pREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Kiva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. “Prto vsak delavnik od 10. — 12. ure Leto in. Štev. 47 GORICA DNE 19. NOVEMBRA 1947. IZIDE VSAKO SREDO Poštni ček. račun št. 9-17768 — Po&tnina plačana v gotovini — Spedlz. in abbonamento postale II Gruppo Cena L. 10 Gre za naiuišfe uerske in narodne koristi slouenshega ifudsiua Zato povemo kar pred javnostjo popolnoma odkrito: ..SLOVENSKI PRIMOREC*' JE V NEVARNOSTI! ako naj naš narod spet kdaj do* čaka lepše dneve svobode in blagostanja. Obratno pa nazna« nja vsak dan za naše sovražnike nove poraze. — Vsi komunisti in njih podporniki naj vedo, da so prav njihove navidezne zrnat ge dejansko njihovi porazi, ker hudobija in laž sami sebe naj« bolj temeljito pokončujeta. Ne radi nas okrog lista, ki bi se z njegovo ukinitvijo le rešili težkega dela in odgovornosti, ampak radi verskih in narodnih koristi in ponosa našega ljudstva bi primorski Slovenci ne smeli dopustiti, da ta naš glasnik ntihne. Kako ga lahko ohranimo ? Če bi imeli vsaj 3000 naročni« kov, bi za silo z našim brezplač* nim delom list izhajal. Z dobro voljo bi Slovenci v Italiji in v STO?ju kaj lahko nabrali toliko naročnikov. Ker pa vemo, da bo naše ljudstvo potrebovalo še ne« kaj časa bridkih izkušenj in groznih poročil izza »železne za« vese«,-da se reši OF«arske strupene narkoze, ne bo lahko hitro dobiti toliko novih naročnikov. Zato se moramo obrniti na svoje stare prijatelje in jih pro« siti, naj bodo tako požrtvovalni, da radi plačalo za list OD PRI« HODNJE ŠTEVILKE DALJE PO 15 LIR. Poleg tega nuj n ant pridobijo še nekaj zvestih na« H O UH BLAŽENA V nedeljo 9. nov. je sv. oče Pij XII. pri Sv. Petru v Rimu proglasi! za bla« ženo francosko redovnico Ivano Dela* noue. Nova blažena se je rodila 28. jun. 1666. Njegovi sodobniki so jo imenovali »mati ubogih« in njeno redovno hišo so nazvali kar »Previdnost«. BI. Delanoue Naš list ni ne zagovornik ka« Pitalizma ali imperializma kake« ga bloka in tudi ne glasilo kake bogate politične stranke. Če bi . ] usužnjen kateri takih sil, bi izhajal najmanj na 8 straneh za 10 ali 15 lir. Imel bi dobro plačan kader urednikov, dopisnikov in sotrudmkov. Njegove strani bi • bile polne dragih klišejev in pla« canj raznašalci bi ga vsiljevali od hiše do hiše. Tako pa izhaja na revnih dveh straneh in-njego« yi sotrudniki delajo vsi iz golega idealizma popolnoma brezplač« n°; edino plačilo, ki ga dobivajo. s9 psovke nasprotnikov in pre« ziranje od strani zaslepljenega ln zapeljanega ljudstva, ki noče Poslušati svojih najbolj iskrenih Prijateljev in pastirjev. - Vkljub s'ojenm skromnemu obsegu ima r!n ccns It' lir za izvod vsak te« Ren od 5 -6 tisoč lir izgube, ker njegova naklada le nekaj čez r tisoč izvodov. — Doslej smo krili izgubo iz prostovoljnih da« E°v. ki smo ijh prejemali v prej« snjih mesecih ko je bilo naših PriiateJjev iz cone A več in so meli vcč denarja. — Ti darovi Pa kopnijo zelo naglo in tako 1°mo mogli prispeti brez dolgov 'omaj do novega leta. Izdajate« J1 lista pa nimamo niti najmanj« Sefia namena, da bi izdajali list z dolgovi in v upanju na kako Po m o č v negotovi bodočnosti. . e ne moremo tiskarjem točno 'n redno plačevati, rajši list opu« s,timo; to zahteva pravičnost do uclavcev. Ali bi bilo prav, ako bi naš list prenehal? Na to vprašanje moreš odgo« 'oriti le tedaj, ako list prav dobro poznaš. Tisti, ki so se naše« 8a lista oklenili takoj ob njego-Vem rojstvu in ga spremljali pot do danes, vedo, da je fjil to prvi list po vojni, ki je dvigal jasno in pogumno besedo Proti vsaki krivici in vsakemu nasilju ter branil svoje ljudstvo Predvsem pred največjo versko "i narodno nesrečo, ki jo krije v sebi s slo krinkami in lažnimi gesli odeti komunizem. Zato so bili naši prijatelji ves čas pred« 'sem tisti naši ljudje, ki niso c'rpali svojega znanja o komu« n‘zmu in njegovih sadovih iz Praznih, bahaških besed komuni« stične govorjene in tiskane pro« Pagande, ampak iz bridkih izku« scnj, iz solz in krvi in vsega neizmernega gorja, ki ga je ta Kriva vera vseh krivih ver naše« )nu narodu že doslej prizadjala Ni nuu bo prinesla še mnogo huj« sevnesreče, ako Bog sam ne po« seze vmes in ne ustavi ta strašni ki ima pač ta namen, da od svojega Stvarnika odpadlo čl o« 'c;tvo poniža do najglobljih nizm — celo pod samo žival in Ca potem skrušenega spet usmi« Jeno dvigne k sebi. »In če si Pritrdiš svoje gnezdo na zvezde. Potegnil te bom k tlom tudi od rekel Gospod po prero« Ku Abdiji. Naši bralci pa dobro vedo tudi n’i- i Se na^emu narodu tudi od n i er. drugod nii zgodila nobe« ,a.krivica, ne da bi jo javno kot ako ožigosali, ker pač nočemo hlapci in sužnji nikogar, nipak samo služabniki resnice ih. in praviice v prid katoliškemu slovenskemu narodu. Poleg tega je naš list os vetij e« val tudi vse druge dnevne do« godke z verskega stališča, česar ni delalo nobeno drugo sloven« sko glasilo. Vsi Slovenci, ki so v gosti megli današnjih zmot in zmed ohranili ljubezen do verskih in narodnih idealov, so z veseljem prebirali in iz same ljubezni, brez vsakega izsiljevanja podpi« rali naše glasilo. Tako se je zgr= nila okrog našega lista družina katoliških Slovencev doma in v tujini, ki bi jo njegova ukinitev gotovo bolela. — Posebno naši rojaki v tujini bi ga pogrešali kajti vedno bolj prihajajo do spoznanja, kako kruto jih ie mistificiralo v*e komunistično časopisje, ki se je odevalo v narodni plašč, pod katerim pa je skrivalo morilno orožje za vse tisto, kar je pravemu Slo« vencu sveto in drago. Ali bi bilo prav, da bi ta naš list nehal izhajati? Še enkrat stavimo isto vpra« šanje. To pot glede na zunanji svet. Kaj naj rečejo Italijani in drugi narodi o nas, ako nismo zmožni vzdrževati niti enega za« res katoliškega in protikomuni« stičnega lista?Ali naj sc izgovar« jamo s komunističnim nasiljem? Ta izgovor velja za vso Jugosla« vijo in druge dežele, ki so prišle pod rdečo neizprosno diktaturo. Pri nas je do danes še ni, ako je sami nočemo, ako sami prosto« voljno in iz sebičnosti ne kloni« mo. Slovenci v Italiji in Trstu, ki odklanjajo slovensko katoli« ško glasilo, s tem izjavljajo, da so ali komunisti ali komunistični hlapci ali ljudje brez vsakega poguma in značaja. Potem se pa ne smemo čuditi, da nas drwii narodi zaničujejo. Tako lahko rečejo o nas: Imajo se za kato« ličane — in ne marajo katoliške ga lista. Pravijo, da niso komu« nisti, in kot blazni požirajo sa« mo po komunizmu otrovano du« ševno hrano. Kako ljudstvo je vendar to? Ali ne zasluži, da se potopi v breznu mednarodnega in protinarodnega komunizma? Ukinitev našega lista bi bila za naše ljudstvo zelo klavrno spričevalo ! ! Ali bi bila smrt našega glasila naš poraz? Naši nasprotniki se bodo go« tovo smejali, ko bodo brali ta članek. Norčevali se bodo — oni, zagovorniki nemaničev in izkoriščanega proletariata! — iz naše revščine. Mi pa smo ponos srd, da smo danes reveži in da ne živimo v izobilju m? račun udarniškega dela ponižanega in izkoriščanega delavstva in od več ali manj v ’ljudsko voljo’ za« vitih tatvin, ropov in plenitev. Ce naš list ustavimo, porečejo tudi zmagoslavno, da smo pora« ženi. Če danes ležemo v grob z listom vred vsi, ki smo pri njem sodelovali, ne bomo poraženi, kajti vsak dan prinaša nove do.« kaze, kako sveta je bila naša borba in da bodo morala vse« povsod zavladati prav tista na« čela, ki jih je naš list zagovarjal. Nekaj dni pred tem dogodkom so ozopovci (oborožena družba, ki je v do« brih odnošajih s Krščansko demokracijo in v tej zadevi sodeluje s karabinerji in vojaštvom: med osvobodilno borbo so se skupno bojevali z rdečimi garibaldinci m z njimi skupno tvorili furlanske parti« zane) — torej ti ozopovci so razširili po vseh beneških vaseh sledeči glas: »Togliatti in Nenni zahtevata od ita« lijanske vlade slovenske šole za Beneške Slovence, da bi tako razširili komunizem po našem ozemlju in olajšali Titov pri« hod k nam. Radi tega je vlada v Rimu zaskrbljena in De Gasperi (? tako so govorili, a niso mogli pokazati nobene to« zadevne izjave De Gaspcrija ali kake druge vladno osebnosti ali urada) je po« slal vsem slovenskim občinam tajno prošnjo, naj skrbijo, da se ta neprimer* na in škodljiva zahteva odkloni, ker sicer bodo smatrali Slovenske Benečane za izdajalce in jim vlada ne bo dala no« bene podpore.« Razen tega so tiste dni širili po Slov. Benečiji ilegalni šovinistični list »Italia«, ki je zabičaval našim ljudem iste čenče. Župani so te reči razlagali svojim sve« tovalcem, a niso mogli pokazati nobe* nega pisanega navodila od zgoraj. Nato so sestavili spomenico proti slovenskim šolam, o kateri smo že poročali. Take metode so pri nas iz ducejeve ročnikov.. 1 udi Slovence v tujini prosimo, naj list širijo in pod« pirajo. Oba katoliška lista naj se združita? Ali bi se ne mogla združiti oba katoliška lista »Slovenski Pri« In to metode ne razodevajo politične modrost’. Zato pozivamo nacionalno nestrpno krilo Krščanske demokracije, naj s tako nečastno borbo proti narav« nim pravicam Beneških Slovencev ne dela sram< te svoji stranki, v katero spa« dajo taki ljudje kot Pilat v Gredo. S krivico boste komunizem te razpihavati, premagali pa ga boste le s pravico in resnico. Slovencem dajte slovenske šole s katoliškimi in protikomunistično u« smerjenimi učitelji, ki bodo vzgajali slo« venske otroke po krščansko demokratič« nih načelih v dobre kristjane in lojalne državljane! To bo vam in Italiji v čast!! Lesnikar »kaj bo rekel 19Slovenski Primorec*1 o teh spomenicah?“ 1 ako nas sprašuje »Primorski dnevnik« 16. 11. v članku »De« mokristjani so največji zatiralci beneških Slovencev«. Odgovarjamo, da smo že več« krat prav nedvoumno povedali svoje mnenje. Povedali smo poleg tistega, kar je šlo demokiT stjanom in drugim italijanskim šovinistom, tudi to, da nosijo vpra v komunisti, ki se zbirajo okrog »Primorskega dnevnika«, velik del krivde, da je položaj Beneških Slovencev danes tak, kakršen pač je in bi ne smel biti in tudi vedno ne bo. Pa še to! Mi obsojamo tiste de« mokristjane, ki delajo sramoto krščanskemu imenu, ker iz na« zadnjaške ozkosrčnosti in nacio« ovirajo razvoj naših bratov ob Toda še bolj moramo obsojati slovenske komuniste, ki iz peklenske hudobije versko, gospodarsko, kulturno in politič« no uničujejo vse Slovence in ravnajo s svojim« lastnimi krvni« mi brati kot z brezpravno rajo. ako le«ti nočejo slepo slediti njihovim zmotam in zlim delom. Kdor z moralnim nasiljem laži in s fizičnim nasiljem-od prisil« nega dela do strela v tilnik — zatira ves slovenski narod, bi zaslužil v odgovor na gori o m e« njeni članek — članek z našlo« v o m: ,,Komunisti so naj večji zatiralci vseh Slovencev”. Beneški Slovenci, pozor! Med vas prihajajo ljudje, ki pravijo, da niso komunisti, in bi vas radi prido« bili za stranko, ki se imenuje »Demo« kratična fronta«. Vrinili bi se radi kot nekaki zagovorniki vaših narodnih in gospodarskih pravic. Vedite, da so ti ljudje, čeprav govorijo le v krščanskem in narodnem duhu, čisto navadni hlapci čisto komunistične stranke, ki zasleduje samo en namen: pridobiti Beneške Slovence za komunistično diktaturo. Vemo, da so med agitatorji tudi taki, ki osebno niso napačni ljudje in se morajo proti svojemu lastnemu prepričanju bo« riti za slabo stvar. Beseda ,,fronta‘* skriva povsod zahrbtni komunizem!! Zato bodite čuječi in odklanjajte »De« niokratično fronto« kot najbolj nevarne« ga sovražnika svoje vere in narodnosti. Vaše mesto je v krščanskih strankah, a od teh pogumno zahtevajte vse narod« ne pravice ! ! ! « 0 » Naročite se na naš list in ga širite od hiše do hiše, ker vam hoče biti vesten in krščanski svetovalec v vseh važnih zadevah. ORHOV SVET »NEWS CHRONICLE« O MOLO« TOVLJEVEM GOVORU. Tudi »News Ohronicle« razpravlja o Molotovljevem govoru ter pravi med drugim: »Molotov je povzročil strahotno tišino, ko je sredi svojega dolgega in bolj pustega govora ob 30. obletnici oktobrske revolucije sporočil, da so skrivnosti atomske bom« be »že dolgo prenehale biti tajnost«. Ta« koj zatem so se dvignili povsod po svetu komentatorji in so začeli hitro tolma« čiti to nenavadno dvoumno Molotovlje« vo pripombo. Ni težko uganiti, zakaj so to storili. Zanesljivo znanstveno mnenje jc bilo ves čas na stališču, da Sovjetska zveza in razne druge države tedretično že vedo, kako se proizvaja razbijanje atoma, da pa nimajo te države še teh« ničnega znanja, kako se izdelujejo atom« ske bombe. Kakor je v včerajšnjem in« tervjuvu izjavil prof. Oliphant, bo ver« jetno moralo preteči še nekaj let, preden se bodo sovjetski znanstveniki in tehni« ki mogli dokopati do tega znanja. Zelo verjetno je, da je bila Molotovljeva iz« java namenjena sovjetski domači poli« tiki. V Sovjetski zvezi so zadnje čase v toliki meri in tako dosledno govorili ter pisali o sovražnih namenih »kapitalistič« nega imperializma«, da je bila verjetno zelo zaželena kaka zagotovitev v zvezi z atomsko bombo.« PREGANJANJE OPOZICIJE V SOVJETSKIH SATELITSKIH DRŽA« VAH. Ameriški tisk še vedno razpravlja o preganjanju v sovjetskih satelitskih državah. Cleveland Plain»Dealer piše: v Franciji in izven nje ter nadaljuje ka« ritativno delo svoje ustanoviteljice. Zakaj so nekateri slovenski župani predložili videmskemu prefektu spomenico proti slovenskim šolam 1 dobe. »O cosi o perdere il pošto!« moreč« m 4 straneh, dve strani »Teden« v en list na tako da bi bili prvi za »Slovenskega Pri« nalistične zaslepljenosti kulturni Nadiži. morea« in zadnji dve za »Trza« ški teden«? To nam mnogi pri« jatelji priporočajo, kajti tako bi lahko zbrali s primerno požrtvo« valnostjo zavednih katoličanov in Slovencev 4.000 naročnikov in naše ljudstvo hi imelo oba lepa tednika združena na štirih stra« neb naše oblike za 15 lir. Zakaj prinašamo te stvari v javnost? Ker želimo, da je o njih naša javnost poučena in da se naši prijatelji v Gorici in Trstu o tem_pogovorijoJn nam svetuje« jo. (.e so naši ljudje na splošno tega mnenja, da se naj lista združita, naj vsi tozadevni po« misleki padejo in naj vsa kato« liško in narodno še zavedna slo« venska družina najde svoje ognjišče v enem lepo urejevanem listu, ki se ne bo neprestano bo« ril za svoje življenje. Katoliški Slovenci! Danes ni čas za ozkosrčnost in kampanilizem, niti ne za tisoč pomislekov, ki večkrat izhajajo iz osebnih ambicij, ampak danes nam je treba popolne enotnosti duha, složnega in požrtvovalne-ga dela, ki išče le koristi duš in naroda, ter poguma, ki niti naj« manj ne dvomi, da končna zrna« ga je tam, kjer je Kristus, ki je rekel: »Ne boj se, mala čreda!... Jaz sem premagal svet«. se je v ljubezni do vseh ubogih in po« trebnih tako odlikovala, da ji je Bog včasih tudi čudežno pomagal pri skrbi za uboge. \ svoji veliki gorečnosti si jc pridobila šc- več enakomislečih sodelavk ter tako ustanovila red »Svete Ane od I revidnosti«, kj je danes zelo razširjen Stran 1 SLOVENSKI PRIMOREC štev. 47 V begu Stanvslava M'kolajezyka iz Pol i* sko imamo nov dramatičen primer, ki nam potrjuje, da je brezupno vsako pri* čakovanje, da bi se mogle v državah pod sovjetskim ra Jzurstvom ( hraniti osnov« ne svoboščine ali kakršna kol' oblika politične opozicije. Iz poljske epizode smo dobili le en nauk: Državam, k: se; .še ohranile trohico svobode, moramo dati vso gospodarsko in politično pomoč, ki jim je potrebna za ohranitev neodvi« snosti. LORD VANSITTART ZAHTEVA PONOVNO PREUČITEV MIROVNIH POGODB S SOVJETSKIMI SATELITI. Lord Vansittart je v lordski zbornici stavil predlog, da je treba glede na dej« stvo, da sovjetski sateliti trajno kršijo svojo obveznost iz mirovnih pogodb, da bodo zavarovale in zajamčile uživanje človečanskih pravic ter osnovnih svobo« ščin, ponovno preučiti mirovne pogodbe, ki so bile sklenjene z njimi. REZULTAT OBČINSKIH VOLITEV V VELIKT BRITANIJI. — Konsevativ« ci so dobili 1273 sedežev, neodvisni 1076, laburisti 831 in liberalci 140 sedežev. Konservativci so pridobili 643 sedežev, zgubili pa 18. Neodvisni so pridobili 172 in izgubili 135 sedežev. Laburisti so pri« dobili 43 in izgubili 695. Liberalci so pridobili46, izgubili pa 47 sedežev. Komu« nisti so izgubili 9 sedežev, pridobili pa nobenega. IZJAVE GENERALNEGA RAVNA« TEL JA FAO (Prehranjevalna in polje« delska organizacija Združenih narodov). »Z uporabo moderne znanosti v mirno« dobske namene bi se mogel sestradani svet spremeniti v par letih v svet, kjer bi vladalo izobilje.« AVSTRIJA BO DOBILA 26 MILIJO« NOV DOLARJEV ZAPLENJENEGA ZLATA. Združene države. Velika Bri« tanija in Francija so se sporazumele, da bodo povrnile Avstriji za približno 26 milijonov dolarjev kovanega zlata iz za« klada, ki so ga zaplenili za časa vojne Nemci po zasedenih državah Evrope Nakazilo po izvedla trostrankarska ko« misija za povrnitev kovanega zlata. LONDONSKI TISK OBŽALUJE NA« PADE MOLOTOVA NA BRITAN« SKO IN AMERIŠKO POLITIKO. K zadnjemu Molotovijevemu govoru v Mo« skvi piše »London Press Service«: »Komentarji londonskega tiska h go voru, ki ga je imel predvčerajšnjim ob 30 letnici sovjetske revolucije Molotov v Moskvi, obžalujejo, da je sovjetski zunanji minister tako silovito napadel britansko in ameriško politiko, in to na predvečer sestanka Sveta zunanjih mini strov, za katerega je tako važno, da bi prišlo po možnosti do sporazuma med Sovjetsko zvezo in zahodnimi silami « »ZDRUŽENE DRŽAVE ŽELIJO VLADO ZAKONA IN NE TEKMO S SOVJETSKO ZVEZO ZA SVETOV NO NADVLADO«, — tako je rekel bivši zunanji minister Združenih držav James Bvrnes na banketu, katerega so se udeležili predstavniki protestantske epi skopalne cerkve. Izjavil je tudi. da se morajo Združene države odločno upreti sovjetski napadalnosti. PRED POROKO ANGLEŠKE PRIN GESE ELIZABETE. Na poroko prince; sc Elizabete bo prišlo v Veliko Britanijo 28 članov tujih kraljevskih rodbin. Med temi gosti so 4 kralji in 6 kraljic; vsi so osebni prijatelji ali sorodniki princese sdi poročnika Mountbattena. Na porok sta jih povabila kralj in kraljica. Sedeži so odkazani tudi dopisnikom svetovnih listov kot tudi možem in že DOMhCE novice (nezonadškofijski ordinariat sporoča: 1.) V soboti 22. ter 29. novembra ne bo delitve zakramenta sv. birme v ško« fijski kapeli, ker bo prevzvišeni knezo« nadškof odsoten. 2.) Do novega sporočila bo od 1. dc« cembra dalje prevzvišeni knezonadškof sprejemal stranke od 10,30 do 12,30 samo jh torkih, četrtkih in sobotah. — Duhov« niki se naprošajo, naj ne zahtevajo spre« jema, razen v skrajni potrebi, na druge dni ali ob drugih urah. Slovensko učiteljišče v Trstu V britansko«ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja je izšla 11. novembra 1947 štev. 6 »l uninega lista« Zavezniške vojaške uprave, Ta številka je za tržaške Slovence pomembna, ker prinaša na prvi strani ukaz štev. 18, ki uzakonjuje vse do sedaj osnovane slovenske šole in na novo ustanavlja slovensko učiteljišče v Trstu. ZVU jo s tem pokazala veliko ra« nam vojaških formacij, v katerih je ime« la princesa častne funkcije. Dovršene so predpriprave za radijski prenos opisa svečanosti po celem svetu. V Westminsterski opatiji sami bo na« meščenih 21 mikrofonov, da bodo poslu« šalci lahko slišali vso svečanost, tudi odgovore. Dnevno prihajajo iz vseh delov sveta poročna darila. Po poročni svečanosti bodo darila razstavljena skozi 10 dni v palači St. James na ogled občinstvu. Stalin je baje poslal silno dragocen kožuh, ki bi princeso mogel obvarovati tudi pred sibirskim mrazom... »NEW YORK TIMES« O AVSTRIJ« SKIlf UJETNIKIH, KI SO SE VRNILI IZ SOVJETSKE ZVEZE. Avstrijski komunisti so upali, da si bodo naredili politični kapital iz vrnitve avstrijskih vojnih ujetnikov iz Sovjetske zveze, ker je pač avstrijska komunistična stranka tesneje povezana s Stalinom kakor pa z avstrijsko vlado. V tem upanju pa so se zelo urezali. Njihove upe je podrlo fizično stanje 20.000 ujetnikov, ki so se vrnili, ter njihovo popisovanje sovjet« skih razmer. Globok vtis so naredile iz« jave številnih povratnikov, pritožbe nad tem, kako so z njimi ravnali, izjave, d.t z večino sovjetskega prebivalstva ne ravnajo boljše kakor z ujetniki. Bivši ujetniki pripovedujejo, da je bila njiho« va hrana v primeri s predvojno avstrij« sko hrano obupna, da pa jo bila vendar boljša kot hrana domačega prebivalstva vsaj po mestih. Neki delavec, ki je podiral drevje glo« boko v notranjosti Sovjetske zveze, se je pritoževal, da je moral jesti, česar se svinja ne bi dotaknila, da jo moral do kolen broditi po ledeni vodi in spati v mokri obleki. ■ Najbolj zgovoren dokaz za razmere, v katerih so živeli ujetniki, so številne bolezni, s katerimi so se vrnili, od splo« šnega izstradanja do malarije, tuberko« loze, revmatizma, vodenice, težav v prc« bavilih itd. Ti ujetniki pripovedujejo tudi zgodbe svojih prijateljev, ki so umrli od izpostavljenja lakoti in izčrpa« nosti. Nekateri menijo, da so Sovjeti vrnili le tiste ujetnike, ki niso več spo« sobni za delo, drugi pa, da je od 100.000 avstrijskih ujetnikov ostalo pri življenju le 50.000, ki so se zdaj vrnili ali se bodo še vrnili. /umevanje za kulturne težnje tržaških Slovencev. Kakor smo zvedeli, se bo začasno vr« šilo vpisovanje \ vse razrede učiteljišča ra slovenskih srednjih šolah v ulici Cor« sika štev. 9-—11/II do 2. decembra 1947. Jasno je, da lahko prestopijo na omenje« no učiteljišče tudi tisti učenci, ki so se začasno vpisali na druge srednješolske zavode. Vse podrobnosti bodo prizadeti učenci zvedeli pri ravnatelju učiteljišča. (jorica V soboto 15. novembra je imelo slo« vensko učiteljstvo v Italiji svoje prvo zborovanje v Gorici v šolskih prostorih v ulici Croce. Zborovanje je vodil didaktični ravnatelj za goriški okraj g. Močnik, udeležencev pa je bilo 43. Kot zastopnik višjih šolskih oblasti se je zbo> rovanja udeležil višji šolski nadzornik g. Spazzapan. G. Močnik je v svojem pozdravnem govoru poudaril pomen te« ga zborovanja, ko slov. učiteljstvo prvič zboruje v demokratični Italiji, ter je na« ročil navzočemu zastopniku višjih obla« rti, naj tolmači na pristojnem mestu, da slov. učiteljstvo hoče lojalno sodelovati za blagor svojega naroda v sedanji drža« vi. Nato so prebrali vdanostni brzojavki, naslovljeni na predsednika vlade v Rimu in na prosvetnega ministra. Ob tej pri« liki se je g. Močnik spomnil tudi na do« sedanjega šolskega nadzornika za slov. šole dr. Kacina in na njegove zasluge pod Zavezniško upravo za slov. šolstvo, ki ga je ravno on v največji meri osno« val z velikimi osebnimi žrtvami in katero je sedaj ital. vlada sprejela in odobrila. G. Spazteapan se je za pozdrave lepo zahvalil in obljubil, da hoče vedno ostati prijatelj in zagovornik slov. šol, samo da bi mogle res vršiti veliko nalogo vzgoje novih rodov za red in mir. Ob tej priliki smo zvedeli, da je bilo poleg navzočih učiteljev nameščenih še 21 začasnih učnih moči v obeh didaktič« nih ravnateljstvih, Gorica in Doberdob. Nemalo pa jih čaka, ker so izgubili ital državljanstvo. Tudi mi voščimo naši ljudski šoli dol« gotrajno življenje in plodovito delo pri vzgoji mladine po krščanskih in nravno zdravih vzgojnih načelih, ki si jih je po« stavila fea temelj, v upanju, da bo nova demokratična Italija bolj uvidevna, pra« vična in plemenita do nje, kakor je bila prejšnja, ki je slovensko ljudsko šolo v svojo in našo največjo škodo tako kma« lu zatrla. Benečani nam pišejo do črke in vejice tako: Gospod urednik! Zlo pravičan je biu vaš odgovor ča« sopisu »II Nuovo Friuli« o slovenskih šolah u naši Benečiji. Tisti gospodje tam dole imajo kuražo trditi da je sloven« ščina za nas tuj an nerazumljiv jezik! Sa’ vedo da naše guorcnje je slovensko, sa’ nas imenujejo oni sami »i sclas« (sla« vi) slovence. Sa’ vedo da dokjer nič paršla prepuovcd od Mussolina, skor usi u svojih družinah smo radi brali bukve sv. Mohora. Sa' vedo da imamo naš poseban katekizem za slovence Vi demske Nadškofije! Lazniki so, go« spuod, an nič druzega ku lažniki! Lažejo pa kjer vedo da to morejo žihar brez strahu. De b’imicl pošteni Benečani skriune časopise ki varžejo kaman an skrivajo roko, de b’imiel kako oborože« no družbo za varuha, «11 Nuovo Friuli« bi bil Sigurno buj pametno pišu an še naši župani so bli drugač guoril. Hvala Vam liepa, gospuod urednik, za tiste zlate besiedc ki ste pisali u obrambo naših pravic, le napri kuražno. Benečan Nas je puno žalostilo čut da O. O. Kapucini tam u Goric, ne bojo vič pu« stil pridigat an pjet po slovensko tam u njih ejerkvi. Al’ bo pa za ries za ni« mar tala prepuovcd? Povejte kjer (kaj) gospuod, da bomo znali kam iti h maš kadar pridemo v Gorico. Lesnikar Odgovorjamo na to vprašanje: Ne ve« mo, kdaj bodo popravili krivico ali zrno« to. Zdi se, da je le redkokje toliko čed« nosti, da bi ljudje radi priznali svoje zmote in jih popravili, čeprav je to bolj častno kot vztrajanje v zmoti. DOMAČE NOVICE. Iz Gorenjega Tarbja. Na 4 t. m. smo obhajal tle spo« in zmage z veliko slovesnostjo. Po sv. Maši oblasti so se zbrale zuna ejerkve an poslušale spominske govore. Mct* drugimi je govoriu neki domačim tajnik tukajšnje stranke D. K. Pohvalimo nie' gov dobri namien pa ne moremo čestitat zaradi govora. U guorcnju je take dc« bele klatu, ubogi revež, da nas je bhio sram poslušat. N. p. je reku: »dobbiamo fare un legnamc (namesto legame) C01 nostri eroi! I nostri eroi eolpiti nel tal« Ione del ccrvello (u peti možgenja!) ^ rtalia democraticia!« Po teli pot »F Nuovo Friuli« bi muoru reč da u Bene« čiji italijanščina je tuj jezik.« Gorjan Dopisi v beneškem narečju nam kažejo, kako so tamkajšnji bratje potrebni šol Želimo si takih dopisov še več. Ali si vernik ali praznoverec? (Nadaljevanje kritike I. V. Sergejeve knjige „znanost in praznoverje") Res nimamo namena, pisca, prevajalca in založnico te knji« žice obširneje prepričevati, da vera ni praznoverje. Spomnimo jih samo na veroučne knjige za višjo gimnazijo, n. pr. na knjigo našega priznanega znanstvenika dr. Grivca »Krščanstvo in Cer« kev«. V uvodu knjiga pravi, da je vera »spoznanje in češčenje božje«. Boga spoznamo z narav« no pametjo in iz nadnaravnega razodetja. Omejenost, spremen« ljivost in smotrna urejenost sve« ta, življenje na zemlji in naša vest nam govorijo o nadsvetov« nem osebnem bitju Bogu, ki je vse ustvaril, ki je gospodar ve« soljstva in ki ga moramo ljudje kot umna bitja častiti z bogo« častnimi dejanji, zlasti z molit« vijo in daritvijo ter z moralnim življenjem. Iz resnega in globo« kega razmišljanja se je torej ro« dila vera, verstvo, — ne pa iz praznoverja. Zato je tudi jasno, da nobena svetna znanost ne bo mogla odpraviti in izbrisati vere, ampak jo bo tem bolj ute« meljevala, čim globlje bo prodr« la v skrivnosti božjih del. Zlasti modroslovje bo vedno oznanja« lo upravičenost in nujnost vere. Še razločneje nam o veri govo« rijo bogoslovne vede, ki so pra« ve in resnične vede in se zato poučujejo tudi na svetovnih vse« učiliščih. Te vede opozarjajo na šibkost človeškega uma, ki se le s težavo povzpne do spoznanja vseh potrebnih verskih in moral« nih resnic. Zato je Bog dal člo« veštvu razodetje, S kakšno na« tančnostjo in skrbnostjo razi« skujejo svetopisemske vede knjige stare in nove zaveze in kako trdno nam dokazujejo, da je njihova vsebina resnična in da se je torej res Bog človeštvu razodel in da se nam je prav po« sebno razodel po Jezusu Kristli« su! S čudeži, ki so glede resnic« nosti najstrože preiskani, je Kristus dokazal, da je res božji Sin, Bog, — da je torej njegov nauk božji nauk, njegova Cerkev božja Cerkev, ki ji je dal dar ne« zmotljivosti in se torej lahko brezpogojno zanesemo nanjo. Bogoslovne znanosti nam poda« jajo in utemeljujejo nravna na« čela. Opisujejo nam rast in dc« lovanje božje Cerkve itd. Ki1? je v njih kaj praznoverja? Kaj je v njih takega, kar bi druge znanosti mogle podreti in ovre* či ? Kaj bi rekel pisec te knjižice, če bi listal po knjigah, ki našte« vajo največje može znanosti, P11 bi mu kdo o njih pripominjal, ali so bili verni ali ne? Začudil bi se ob spoznanju, da je bila velika večina teh velikanov zna« nosti verna. Tako n. pr. zvezdo« slovci: Kopernik, Kepler, NeW5 ton, Herschel. Fiziki: Bovle, Gal« vani, Volta, Ampere, Franklin-Faraday, Fresnel, Ohm, Siemens. Rbntgen, Marconi in drugi. Ke« miki: Liebig, Pasteur, Lavoisie''-Matematiki, kakor Cauchv in Gauss. Biolog Reike. In mnogi, mnogi drugi. Ampere je pri P°; govoru vzkliknil : »Kako velik je Bog in kako šibka je naša znanost!« — So bile te blesteče luči znanosti — praznoverci ? I. V. Sergejev samozavestno zaključuje to svoje ,pisanje; »Praznoverni ljudje ne morejo biti graditelji novega sveta. Ta« ki ljudje s svojo zaostalo zavest« jo ovirajo napredek, ovirajo zmagoslavni pohod človeške mi« sli. Zato je borba praznoverja (hoče reči: borba proti veri) ne« ločljiv del naše splošne borbe za srečno bodočnost, za brez« razredno socialistično družbo.« Knjižica torej hoče po svoje prispevati k srečni bodočnosti na« šega naroda v popolnoma brez« verski in protiverski socialistični družbi. Torej kakor je že prej nekdo rekel : »Vera je opij za ljudstvo.« SIRITE NAŠ UST! ZA »SLOVENSKO SIROTISČE«: N. Barkovič 100 lir, i/, zapuščine bla« gega prijatelja »Slov. sirotišča« pokoj« nega župnika Frančiška Klanjšček 10.000 lir. — Srčna hvala in Bog povrni! Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica Hlapec Ferjan Ves presenečen je bral Ferjan pismo in tresoč se od veselja ga je prebral še enkrat. Torej Milka ga ni zapustila! še vedno mu je zvesto vdana. Da ima po poli brata, mu je bilo popolnoma nežna« no. In če jo vežejo nežna čustva na brh« kega sorodnika, ji ne more tega pač nihče zameriti. Milkino pismo je Ferjana osrečilo še skoraj bolj kot osvoboditev iz ječe. In vendar je veliko veselje kma. lu zopet kalila bolest, kajti na poroko z deklico je smel komaj še misliti. Na vsak način pa mora dati Milki hrž kako prijateljsko znamenje. — Pisal ji je v naslednjih dneh dolgo, toplo pismo, kjer sc ji je zahvalil /a njeno zvestobo, nato Ji podrobno poročal o bridkem življenju v kaznilnici, povedal tudi, kako sc je bal priti domov v Bistriško dolino, in jo slednjič prosil, naj pride na dan sv. Lukeža na semenj v Kranj, kamor bi prišel tudi sam in bi se tako po dolgem času veselo zopet videla. Štirinajst dni pozneje, na rožnovensko nedeljo, je doživel Ferjan veliko preše« nečenje. Pri glavni službi božji sta vzbudili njegovo pozornost dve ženski osebi, ki sta se po svoji lepi gorenjski noši vidno ločili od drugih na pol mest« no oblečenih žensk v cerkvi. Odkod naj bi bili? Olstal je po maši iz radovednosti na svojem mestu, dokler nista šli iz cer« kve. O nebesa! To nista bili drugi kot Ančka, Bregarjeva hči, in — Hudover« nikova Milka. Ferjana je hipoma sprele« tela rdečica, Ančka je prijazno poki« mala, Milka je tudi zardela in se mu nasmehnila. Naglo je stopil Ferjan za njima. Zunaj pred cerkvenimi vrati jc stisnil obema roko, pri čemer je zadržal Milkino v svoji dalje kot treba. »Pozdravljeni! To me veseli! Kako pa prihajata sem?« je zaklical viharno v eni sapi. »Čisto enostavno«, je odvrnila Ančka s premetenim nasmeškom; »namenila sem se obiskati svojega brata, gospoda kaplana, in Milka, ki sem jo prosila, da hi šla z menoj, je rada privolila.« »Kako je doma? So vsi zdravi? Kajne« da?... Imel bi toliko vprašati. Kje bi se pač lahko več govorili?« »Tukaj ne. Saj se ljudje od vseh stra« ni zvedavo ozirajo sem... Veš kaj, Fer« jan? Spremljaj naju popoldne kos poti proti postaji. Že danes se morava zopet vrniti domov.« »Da, prav rad vaju spremim.« Zopet se je Ančka prekanjeno zasme« jala in nato sta odšli obe deklici v ka« planijo. Ker je bila Ančka najboljša Milkina prijateljica, ji je ta po prejemu Ferjanovega pisma v svoji radosti izbie« betala o tem in ji tudi zaupno razodela svojo srčno tajnost. Nato se Ančka ni več dala odvrniti od tega, da morata Ferjana presenetiti in napraviti skupno obisk v Loko. Bo popoldanski službi božji, kjer je Ferjan še videl obe deklici v cerkvi, je šel počasi po cesti v dolini, se večkrat ustavil in se oziral nazaj. Toda ni mu bilo treba prav dolgo čakati, deklici sta prišli kmalu za njim. Milka je bila tako ljubka in cvetoča, kot je ni Ferjan še nikdar videl. Govorila je pa malo in se je le vedno tiho smehljala pred se, do« čim je Ančka venomer klepetala in na svoj živahni način pripovedovala novi« ce iz Tihega dola. Četrt ure dalje zunaj je Ančka hipoma rekla: »Mormn stopiti tu gori k neki znanki, ki jo poznam že od prej, da jo mimogre« de obiščem in pozdravim. Vidva le poj« dita počasi naprej, saj vaju kmalu do« hitim.« In že je krenila vstran. Vsa zardela v obraz jc stopala Milka poleg Ferjana. Čez nekaj časa jc dvignila oči nedolžno kot otrok k njemu in za šepetala: »Ferjan, zdaj, ko sva sama, se morava med seboj zgovoriti, o čemer se imava pomeniti.« »Da, Milka, kar povej kaj.«. »Ne vem ti ničesar drugega povedati, kot da te imam zelo rada in da bi naj' raje zmeraj bila pri tebi.« »Isto bi rad tudi jaz tebi povedal Milka; toda s človekom, ki jc bil skoraj tri leta v ječi, se vendar ne moreš p0” ročiti.« »Saj si prišel prav po nedolžnem no« ter in ne moreš nič za to.« »Sramota pa jc le in ostane. In tud1 tebe bodo gledali ljudje po strani, c dolžnem toliko prestati.« (Nadaljevanj*)