naši mladini za novo cerkev in njene u .tanove, izpodk'jpa?ajo ugled j. to j duhovščine in napadajo isto \išo cerkveno oblast — z njegovo ekscelenco škef-m Fran- i TrsaSka gledališča: čiškom Ksaverijem Naglem na čelu. Gospoda razmišljajte! V posnemanje. V Trstu je navada, da trgovci z jestviiu mi podarjajo o Božiiu svo- 1864. Za dekdajalce: Feliks Stare kakor jj^ odjemalcem primerno kvantiteto takozva član in g. Petrin kakor namestnik oba z 420 nega „mandolata". To provzroča trgovcem VEBDI: Drevi se odpro duri naj-pogUvitneiega gledališča trŽE&kega s svojo ^Grande sai3onu po tveh 1,-tih zopet. Otvori se sezona moj3tra \Vagnerja z vzvišeno onero „Mojstri pevci nori mberški". EDEN. Kakor smo že omenili, priredila glasovi proti 318. \ ostalih dveh kategerjah ! razmerno velik t-oSek, dotičnim rodbinam pa s'a gg. Windjpach in Kovats v tukajšnjem smo propadu. Natančneje podatke prinesemo j ie mai0 hasne. Mnogokateri naših trgovcev so mestu shajalšfia talroz^ano „Eden", v kate- prihodnjič. i je že bavil z mislijo, da bi se ta navada od- rem, kakor v glavnih mestih, se imajo sha- Kršenje državljanskih pravic Mi smo pravila. Sedaj pa je dal uaš trgovoc g. Gregor jati takozvani „hab tues" in ta eksperiment vedno z vso odločnostjo zastopali stališče, da Zidar lep izgled vsaj za naše sloveu- se je popolnoma posrečil že pri prvi sinočnji ni smeti nikogar in od nikogar ovirati na iz- ske trgovce. Odkupil te je namreč s tem, da predstavi. vrševtn u državljanskih političnih pravic. N;- 'je podaril ženski ped užtiici družbe sv. Cirila Bogati program, obsegsjcč komiko, ilu- kogar — terej tudi duhovnika n^. Seveda je!in Metodija znatno svoto 30 K. Želeti je, da zijonizem, razne plese, akrobatizem, petje itd. potem tudi politično delovanje podrejeno bi t si naši trgovci sledili izgleda vrlega na- je bil do cela prolzvajan v splošno zadovclj- V8ak?gar — tudi duhovnika — jatni kritiki. Sega Gregorja Zida ja. Kajti uverjeni smo, nost in občinstvo, ki je polnilo vse sedeže in Tega stališča smo se trdno držaii, ne meae&i pa ee slovenska rodsine radi odreko onemu lože je dalo duška svojemu veselju s tem, da se za to, da smo radi tega prišli na glas — daru, ko bodo videli, da so s tem indirektno je aplavdiralo in klicalo na oder vse iz vršu- klerikalcev, ker smo branili to pravico ia sto- tudi one prispevale za na5o družbo to mater joče elemente. bodo tudi za duhovnika, ali pa — liberalcev njih otročičev. Gospođa Zidarju pa prisrčno D^nes se predstava ponovi, toda z pre- ia brezverce r, ker smo po daai potrebi ia prizaaaje na danem lepem izgleda. menjenim vsporedom, FENICE, Danes zvečer se §o ponovi opereta „Dunajska kria. Jutri bo častni večer g<~sp. Berardiia z opereto „Vojvodič* (il duchino). Društvena vesti. Pevsko društvo „Danica" na Kontovelju bo imelo v nedeljo 20. t. m, ob 4. uri pop. v društvenih prostorih redni občni zbor. r^S Telovadno društvo Tržaški Sokol44 Na sobotni plesni vaji se prične z rčenjem hrvatskega narodnega plesa „Kolo", ki se bo plesal na Sokolovi maskeradi, na kar se plesalce posebno opozarja, da se te vaje v velikem števiiu vdeleže. Brate p.vce so opozarja, da se v; M pevska vaja danes in jutri ob navadni uri. — Prosi Ke, priti točno in v polnem Številu, ker se bliža velika Silvesfcrova prireditev. Na zdar ! „Slovensko učiteljsko družtvo za Istro ^ in „Tržaško učiteljsko društvo" priredita prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. ob 11. uri prtdpoludae v Dekanih svoj pr*i sestanek, h kateremu s.o povabljeni vsi bodeči kolegi ko-perski učiteljiščniki IV. tečaja. Dnevni red: I. Nagovor predsednika. II. Grmt;k: „Učiteljstvo in slovensko društvo"*. III, Slučajnosti. Pričakovati smemo, da bližnjih koleginj in kolrgov ne bode nihče manjkal in ist > upamo tudi od učiteljiščnikov, da se vdeleže brez izjeme. Narodni pipčarski klub od sv. Jakoba je priredil v soboto, dne 5. decembra s sodelovanjem pevskega društva „Ilirije" svoj Miklavžev večer, ki je n^d vse krasno vspel. Radi tega si šteje podpisani v dolžnost, da se prav iskreno zahvali gospicam pevkam ia pevcem in cenjenemu občinstvu, ki je tako mnogoštevilno posetilo naš večer. Istotako prisrčna hvbla za krasne, tu pa tam zelo smešne darove, in dobro napravi,enemu Miklavžu (g. Pletersky.) Ob enem se naznanja, da se bo vršila v četit^k dne 17. t. m. ob 9. uri zvečer zelo važna seja glede klubovih prireditev v prihodnji plesni sezoni. Pričakuje se, da se iste po možnosti vsi udje „p-'pčarskega kluba" udeležijo. Nar. dalav. organizacija Tovariši. Nocoj ob 8 uri bode predaval v društvenik pro3to:ih g. dr. Rekar o zanimivem strokovnem prašanju „Brezposelnost in način jej cdpomoči". — Vaša mnogoštevilna udeležba dokaže naj, da razumevate pomen in korist tega predavanja. Darovi. Za moško podružnico sv. Clr. in Met. je podarilo pevsko društvo „Domovina" v 0?pu o priliki cesarjevega jubileja K 4 40. Za izsto podružnico so nabrali v veseli družbi"* v Dutovljah za prodane cigarete K 10'— Denar hrani uprava. Za podružnico družbe sv, C. in M. pri sv. Jakobu se je nabralo dne 21. nov. v društveni krčmi pii sv. Jakobu 6 K 20 stot., ki so jih darovali gg. Vinkler, Prčan, Stupar, Može po 1 K, Živic 2 K, Lapanje 20 Btot. Ta izkaz ni bil priebčen po pomct:. Za podr. dru. sv. C. in M. na Greti »U-roval je gospod Martelanc Jurij mesto venca na krBto pokojnega Portota Andre;a K 5*— Podružnica družbe sv. C in M. na Greti priredi v nedeljo dne 20. t. nj. svojo vsakoletno „BožiČiiico" v dvorani ,.Rojan-skega konsumnega društva" otrokom društvenega otroškega vitca v Rojanu. Začetek točno ob 5, uri pop. Pevskemu društvu „Ilirija ' so darovali : Gc. Kreševič nabrala na Miklavževem večeru K 4, g. Šorn nabral pri Tirolcu za šefcta- kebski kinem£t>gref v prid .,Uirijiu znesek K 9.40, g. Fran Kobal K 1, kos kruha in 1 žepno uro, ki je šla potem na dražbo. I. I Tro št 1 K, JoBip Vekjet 1 K. — Srčna | hvala. Književnost in umenost. Božična razstava slov. umet. kluba „Skala", se otrori d^nes ob 11. uri Jopo-ludne. Razstava, ki obsega 48 številk, je nenavadno raznoličaa ii pestra in bo na^e cu-činstvo gotovo vrlo zanimala. Vidimo tu zop t Globočnikove krašune, ki so topot jako humoristično nad^hnjeiv. Krašuni k^r dtfilirajo pred nami v raznih živi enjikih pozah. Saša Šantel podija slike v vs n mogočih tehnikah. Perhavec Lojze ima t.i grafična delca s katerih dve obdelava;o motive z narodnih pesmi. Viktor se nam kaže to pot v znamen-u vode. Marčič i? giblje s svojim' motivi v neizčrpnih dalmatinskih pokrajinah. Opozarjamo al. občinstvo, bo čital in gledal in, upa:mo tudi užival sadne, ki so jih poatrežljivi slovenski sl:ka»;i izložili za božič in nevo leto tudi tržfcšiim Slovanom. Poleg tega, da otvori umetniški klub „Skala", ki ima svoj sedež v Trstu in našemu občinstvu do zdaj ni bil mnogo znan, danes dopoldne svojo pr?o k!u- V Prste. 17. decembra 1908 • KDINC ST* rtv 34S St^an 11T bovo božično razstavo v trgovini „JSoikanske mizarske zsdruge" via Caserma, je izložil te dni tudi eden član znanega umetniškega kiuba ..Save", ki io imajo izza lanske umetniške razstave v ..Narodnem domu" tudi Tržačani v najboljšem spominu, štiri jako uspele svoje slikarske umotvore v izložbah Gorenjčeve slovanske knjigarne, kjer si jih lahko vsakdo c gle da. Imovitejše ljubitelje umetnosti pa opozarjamo, da so tri e konradi tudi še na prodaj, ka;ti Četrti je bil takoj prvi dsn prodan. Tudi izven slovenske dcmcvine že dobro znani s!i-kar Ivan Grohar nam podaja štiri pokrajine, ki jih je obdelal po svoji umetniški in tehniški pcsebn sti, vsem pa se pozni, da jih ie ust aril umetnik, ki sigurno stopa po poti, ki si jo je izbral. Prvi umotvor je krttil umetnik „P d Triglavom", predmet torej iz krasnih naših planini h krajev. V ozadju kipi v sivkasti belini očak slovenskih vrhov proti oblakom. Od obeh strani ga zakrivajo v n ž ih partijah naui bliže ste ječ?, z gozdi porastli vrhovi, ki se prti vajo ▼ temnejšo barvne tone, iz soteske pa teče po dnu doline potok, ki kaže bolj zadej svetleiše odbijajočo se vode, spredaj pa prehaja barva vode, ki Be oči-idoo nabira v globjem tolmuun. v značilno temno modrino goskih vode. V istem oknu je videti pokrajino izloške t kolice, torej iz kraja, ki nudi slikarju domačinu toliko hvaležnih predmetov, po katerih izraža Grohar svojo silno umetniško duš". V ozadju ;e videti grič, kojega robovi so odko-j ani. tsko da k±že svoja bledordeča rebra, ki tvorijo z ospredjem slike lepo enoto. Proti griču streme namreč v smelo zavitih črtah zelene in belkaste proge, kojih boje se i med seboj i z ozadnjem zlivajo v harmonično celoto, H jo poživlja tudi na polju stoječi ko:olec, ta značilna prikazen slovenskih krajev. — Nsjbclj plastična in do'očna i po izberi predmeta i po umetniški tehniki js tretja, že prodana slika „Stara gotika kapelica v gozdu pri Crngrobu". Solnce, ki ga je polno vse ozračje cad vrho-i dreves, se je ukradlo z enim bogat in pramenom skozi listnato senco in obseva del začrnelega kapeličnega zidovja, kar dela pred vsem malo zgradbo, pa tudi debla dreves tem plastičneja. — Četrta slika nam nudi „J e s e n s k o razpoloženje" ki se je Groharju izborno posrečilo, da-si treba priznati, di je ta umotvor po kompoziciji in izberi barvnih komponent imenovati najmo-najmod-rLe.ši, to se pravi v barvnih izraz:h ssmih se kcncentrujoč slikarski proizvod. Tor, ki prevladuje in druge barve druži kot v smejem gorišču je vijoličast. Obe na zadnje imenovani tliki stojiti v izložbah levo :n desno ob *bodu v prodajalnico. Kakor sem izvedtl, so izzvale Groharjeve slike precej zanimanja pri občinstvu, želeti pa je, da bi našli domsči umotvori tudi domačih kupcev. Vest? Goriške. Pevsko društvo „Zorislava" v Sežani naznanja, da priredi na S/lvestrov večer veselico v hotelu pri „Treh kronsh". Vspored bo jako zanimiv, pevske točke bosta pevala moški in mešan zbor. Med točkami in plesom pa bo sviral voj&ski orkest-r pešpo-ka št. 47 iz Gorice, Vršil se bo tudi šaljivi srcčolov — zadnja novost — pri katerem se bo skrbelo za dr. s v. Cirila in Metodija. Vabi se torej vse slavno občinstvo, da se udel«. ži tega večera, in tudi one, ki slučajno ne bi dobili povabila. Nikdo naj ne zamudi te lepe prilike, ki se mu ponuja zadnji dan tega leta ! Iz poštne službe. Poštni koncipist dr. Jurij Tonelli v Trstu je imenovan poštnim komisarjem. Iz šolske službe. Profesor na goriški viši gimnaziji Gustav Novak je dobil naslov šol-sk-g* svetnika. Novo društvo. C. kr. namettuištvo je vzelo na znanje pravila novega društva : Kmetsko izobraževalno društvo „Kdinost" v Achovem (pol. okr. Gorica.) Vesti iz istre. Na naslov šolski oblasti. — Iz 13 l.uica 16, decembra 1908. Gosp. katehet Volk ;e pred kakimi 2 -iieseci pretepel otroke dolinskega župana na stopnicah Ijiul ka šole. G. župan je prizanesli, iremč, da so otroci kazen zaslužili. Eden teh otrok je mnral par d..i v postelji v os'ati. Ko je cdštl nsš lapelan g. Sonc v Bazovico, je doiinbki dekanat določil za kate-heiu na boljun.-ki šoli dolinskega kapeltna Volk=. Ali pri nas v B-Ijuncu je z; čel g. kaie-hzi izvajati fivojo prakso. Najprej je precepe! nekega Autona Ota št. 48, po obrazu tako. da so ae mu zobje uiaiMli. Kmaiu zatem je ntki Mariji Sancisi št. 187 pritis.il več klofut, da ima vsa lica zatekia. Neko d.ugo dekl'co je s koncem palice sunil v laifct. Otrck-jui je baje rekel v šoli : „Ne maram nič, tudi če me grejo vsi Bo-ljunčaoi težit, ne odnebam, dokler ne zlomim patice na ctrccih^. Dne 15. decembra je naslikal na desko spovednico. Potem se je začel smejati sam, na kar so se otroci tudi smejali, slednjič je začel tekati gori in deli po šoli in žvižgati. Tc seveda spada tudi v katekizem! Z reko deklico — ki ima pokvarjeno nego — se je vpričo mnogih Šolskih otrok norčeval, ne bo mogla plesati. Šolsko oblastnije, kie ste? Mari čaktte, da se zgodi kaj hujega? Čuditi se je, da se niti šolska vodstva ne zganejo proti takim razereram 1 Zapomnite si dobro, da mi ne bomo svojih ctrok pc šil j ali v šolo, k takim vzgojevatrljem! Neli gospodje, ki so v Dolini preiskovali proti učitelju (daBi neopravičeno) zakaj ne preiskujejo proti katehetu opravičeno ? S takim postopanjem se kvari zdravje otrokom ; razun tega pa še trpi mnogo ugled šole in vere (kršč. nauka). Zahtevamo, da poučuje krščanski nauk kak drugi č. g. duhoven, ali pa g. učitelj, i i jo tudi iz tega predmeta izprašan. Oče. Škrlatica se je pojavila na učiteljišču v Kopru. — Prvi in drugi tečaj so radi tega zaprli. Nova častna kanonika. G. Jurij Palin, ravnatelj poreško-puljskega konvikta v Kopru in škofij iki kancelar v Poreču Anton Bronzin st% bila imenovana častnima kanonikoma pori škega stolnega kapitelja. Vesti s Kranjske. Na lovu umrl. Dne 10. t. m. napravili so lastniki Auer^pergove graščine iz Leskovca v -vojih gozdovih nad Kraško vasjo v občini Čatež ob Savi velik lov. Ker so lovci prgre-Sali grajskega cbskrbnika Dimca. so ga klicali in i»kali, meneč, da je kam zašel. Naposled so ga našli a puško ca tU h mrtvega. Zadela ga ie kap. Ivan Meden ob 70. obletnici njegovega rojstva. V članku pod ttm naslovom priob-čentm v nedeljski št. 344 našfga lista je naš atavcc prezrl za Vrazovo svečanostjo na drugi &trani rokopisa pripisani naslednji odstavek: L. 1883, ko je ceiar povodom 600letnic združenja vojvcdir.je Kranjske z Avstriji bival v Ljubljani, so zapeli slovenski pevci pri str-n^di 11. julija Stritarjevo kantato, ki jo je ugiasbii Fran S. Viibnr. Skladatelj ji viož: 1 v kantato nalašč za IvaDa Midena uglasbeno Bolo-partijo, ki jo je ta pel z izredne b avuro. Po cd pet j u kartate je cesar prišel izpred starega deželnega dvorca k pevcem, pohvalil njih krepko in precizno pelje, potem se je obrnil k tenoristu Medenu z besedami : „Sie haben eine sehr kriiftige und tehone Stimme ! Ich danke lhno n !" In ko je štiri dni petem, 15. jul. 1883 isti ljubljanski pevski 2b>r zopet pel pred cejar-j?iu v postojnski jami, počastil je cesrr našega Medena z nasledniimi laskavimi besedami : „Es ireut mich sehr, Ihre schone St"name hier \viedor gcho.t zu haben 1" Te pohvalne beseda so bilo natisnjene v obeh ljubljanskih dnevnikih dne 12. odnosno 16. julija 1883. Vesti iz Štajerske. Ob vseučiliščnem vprašanju. — Iz R e - čico ob Savinji: V javni seji dne 11. dec. 1908 so zbrani ljudski zastopniki trške občine Rečica vaprejeli sledeče resolucije in protestne izjave: I. Zgražamo so na krivičnem nekulturnem postopanju nemških buišev na Dunaju, ki so razen drug h nerodnosti že s surovo s.lo zaprli akademiško mizo (Mensa Accademica) in h tem zadali tu 3 udarec ubo gim slov. dijakom. II. Zgražamo se na viteštvu in nasiiju nemških buišakov v Gradcu, ki so v desetkratni večini napadli, pretepli, celo tniitao rt.nii naš up ia nado, nuše slovenske všeučiliščnike v Gradcu 3. dec. in društva „Triglav"', „Tabor", „Zarjo" na ce?to vrgli. Inicijativo dal je neposredno rektor dr. Hildebrand s krivičnimi žaljivimi nastopi robatega okusa. Slovenci niso nikdar ptuji, ker graška tla sedanje univerze so tudi naša, ker nam, žal, ne dajo demačega ognjišča. Nič marjša podivjanost je tudi pri nemških pobih v Inomostu. III. Zahtevamo, naj država izpolni slovenikemu narodu svoje dolžnosti, označene v členu XIX. drž. osn. zakoua z dne 21. dec. 1867 drž. zak. št. 142, da ustanovi v Ljubljani popolno sle v. vseučilišče, kakor edini pogoj ntšemu napredku. Ob jedaeoi is^avHaino, da nismj več v- lini prenešiti molča vladinoga preziranja nt še ravnopravnosti. Če bi kedaj pri nas za:fcdi lega nabt±li nemiri, smatramo za to o^gjvoruo p-istransko vlado. IV. H čemo rt- podjetje Pisarna in prodajalna Oia ^Uic^nzo geUini it. 13. Telefon st. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novegr.) Telefon St. 1402 Zaloga oprr vo ulica Maasimo D' Azeglio it. 18 Prireja, pogrebe od u ajpros tej še do nuj elegantne] še vrste v cd prtih, kakor i adi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: koviaaste ia lepo okrašene ledene rakve ; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVliČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se ulj-edno pripoiočjjo HENRIK. STIISE!*] ia d:U2i Dlrsktfci dovoz stajerskih kokoši in jaju. Specijaliteta: Cese čcgcvorne. — Postrežba na dem Uiica Campaniie št> 15 / / / / / / s / / / / / / / / Jtejbolja Dalmatin, vina § j m mre no priatua iz aolnčnega otoka Visa nava lna v godih in fina nemizna 7 buteljkah Opolo, črno in belo sladko. SPECIJALIiETA: pristna Kurtelaška v buteljkah. — fjamo pri JUEAJ-u MARASOVIĆ, TRST ulica C&iozza štev. 17 (trej S. Pavliiovlc) Dostavljanje franko na dom. - Cene zmerna. - Svoji k svojim ul. Acquetiotto 35 (bivši filodrammatico) Velika predstava z bogatim in raznovrstnim programom. pt V dvorani je restavracija in je dovoljeno kaditi. eiov. PELLIS, Trst ulica San Antonio 9, nasproti kavami === ,.STELLA POLARE- == ProcLajalnica poroelana fomm in kristale?. PopolDe aervice za UBiivAliiike. - Namizne senrice za kavo la t« v l>ogati irberi. - Raznovrstni krasni predmeti iz porcela'ia c lonćevine, jako primerni za darove. - CEXE JAKO ZMEUNE CA E L MONDO Barriera št. 33 - TUST Velika zologa gotovih oblek za moške, dečke in otroke. Sukneni ogrtači fini . od K 19 — do 49 — Suknje (z pelo) ...,,„ 28 — „ 44 — Hlače gotove za delavce ^ „ 2 40 „ 5*— „ volnene . „ „ 5 — „ 20 — Obleke za nnhaničarje „ 4*20 „ 6 20 Srajce, spodnje hlače, maje, nogavice po niijui/jih cenah. Sprejemajo se tudi naročila po meri. UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez S vsake bolečine v zcbczdravnišken-s kabinetu Dr. Čermak b Tascher TRST ulica della Ca-^rma štev 13 )i. nadst f. p^rtot urar £. vrsta Trst ul. Poste Huoue 9 Mnenje gosp. Dr. Frana Weitlanerja zdravnika v Attentalu 3 ♦ Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Kakor zdravnik avstrijskega Lloyda imel sem priliko občudovati Vašo lekarno in lekarniški zavod, ki lahko služita kot u zor ca. Potem, ko sem rabil več nego sedem let Vaše ŽELEZNA TO KIXA - VISO ŠERRAVALLO (17no di China Ferraginoso Serravallo), zamorom potrditi, da je isto nenavadno vspešno zdravilo v slučajih influence, malokrvnosti in drugih boleznih te vrste. ATTLNTAL, 17. fefiruvarja 79"S. Dr. F. Weitianer. & (S & & Gumijevi izdelki in podmorske cevi. . Josef Reithoffer'' Johne Dunaj ^ Podružnica v Trstu - Corso 29 m Zaloga augl. krogelj za Tennia, Footbal ia metanje ter igro Diabolo« a DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH r evmatizmu in protmu je Tekočina GrODIN A prireiena v Tratu ^^ Ukarnii p« ====_=______==^^ od lekarnarjev: sv. Jakoba in Josipa jodina, lekarn ,j\Y 3gea( farueto h Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetju ali proti anticipatni poailjatvi zneska 7 K franko poŠt, in zavoja Stran IV ►EDINOST« št. 348 V Trstu, dne 17. decembra 190$ ciprociteto zagrebške univerze z avstrijskimi, priznavamo Italijanom načeloma pravico do i t a 1. vseučilišča, ki pa ne sme biti v Trstu, kakor največem slovenskem mestu in to že iz golega avstrijskega domoljubja ne. Predno se pa to rgodi, mora biti kakor predpogoj že slovenska univerza v Ljubljani ustanovljena in enako češka v Brnu. Obsojamo nemire v Pragi in strahovlado nem-čkib buršovskih čepic, katerim na ljubo se je poslalo krvnika na mogočni dinastično vedno čuteči bratski češki narod. Preki sod naj izgine takoj in se da zadoščenje viteškim Čehom. VI. Odobramo aneksijo Bosne in Hercegovine pa le pogojno, da se narodu podeli ravnopravnost v istini in ne samo na papirju, in smo za zjediDjenje Bosne s hrvatskim in slovenskim ozemljem v eno celoto pod krono habsburške dinastije presvitlega tesarja Franc Jožefa I. Ako vspeva dualizem zakaj bi „trializem" ne bil na mestu V Občinski zastop je sklenil poslati te resolucije „Narodni Zizz\u drž. poslancev zaradi nadaljnega brezobzirnega enotnega delovanja, in v roke drž. poslanca blagajnika g. dr. Ignacija Žitnika dar kron 25*— v podporo dunajskega slov. dijaštva. Nadalje se pri poznava podpora K 10"— za graške visoko-šolce v roke rodoljubnega g. d.ra Benjanina Ipavic. — Velepomembna pa je brzojavka, odposlana v ponedeljek 14. decembra vsled sijajnega enoglasnega sklepa na predsedstvo državnega zbora v parlament z dobesednim besed lom : Trška občina Bečica protestira po svojih, v javni seji zbranih zastopnikih zoper barbarske napade graške buršovske garde zaradi varstva imetja. časti, življenja slovenskih vseučilišcnikov in zahteva slovensko univerzo brez uporabe običajnih revolverskih pripomočkov, Avstriji zvestemu narodu jednake pravice ali pa mučeniško smrt. Vse slovenske občine v prvi vrsti in še druge narodne korporacije imate usodo mučenega naroda Y rokah j posnemajte stališče trške obiine Rečice in stopite v vrsto armade za slovenske pravice in koneČna zmaga mora naša biti. „Občinski zastopi imajo kakor zaupniki ljudstva pravico, da v njegovem imenu povedo vladi in javnosti v obliki resolucije svoje mnenje" — nemoteno brez posledic, Preko glav Jugoslovanov, kakor čuvajev države, se ne bo smelo v prihodnje nič storiti. To bo jamčila naša „Narodna Zveza'' kakor klub združenih jugoslovanskih državnih poslancev in pa vzbujajoči se lev v ulici 20. septembra 1908. Na delo torej rojaki, dokler je dan, železo vroče, ker led se že taja. Bratje, le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, tujim narodom prodani ! (Rek nesmrtnega Siornteka). Razne vesti. t Udova Smetane. — „Lidove Noviny" poročajo iz Luhačovice, da je tamkaj umrla vdova glasovitoga češkega skladatelja Smetane, gospa Barbara Smetana. Nemško rM^nso accademico" hočejo ustanoviti na Dunaju. V to svrho bo že izvolili pripravljalni odbor. Parmova opera „Ksenija na Dunaju, — Ducajsko gledališče „An der AVien-4 uprizori sredi januarija 1909 enodejansko opero Viktorja Parme ^Ksenija". Vratar podedoval 10 milijonov. — V Budimpešti je umrla grofica Batthiany-Tar-noezv. ki je zapustila vse svoje premoženje 10 milijonov Aleksandru Tarnoczy-ju, ki je vratar v nekem hotelu v Maku. Varnost na ogrskih železnicah. Ogrski trgovinski minister Košut in njegov državni tamik Stern-Szterenyi znasta izdajati stroge odredbe, sestavljati pragmatike in preganjati železničarje. Ali da nima ni eden ni drugi pojma o upravi železnic, dokazujejo najbolje železniške nesreče na ogrskih državnih železnicah. Tekom enega leta se je pripetilo 34 neareč, pri katerih je bilo 15 oseb ubitih, 128 ranjenih; razbitih je bilo 19 lokomotiv, 227 voz. uničeno pa za več milijonov blaga. — Zgodovina mesta Sofije. Mestni svet v Siti i je sklenil razpisati nagrado 10.000 levov za obširno zgodovino mesta Sofije. Vsa zgodovina ima biti dogotovljena v treh letih, ko bo car Ft rdinand slavil 25 letnico svojega vladanja. Nemški cesar prodaja gradove. Nemški listi poročaio, da sta na prodaj dva grada nemškega ceaarja Viljema. Za grad Benrath zsfcteva cesar baje 6 ia pol milij. mark, za grad Jiigerhof pri Diisseldoriu pa 4 milijone. Dočim pišejo nekateri listi, da potrebuje cesar denar za svoje umetniške kaprice, pravijo drugi da sta grada na prodaj, kar ne odgovarjati več svrhi. Pomanjkanje duhovščine preti na Češkem. Letos je v prvem letniku praškega bogoslovja deset alumnov, dočim jih ie bilo vedno po š iri deset. Doslej je prosilo za vsprejem v prvi letnik vedno od 60 do 100 abitarijentov, letos se jih je zgtaeilo samo 15, prišlo pa jih je deset. Če pojde stvar tako dalje, mora V kratkem nastopiti občutno pnmanjkan;e duhovnikov, kajti v praški nadškofiii v ded smrti izprazni na leto okolu 40 duhovnisk h mest. Odkritje dragocene umetnina. Iz Kolina porečsjo, da so pri obnovljenju znamenite stare kolinske slikarske šole našli pri kornem oltarju v stolnici gotiško risbo iz leta 1370 velike umetniške urednosti. Mali oglasi. Ivan Siberna patentirani posr-eiJovalec- — Trst, ulica del Monte št. 15. 2001 Kraški teran in belo vipavsko, prodaja Anton Stare, Trst. ul. San Lazzaro štev. 22, po 96 stotink liter, in belo 72 | stot. Za gostilničane in krčmaije dogovorne cene 1652 Sprejme se takoj dečka v prodajalni- co jestvin v Barkovljah pri TrBtu kot učenca. Naslov pove Edinost. Ponudbe pod „Učenec 1965". (1965) pisarniškega praktikanta išče mladenič, mcolu dober slovenski korespondent, v kakoršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov pove „Edinoata. 1958 cp soba meblirana samo gospej ali go-5C spodični v Šalita Greta št. 4, vrata 4. — Istotam se sprejema tudi perilo za likat. 1983 Odda flHrio ca 8oba meblirana, s pečjo in hrano. UUUa OU Ulica San Francesco 29, vrata št. 2. 1996 Ppnfioin CD obleke, površniki, paletots za rruudju OO moške in dečke. — Plačilo na obroke. KOSTOBIS, ulica San Giovanni štev. 16, I. naostr., blizu restavracije Cooperativa (ex Hacker.) 1813 llnonPQ za trg°vino z mešanim blagomBprejme UbCilud fle takoj; prosta brana, stanovanje jn obleke. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. 1973 Prodajalna jestvin in kolonijalnega blaga Luigi Fenco nI. Giieia št. 19-trst - ul, enega šl-19. bogata izbera suhega sadja, mandorlata, in kanditno sadje. Razpošilja se po pošto na deželo Cene zmerne. rinulS) brez etar^ev> inteligentna, skromna,prid-L/LlVfd. na, za pobi-no delo in šivanje uporabljiva, išče službo pri Častiti, mali slovenski družini v Trstu, ali okolici. Ljubi otroke. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „RIEKA 20"._ 1957 Skladišče istrskega vina Trg sv. Frana št. 7. — Prodaja na drobno in debelo. — Na malo : črno in belo po 56 stot. liter. Za gostilničarje cene po dogovoru. V skladišču se predaja tudi na drobno za piti. Priporoča se slav. občinstvu: Stanko Beakovič. 1861 im g | Trat, ulica Paullana Stev. 8, Trat Zaloga tfalm. vina |f Prodaja se zajamčeno pristno, novo dalmatinsko vino lastnega pridelka iz Podstrane pri Spljetu. — Brezplačno na dom po sledečih : cenah : : Darovi za božič, drevo i EE Slaščice in aaiauierijsio Map SUZE Najfinejši mandorlatiD v pekarni in sla-čičarni s predajo sladkarij Federico Skrdla, Trst f ulica Procureria Stev. 6 lastna telafn- AnArona GasLon3 2EJEDE P K Vsakovrstno blago S V BOGATI IZBERI r¥ Črno. po64st. Belo viško poSOst. Opolo „ 73 „ Istrsko . . „ 64 „ FilJJalka (krčma) ynl. G. Ho«»lni 10 :: Prodajalnica in pekarna :: je preložena iz ulice Giulia 76 v Vrdelo stev. 490 ANTON SKERL mehanik, zapriseženi lzvedeaeo TRST, Caric Goldonijev trg štev. H Zaslepit tovarne koles in mototoles ,M —— Napeljava in zaloga električnih zvončkov, lućl in proda i »r« uiofonov, zonofonov, In fonografov. Zaloga priprav za toćl: j/.*-'. Lastna delavnica za popravljanje Siv. »trojev, koles, mavi- • • Velika zaloga pripadkov po tovar, canih TELEFON štev. 1734. Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšnjeg* lastnika Jos. "VVran, je zopet' dovoljena tedanjemu lastniku P. PETERNEL ******** **m***** Zaloga preizknšanega in pristnega viške ga vina G. BORČ1Ć — TRST. Via Lazzareito vecchio it 5. Prodaia na debelo in v tranzita, kakor tudi na dom v sodčkih, steklenicah in boteljkah. Prodajalnica zgotovljenih oMeiiii Mia G. Mayer Grego ust, ulica Riborgo št. 23, Trst Specijaliteta: Obleke za dečke. Izbera perila In pletenin. Veliki prodajalnici črevljev ul. Riborgo 25 TRST ul. Nuova 49 Velika izbera črevljev za moške, ženske in otroke, kakor tudi čreveljčkov m™ JosipZigoim CSii'i'iiJ Vsaka ekonomična družina ; ™-"ALKA NA PR0SEKU ŠTEV- 143 nakup! VERMOUTH v velikem skladišču v u ici San Nicoid 18 Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva ------ u |M I— __ Iztor drog, barv, čopičev, pokoati 1 parfumov, fin. milo — Zaloga mineralna vodt ; rcika za parkete, na mrzlo prlpravljenegr sirupa, tamarlnda, malinovoa itd. itd, ; Naci 40-2*t8fl PASTIGLiE vspeh PREMOI^i Trgovina z manifaktumim blagom A nt. Sanzin pok. Frana § TRST — uiioa Barriera vecchia štev. 11 | 1 Velika izbera: Srajc za molke belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske maje, spodnje g § hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice in ovratniki. najnižje lt.it. o •A PjpciurJen* ikorj* I- lzdaiaial] P. PRENDINI v Tr»t« P«ć&iČeac x kclajnami to diplom« ZdrsraiSko priporoCan« pri |rlcboi«, kaJiJ* brlpavosti, katar«. Pfrdeijcjajo pevcem In govornikom fiiit ZaUga v lekaral PREHDlMi In v vMfc hc'}«ib lekarnah v Tntu !■ £vr»M- Paiitt je na ntjtoHcna ponarejanja rEVAJTE VEDNO prej Nova prodajalni ca manifaktupnsga blaga q EUGENIO DELLA TORBE agent tvrdk F. CASTELL1TZ e Successori G. SCANTIMBURGO Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacidi O priliki božičnih in novoletnih praznikov velika izbera volnenih in bombaževih pletenin za moške, ženske in otroke, srajc, ovratnikov, zapestnic in ovratnic. — Konfekcijonirano perilo, volneno blago in fuštanj (garantirane barve) ter flanel. — Izbera drobnih predmetov in potrebščin za čipkanje. Cene da se ni bati konkurence. OOOOOOOOOODOaOOCBOOOOOOOODOOC^ODO Svoji k svojim Podpisana javljata P. N. občinstvu, da sta odprla prodajalnico manifakturneso blaga Trst, ulita Nuova Stev. 40 —iaa, (angolo via San Giovanni) z bogato izbero vsakovrstnega blaga In potrebščin po najzmernejših cenah. SLOVENCI! Pridite in obiščite naša skladišča! Brosch & Laurenčič. Govori se slovensko. Govori se slovensko. OMIL PINO bivši ur&r v 8o?an; ireti >?vojo nov prodajalnico «t CMBBMBKEBaHK ■■■ iBMi* f~i*M3 [ v TRBTU g/ul. Vincenzo Bellir.i š: le nasfro*.! irerkfe »t. Anton ^.-s.^: vsakovrstne verižic Ijj pravih tovai. ct n;.:. UUMUUUUUUMUUttUMM --- KOLESA - - - Helical Premi02: Prve znamke Od K 170 naprej. Pnevmatiki po K 6 — in pnevmatična čreva od X 5'— naprej Vsakovrstne potrebščine in šivalni stroji HID & NEU po najniž .*. cemh _ Riccardo Sanzin f^S Trst, uliea delle Poste 6. Trst Svoji k svojim Posebnost1 bob Posebnost! Pristno Delo briško vino £80 za družine po 72 stotink liter Kraški teran stari (odlikov. na razstavi v Tomaju) I. vrste po 80 st. lit. < rno Furlansko I. vrste po fil stot.. za družine po 56 stotink liter TRST nI. Barriera vecchia 1 2 dvori4«'e, glavni ubod via Arc*i-i T Kasl. Spaoio vini- V lastne sode v velikosti od 56 lit. napre' Cene po dogovoru.