3
i
3
3
H
t-
0
3-i
lit
.3
i3
,0
3'
|3
lč
Z
e.
ž-
13
3)
i-
!e:
si
5
m'
J-* 1 2
i-
r
i>
ti-
o-
M
e-
re
C"
col
,0
li-
;lai
’V'
;d
j
itil
ri-l
»1
i)>j
t»!
.3'
3»
ir-
io I
za
co
K
0f
*
i
»
/•I
/



□
Glasilo Zveze sindikatov Slovenije
V. d. glavnega urednika Franček Kavčič V. d. odgovornega urednika Marjan Horvat
Ljubljana, 7. julija 1989
številka 26, letnik 48, cena 5.200 dinarjev
Bučin iz neke koalicije
Če si
zaslužim,
lahko
vsak dan
zahtevam
plačo
Markovičeva vlada se je zagnano lotila razčiščevanja vzrokov za inflacijo, tega. večglavega zmaja jugoslovanske družbe. Nekoč so sindikalni predsedniki govorili o inflaciji kot razrednem sovražniku številka ena. Danes vsaj sindikalisti tega izraza ne uporabljajo več. In končno oporekajo zvezni vladi, da so lahko osebni dohodki tako pomemben vir inflacije, kot sl to očitno sama pred-stavlja. V čem je problem? Zvezna vlada Je hotela spraviti skozi delegatska in poetična rešeta zakon o plačah, ki bi pre-PcedevaJ večkratno izplačevanje osebnih dohodkov na mesec. Pristojni odbori Pri zvezni skupščini so Ji očitali, da ni-dia ustavne podlage za takšen zakon, očitno pa zvezno sindikalno vodstvo ni hnelo dovolj poguma, da bi na posvetu 3 predstavniki zvezne vlade dovolj jasno zabrusilo Markoviču, naj se ne igra z založenimi delavskimi plačami in naj vzroka za inflacijo ne išče v njih. V jugoslovanski družbeni gospodarski travmi ■‘Pia bržkone zahteva zvezne vlade po le ehkratnem izplačilu osebnih dohodkov Predvsem političen naboj: udarja tiste, so pošteno zaslužili, in daje potuho °hlm, ki so v preteklosti, ne glede na Rezultate dela, dvigovali plače. Tudi prostorsko bi lahko to zelo Jasno razporedi-P’ da ne govorimo posebej o danes tako zguljeni republlško-pokrajinski varianti- In ker zvezna vlada tega očitno ni Zhiogla pošteno povedati, je podlegla nekaterim prišepetovalcem - neke vrste Raziskovalcem naše ekonomije - in spet ‘‘opazila«, kot vse dosedanje vlade, vir Palacije v osebnih dohodkih, njihovi ra-8 ti in poskusu okrcanja sindikalnih vod-atev v njihovih prizadevanjih za ekonomsko upravičene plače. Potemtakem
Ie bistvo nesporazuma v omejitvi rasti V3akršnih plač, ne pa v omejitvi nezasluženih plač. In končno je jedro spora nedoslednosti zvezne vlade, ki si drzne jk^zovatl ljudem, kako naj uporabijo založeno, namesto da bi preprečevala ne-Pravičene zaslužke.
s hip nas ne zanimajo vsi odstotki, katerimi barantajo nekateri o tem, ka-q zaradi večkratnega izplačila osebnih . «°dlcov na mesec kdo komu meša v dene: DeJstvo je, da podjetja in delavci A	družbenih razmerah in gospo-
Ih	okoliščinah ravnajo smotrno,
bo zvezna vlada obljubila, da se ne je 'ukvarjala z omejevanjem tistega, kar štvloženo, ne bo omejevala podjetni-re3 ^ sajno:hiclativnosti. potlej naj na-
2 3 Vss> da bo to zaživelo. Prvi »spopad« te_p ezno vlado in njenimi prišepetovalci d^PRečstavniki delavcev se Je končal Ni 3^ oečolžno. Zvezna vlada ni prodrla. a rečeno, da ne bo spet poskusila!
Marjan Horvat
w
T
Končno se je republiški svet Zveze sindikatov odločil, kako bo s članarino In koliko je bo za koga. Pribil je, da dogovorjeni odnosi veljajo. Prav zato nekateri že protestirajo. Sklep je pa sklep. O tem berite v Sindikalnem "poročevalcu na 11. in 18. strani Delavske enotnosti.
Po objavi stenografskega zapisa zasedanja črnogorskega partijskega in državnega vodstva 7. in 8. oktobra lani - gre za znano zasedanje, ko je bila pred republiško skupščino »oktobrska revolucija« - so potrjene nekatere resnice, ki so ?e v Črni gori širile že več mesecev, ljubljenec ljudstva Nenad Bučin je aktivno sodeloval pri sprejemanju odločitve o izrednih razmerah, v Črni gori, o uporabi policijske moči nad titograj-skimi demonstranti in solzivca pri Rumeni gredi. »Ne dovolite, da se ta množica ljudi klati nocoj po Titogradu in čaka
na jutri. To je predolgo. Možne so neprijetne situacije,« je menda dejal Nenad Bučin, ki je bil kasneje tako rekoč plebiscitarno izbran za črnogorskega predstavnika v predsedstvu SFRJ.
Ljubljenec ljudstva se v tej vlogi danes prav gotovo ne počuti ravno ugodno. Še manj zato, ker bo menda ustavno sodišče sodilo ali so volilni postopki v Črni gori, Makedoniji, BIH in Sloveniji bili skladni z zakonom in ustavo. Kaj je voy a naroda, kaj bo menilo ustavno sodišče, je menda pomembno, mar ne!
Fiesa je še zmeraj Meka slovenskega delavskega turizma. Letos kaj narediti, pa odpovedo. In to prav na vrhuncu turistične je bolj žalostna. Pa ne samo zavoljo gradbišča, pač pa predvsem sezone.
zaradi neorganiziranosti vseh tistih, ki bi iz Fiese hoteli in želeli	Slika: Andrej Agnič
M. H.
DRUGA STRAN
■
Ljubljana, 7. julij, ,989 1^1»^ 600^051	2
Zdaj še vreme
Ujme vedno tolčejo po siromaku
Nedavno katastrofalno deževje s poplavami, je najbolj prizadelo severovzhodno Slovenijo, Haloze in Kozjansko, hrvaško Zagorje in Zagreb. Voda je preplavila Slovensko Bistrico, Mura preti Pomurju, Dravinja je spet izničila svojo dolino, Sotla se le počasi umika v strugo. Za vodo sta ostala opustošenje in kanček upanja, da bo naša osiromašena družba zmogla še eno žrtev.
Predpraznične napovedi vremenaijev niso niti nakazovale katastrofalne ujme, ki je zajela severovzhodno Slovenijo in velik del hrvaškega Zagorja z Zagrebom. V dveh dneh in nočeh seje nad omenjenim območju iz oblakov zlilo toliko vode, da je ta povzročila doslej neprecenljivo škodo.
Pred zaključkom redakcije še ni moč točno povedati, kaj to za nas pomeni, ker je večina strokovnih komisij še na terenu. Ze zdaj pa vemo, da je nekaj deset družin v pičli uri ostalo brez vsega, da bo nekaj dni trajalo čiščenje in ponovno usposabljanje prizadetih delovnih organizacij in da je nedavna ujma s poplavami ponekod uničila ves pridelek poljščin.
Še tri dni po katastrofalni povodnji so nekatere vasi in zaselki ob Dravinji, v Halozah in na Pohorju odrezani od sveta. Zaradi plazov, podrtih mostov in razritih cest reševalne ekipe ne morejo v te nesrečne kraje niti z najnujnejšo pomočjo. Na preostalem prizadetem območju pa že od vsega začetka deluje organizirana pomoč krajanov, civilne zaščite in strokovnih skupin.
Po dosedanjih podatkih je ujma najbolj prizadela dve Bistrici, Slovensko in Bistrico ob Sotli z neposredno okolico. Medtem ko so vode s Pohorja pridrle do središča Slovenske Bistrice, povzročile razdejanje in se sorazmerno hitro umaknile, se Sotla še vendo ni umaknila v strugo, Drava preti pri Forminu, Mura pa po vsem sotočju.
Letošnje katastrofalno deževje in poplave so spet najbolj prizadele najsiromašnej-še ljudi. Torej tiste, ki so vedno prva žrtev vsega hudega. V mislih imamo tako obubožanega Haložana kot kmeta na obronku Pohorja in delavca v Podravinju, na Ptujskem polju ali Kozjanskem. Gre za dejstvo, da siromašnejši kmetje nimajo zavarovanih svojih polj in ne hiš, da delavci, ki so si z minimalno družbeno pomočjo in večletnimi žrtvami sami gradili svoje domove, zdaj ostajajo brez opreme in pomoči. Letošnje povodnji so udarile tam, kamor ne država in ne Šinigoj nista doslej dala dinarja: po zaselkih in vaseh, kjer so občani sami s svojim delom in denarjem ali lokalnim samoprispevkom kolikortoliko uspeli zgraditi vodovode, kanalizacije in ceste, vse, kar je zdaj voda v dobrih štiriindvajsetih urah uničila.
Najhujša pustošenja so namreč na infrastrukturi. Na stotine kilometrov lokalnih cest, na desetine mostov in vodovodov so povodnji skoraj povsem uničile. Gre za desetletja vztrajnega truda, da bi tudi prebivalci teh območij imeli normalno vez s svetom in razvitješimi kraji. Iz žalostne zgodovine naravnih nesreč, ki se skorajda iz leta v leto vrstijo na tem majhnem kosu domovine, je namreč znano, da so žrtve v prvi sapi in prizadetosti sicer deležne obljub in pomoči, vendar ta ni praviloma nikoli tolikšna, kot je bila dejanska škoda. Najpogosteje pa prizadeti ostanejo sami, ker se družba najprej loti najbolj prizadetih in re-sevanja »družbenega imetja«, po drugi strani pa v nobenem proračunu in skladu ni bilo in veijetno še dolgo ne bo dovolj denarja za pravičnejšo porazdelitev.
Letošnje vremenske težave ne dajejo veliko upanja tudi za prihodnje dni. Morebiti bo muhasto vreme letos prizaneslo vsaj žitnicam, kajti že doslej smo doživeli že skoraj razen potresa.
Janez Sever
vse
Šok z balkansko terapijo?________________
Kako pristriči peruti inflaciji? O tem vprašanju so se ponovno lomila kopja na seji zveznega družbenega sveta za gospodarski razvoj. Seveda ne gre za nobeno naključje, posebej, če vemo, daje prav inflacija tista Ahilova peta sedanje vlade, na kateri utegne najprej klecniti, kar so prav inteligentno dojeli v nekaterih protibirokratsko razpoloženih delih Jugoslavije. In glej zani-
mivost: prav v teh okoljih zahtevajo oziroma očitajo vladi, da nima protiinflacijskega programa. Zakaj! Nakana je razmeroma prosojna. Prisiliti Markoviča v administrativno terapijo s šokom, kar je v sedanjih okoliščinah netržne narave našega gospodarstva in sistema že v naprej obsojeno na propad. Ker bi se po tem posegu inflacija samo še povečala, s tem pa še poslabšale gospodarske, socialne in politične razmere v državi, ki bi jih lahko obvladala samo še ena sila, o čemer nas poučuje turška in mnoge južnoameriške izkušnje. Samo po sebi je razumljivo, da bi bila tako zagotovljena tolikanj željena (uniformna) enotnost, kot »nujni pogoj za izhod iz krize«.
Pričakovati je, da se bodo razprave o tem
Srečanje
Janez Stanovnik in dopisnica Politike ekspres Plavevska
vprašanju stopnjevale in do skrajnosti zaostrile pred letošnjim izrednim partijskim kongresom. Prav tako pa tudi, da mitinga-ški del Jugoslavije pri tem ne bo izbiral sredstva. V tej luči gledano so bile razprave na zveznem svetu za gospodarski razvoj prav značilne. Medtem ko je, denimo, Milivoj Samar dejal, da »bi bil hitrejši protiim flacijski pristop težko izvedljiv, saj naj bi drugačen protiinflacijski podvig omogočili šele gospodarsko-sistemski ukrepi«, se je Nikola Stanič izkazal kot tipični predstavnik mitingaške šole. Najprej je sicer pravih no ugotovil, daje »gospodarski položaj težji kot v času, ko je novi ZIS prevzel dolžnost, saj junijska 29,4 odstotna inflacija obeta več kot 2000 odstotno inflacijo ob koncu leta,« potem pa zaregljal s težkim orožjem: »Vladno stališče, da je treba najprej zaokrožiti sistemske rešitve in se šele nato nadvse resno spopasti z inflacijo, je enostransko!" Do tu še vse lepo in prav, če ne bi bil enostranski in povrh vsega še v lastnem nasprotju tudi sam Stanič, ki seje kaj hitro izdal, kje ga čevelj žuli: »Klirinški presežek bi morali odpravljati sila previdno, pred; vsem pa tako, da bi vsi ukrepi omogočali povečanje uvoza s tega področja. »Da bo slika popolna, je potrebno dodati še njegovo ugotovitev, po kateri »terjatve na podlagi tržaških in goriških sporazumov ne vplivajo nič manj negativno na inflacijo, kot klirinški presežek«. Poročila pravijo, da je takšno stališče podprlo več razpravljalcev.
Tako torej, Stanič se ne strinja s terapijo pred šokom oziroma s postopnim spopadanjem z inflacijo, a se hkrati zavzema za »sila previdno odpravljanje klirinškega presež; ka.« Kako gre to dvoje skupaj, seveda ni jasno nobeni, doslej v svetu znani ekonomski teoriji, še najmanj pa tistim bolje obveš; čenim jugoslovanskim ekonomistom, ki vedo, da je prav klirinški presežek, če že ne največji, pa prav gotovo eden največjih virov jugoslovanske inflacije. Je treba tu še kaj dodajati? •
Ivo Kuljaj
Sramota je biti Jugoslovan
Od Beograda prek Zagreba do Ljubljane skorajda ni novinarstva, kjer ne bi posamezniki v občilih z vso močjo pozivali svoj narod, naj se zbere, pri tem pa pljuvali in sejali sovraštvo do drugih narodov. Tako postaja vsa Jugoslavija splošen pljuvalnik. Kaj nas šele čaka to poletje in jesen, se sprašuje Jug Grizelj.
Ali je temu primitivizmu videti konec? Ali je sploh kakšna politična moč v državi, ki bi lahko poklicala na odgovornost s strastmi prežete strukture, ki stojijo za temi mediji sovraštva?
Kaže, da so možnosti majhne tudi zato, ker se za Jugoslavijo nihče več ne zanima, nadaljuje Grizelj. Vsakdo skrbi le za svoj narod, ko pa govori, daje za Jugoslavijo, jo vidi le skozi prizmo svojega daljnogleda. Ali lahko o Jugoslaviji, demokratični, pluralistični, odprti v svet, tržni, neodvisni in socialistični, taki, kot jo želi večina njenih prebivalcev, govorimo brez navzočnosti ponorelih nacionalnih liderjev in njihovih zastrašuj očih homogenizirano-partikulari-stično-separatističnih vizij? Težko, ker nam tak pogovor otežujejo samostojne nacionalne vizije enega ali drugega lideija, poudarja Jug Grizelj v Slobodni Dalmaciji.
Otroške bolezni »desničarstva«
Otroške bolezni »desničarstva« že od nekdaj resno najedajo idejno bit ZKJ. Pred časom so močno pretresale ZK Hrvatske, ZK Kosova in ZK Vojvodine v obliki nacionalističnega separatizma in avtonoma-štva, sedaj pa so napadle tudi ZK Slovenijo, je v Borbini rubriki, kako partijska vodstva drugih republik in pokrajin gledajo na najnovejša stališča, ideje in opozorila predsedstva CK ZK Slovenije, poudaril dr. Petar B.
Mandič, sekretar komisije CK ZK Srbije za idejno in teoretično delo.
Vodstvo ZK Slovenije je odkrilo svoj pravi obraz. ZK Slovenije je vse slabosti ZKJ postavila v funkcijo uresničevanja politike, ki jo danes neprikrito podpira. Zlorabila je priznanje vodstva ZKJ, daje ZK kot »partija oblasti« največji krivec za birokratizacijo družbe.
»Partijska desnica« Slovenije ponuja z zavračanjem koncepta organiziranja ZKJ na načelu demokratičnega centralizma nov oportunistično-reformistični koncept, enotnosti ZKJ na načelu demokratičnega centralizma pa se postavlja po robu naci-onalistično-partikularistični koncept in konsenzualna demokracija. Očitno se slovensko partijsko vodstvo poigrava z ZKJ, poudarja Mandič in nadaljuje:
Koncept demokracije, ki ga ponuja vodstvo ZK Slovenije, je v svojem bistvu proti-civilizacijski. En človek - en glas je osnovna odlika demokracije in državljanskih pravic. V imenu katerih demokratičnih načel vodstvo Slovenije zahteva, da en Slovenec velja toliko kot pet Srbov ali trije Hrvati? Slovensko vodstvo noče priznati, da se dejansko prizadeva za hegemonijo manjšine nad večino. Zavzemanje slovenskega partijskega vodstva za absolutno samostojnost in odgovornost ZK Slovenije pa ni nič drugega kot zahteva po ločitvi ZK Slovenije od ZKJ.
Gradiva, stališča, sindikalne liste - vse v SINDIKALNEM POROČEVALCU prilogi Delavske enotnosti. Doslej izšlo že osem številk - vse še lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko tudi po telefonu 321-255!
Očitno je, da se P CK ZK Slovenije ne zavzema za demokratizacijo ZKJ in za ohranitev njene enotnosti, temveč nasprotno - za njeno razbijanje. Stališča vodstva ZK Slovenije očitno predstavljajo dobro premišljeno in planirano akcijo, ki jo namerava Analizirati na 14. kongresu ZKJ. Če i CK ZKJ ne bo uspel preprečiti teh teženj | slovenskega partijskega vodstva, se bo kri; za zaupanja v ZKJ in njeno vodstvo še bolj poglobila. Glede na neugodno razmerje sil | v vodilnih organih ZKJ, glede na oportunizem in na možnost formiranja nenačelnih j koalicij pa je težko pričakovati, da bo imel j partijski vrh države toliko moči, da bo usta- j vil slovensko vodstvo pri njegovem name- j nu razbiti ZKJ, zaključuje dr. Petar Mandič v Borbi.
Samoupravljanje za tujce_______
Sindikat se zavzema za isti položaj delavcev, ne glede na to ali bodo delali v družbenem, zasebnem ali mešanem podjetju-Spričo tega se urejanje pravice do samoupravljanja zaposlenih izven družbenega sektorja ne more prepustiti kolektivnim pogodbam, zakonu in statutom. Takšne pravice se morajo zagotoviti z ustavo. Citirana stališča pripadajo RS ZSS, s čimer se ta organizacija loči od običajnega liberalnega ter tržno obarvanega imagea drugih oj; ganizacij iz tega okolja. Zasebnik, torej tudj tujec, po vsem sodeč, ngj ne bi najema1 delavce (delavno silo) temveč samoupray-ljalce. Ker kapital ne trpi vključevanj3 v vsiljene mu družbenoekonoske odnose-temveč jih z lastno logiko implicira, ni prl' čakovati pretiranega zanimanja za takšn0 vrsto »sodelovanja« s sindikalno in ustavn0 zaščitenimi samoupravljala. Brez okrnjf ni h pravic in neogroženi z določili nekak5' nih kolektivnih pogodb, bi ti delavci lahk° še naprej mirno samoupravljali pod pokrm viteljstvom družbenega podjetja, ali vS bolj in vse večkrat - urada za nezaposlen®-(Iz Ekonomske politik
V središču pozornosti	L ubliana 7 , ,989 Delavska enotnost 3
Markovičev sijaj po predstavitvi programa gospodarskih ukrepov zvezne vlade bledi
ALI BO PLESALA ENO SAMO POLETJE
Ali bo Markovičeva vlada plesala eno samo poletje? Komentarji o programu gospodarskih ukrepov v nekaterih srbskih sredstvih javnega obveščanja kažejo na to, da je v tej republiki, vsaj neuradno, obljubljena nagrada za Markovičevo glavo. Politika ekspres ga je imenovala nadaljevalca Šu-varjeve politike razdiranja Jugoslavije. Markovič nadaljuje razdiranje na gospodarskem področju. Alije to del že dosti prej sestavljenega načrta polaščanja vseh ključnih točk oblasti ali pa so v Srbiji zdaj ocenili, da utegne program gospodarskih ukrepov povzročiti Srbiji neukrotljive gospodarske, socialne in ne nazadnje tudi politične težave? Posledica tega je, da je Markovičev osebni sijaj v nekaterih delih države naglo zbledel. Program ukrepov je ustvaril vsaj tri skupine ocenjevalcev: eni ga podpirajo, a bi ga vendar še malo izboljšali. Drugi Pa ocenjujejo, kot smo uvodoma zapisali, tretji pa sicer podpirajo temeljno Markovičevo usmeritev k tržni ekonomiji, vendar dodajajo, da sam program ukrepov ni kaj dosti uporaben, ker ni operativen, ker gospodarstvu ne daje dovolj jasnih podatkov o gospodarski politiki v prihodnje.
Tudi v Sloveniji je v začetni evforiji ob Markovičevih nastopih, kakršen je bil, denimo, njegov nastopni govor v skupščini, ali pa njegov pogovor s slovenskimi gospodarstveniki v Radencih, malo Pošla sapa. Ali bolje povedano
~~ postalo je jasno, da so eno briljantni govorniški nastopi, drugo pa je ob silni različnosti interesov Posameznih gospodarskih in političnih lobijev v Jugoslaviji sestaviti gospodarski program, ki bo uredil gospodarstvo in hkrati ne Povzročil socialnih in političnih težav.
Prvi, ki je Markoviču odločno rekel ne, je bil sindikat, ki ni pristal na vladino zamisel, da bi prepovedala izplačevati osebne dohodke v dveh obrokih. Sicer pa sindikati podpirajo gospodarsko Politiko vlade.
Med tistimi, ki ta program od-*°čno in v vsem podpirajo, je slovenski izvršni svet. Podpredsednik Janez Bohorič je na nedavni tokovni konferenci Markovičev Program gospodarskih ukrepov .kole ocenil: Čeprav ni popoln, le dovolj konsistenten, ukrepi si jogično sledijo. Ponuja tako stabi-lzacijsko kot razvojno perspekti-ftJepa vanj vgrajena tudi proti-Uflacijska komponenta. Zelo od-°cen je pri tržni usmeritvi. Med ubema vladama, zvezno in sionsko, vlada veliko sozvočje gle-, e gospodarskih ukrepov, edino, ?r skrbi slovensko vlado, je mož-c* gospodarski zastoj kot posledi-a zelo omejevalne posojilno de-uarne politike ter povečane sodbe težave.
za™°^a rePubliški družbeni svet , gospodarski razvoj in ekonom-u politiko je nekaj dni kasneje Dr*}°g° bolj kritično obravnaval via|ram gospodarskih ukrepov dal ’,^ePrav J6 na koncu prevla-r* $kupna ocena, da jo je treba preti in ji pomagati, da naredi ni rč°vit stabilizacijski in raz voj-oc program. Najbolj neugodno m,. Markovičevemu progra-sic al olan sveta Ivo Fabinc, ki je Vso n P°udaril, da vlada zasluži Per : o oro’ vendar dodal, da hi-z eKr n tacije ni mogoče krotiti z (rimskimi, ampak samo še Ali ie r^m°i »nasilnimi« ukrepi, vlada s programom počas-
nega, postopnega zmanjševanja inflacije sama sebi vrgla pod noge bananin olupek?
Republiški družbeni svet za gospodarski razvoj je predlagal precej dopolnil Markovičevega programa, s katerimi naj bi dorekli nekatere ukrepe. Omenili bi dve, tri vprašanja, za katera se nam zdi, da še posebej zanimajo Slovenijo. To so nadaljnje zapiranje informacij na zvezni ravni, kar že vrsto let izrabljajo za prikrito ali kar odkrito prerazdeljevanje sredstev, definicija družbenega proizvoda, kije osnova za izračun raznih obveznosti republik do zveze in ki (definicija) ni v skladu s pojmovanjem družbenega proizvoda v razvitem svetu. Tretji
mo v na inflacijo bil enak, kot bi bil od zbranih del...
Toda s tem ni spremenil dejstva, da je inflacija jugoslovanski nasprotnik številka ena in da brez dinarja, za katerega bo vredno delati in ki se ga bo splačalo varčevati, ta ne bo nehala rasti.
Bogomir Kovač, znani ekonomist, pravi: »Sumim, da tudi ta vlada nima strategije, kaj in kako početi. Morala bi razrešiti predvsem dva problema: vprašanje inflacije in vprašanje prestrukturiranja gospodarstva.« Za to je treba imeti operativen program - vladaje vendarle operativen organ - program torej, iz katerega bi gospodarstvo lahko jasno razbralo, kaj ga na področju eko-
nomskih zakonov v bližnji in malo bolj oddaljeni prihodnosti čaka. Zdaj pa je tako, da vsi pričakujejo vsaj še nekaj naslednjih mesecev vse višjo inflacijo in da kdo le more, vgradi inflacijska pričakovanja v ceno izdelkov.
Kot smo uvodoma omenili, si je morda Markovičeva vlada s tem, da se ni povsem jasno in odločno na vsem začetku spopadla z inflacijo, pač pa je menila, da s svojimi posegi reže same korenine inflacije (s programom za oživljanje gospodarske rasti in programom omejevalne posojilno denarne politike, sama vrgla največje poleno med noge. Od vsega začetka njegove vladavine je znano, da bi Markovič moral imeti nekaj hitrih
uspehov, da bi si utrdil želeni petletni mandat. Eden glavnih bi bilo vsekakor občutnejše zmanjšanje rasti inflacije. Vlada sicer napoveduje, da bo proti koncu leta inflacija padla za kakih 10 do 15 odstotnih točk. Toda, ali bo to dovolj, glede na to, da poznavalci že zdaj ocenjujejo letno stopnjo rasti cen na 2000 odstotkov, da bi vlada prepričala vse tiste, ki ji že zdaj strežejo po »življenju«, da so njeni ukrepi uspešni?
Bogomir Kovač asicer ne dvomi o pravilnosti osnovnih opredelitev v Markovičevem programu gospodarskih ukrepov, vendar pa o njegovi izvedbi nima dobrega mnenja. Po njegovo je zelo podoben programom prejšnjih vlad, po kakovosti pa ne presega načina rešitev iz učbenikov in zato da nima velike uporabne vrednosti.
Ivo Fabinc pa na Markovičev program gleda z drugega zornega kota. Pravi, da nam je ZIS ponudil sveženj ukrepov, kakršnega smo sami hoteli... Vlada se namreč po njegovem prepričanju vede tako, kot misli, saj pričakujemo od nje in da zato ne smemo biti preveč kritični do njenega »izdelka«.
Toda vsi, ki so kakor koli ocenjevali vladin program, so pravzaprav enotni le v eni sami točki: da bi morala vlada, če bi hotela uspešno izpeljati svoje ukrepe, dobiti vsesplošno in iskreno jugoslovansko podporo. Vendar smo že uvodoma zapisali, da vse kaže, da so ponekod dovolili prosti lov na vlado in njenega predsednika. Zato se nam zdi misel, da utegne vlada plesati samo eno poletje, vse bolj uresničljiva.
Boris Rugelj
VSE BLIŽE SKUPNEMU KOTLU
očitek leti nsc prepočasne spremembe sistema finansiranja nerazvitih. V Sloveniji se boje, da bi ponovno zmanjkalo časa za temeljite spremembe tega sistema in zato bi morali začeti razpravo o virih za finansiranje (ter oblikah) takoj - zlasti zato ker je treba to prilagoditi dejanskim sposobnostim gospodarstva.
Pravzaprav bi med vprašanji, za katera je Slovenija živo zainteresirana, morali omeniti tudi maloobmejni promet. V Radencih je Markovič zbranim slovenskim direktorjem povsem jasno povedal, da je po njegovem mnenju treba maloobmejni promet kvečjemu razvijati, ne pa ga omejevati. V programu ukrepov pa je zapisana dokaj dvomljiva formulacija - maloobmejni promet naj bi se ohranjal na neobhodnem minimumu. Kaj je zdaj to, so ugibali člani republiškega družbenega sveta? Zdaj, ko skupnost Alpe-Adria nudi široke možnosti za povezovanje Jugoslavije z Evropo?
Glavna točka vseh dosedanjih razprav o vladinem programu pa je inflacija. V Srbiji in drugih nerazvitih republikah vladi očitajo, da ni pripravila kratkoročnega stabilizacijskega programa, bojazen, da vlada ni pravočasno in ne v dovolj veliki meri upoštevala nevarnosti visoke inflacije, pa prevladuje tudi tam, kjer sicer vladine namere podpirajo.
Podpredsednik ZIS Živko Pregl je sicer duhovito ugotovil, da bi lahko iz dosedaj narejenih proti inflacijskih programov izdali zbrana dela - ko je komentiral vladino odločitev, da posebnega protiinflacijskega programa ne bo delala. Njegovo pripombo smo razumeli tako, da je učinek dosedanjih proti inflacijskih progra-
Kriza je vsak dan hujša, ljudje vse teže povezujemo »konec s koncem« in zato ni čudno, če so tudi nacionalne (izjemne) pokojnine v zadnjem času deležne hudih javnih kritik. Zaradi blagih meril pri ocenjevanju, kdo ima izjemne zasluge »na področju revolucionarne, družbenopolitične, kulturne in znanstvene dejavnosti«, pa tudi »navadni« upokojenci zlahka postajajo »izjemni«. S predlaganimi spremembami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo zato skozi filter »izjemnosti« težko priti. Izenačili bodo tudi višino dodatka. Ni pa še znano, ali bodo prečesali tudi sezname tistih, ki to pokojnino že prejemajo. Slišati je predloge, naj bi si tudi te pokojnine ogledali pod drobnogledom.
Po zadnjih podatkih je največ upokojencev z izjemnimi zaslugami v BiH (542), Sloveniji (433), Srbiji (284), Hrvatski (207), Vojvodini (154), Makedoniji (53). Vsaka republika in pokrajina sama kroji predpise in tudi sama določa višino izjemnih pokojnin.
Nedavno od tega je v javnosti močno odmevala vest, da seje pet zaslužnih državljanov BiH odpovedalo pravici do nacionalne pokojnine z utemeljitvijo, da je to njihov osebni in konkretni prispevek k premagovanju težav
v proračunu SR Bosne in Hercegovine.
Ta gesta »nacionalnih upokojencev« iz BiH je prišla ob pravem času, saj življenjska raven prebivalcev iz te naše republike tudi zaradi afere Agrokomerc močno pada. Da bi stisko ljudi vsaj malo ublažili, nameravajo sprejeti vrsto socialnih ukrepov. Tako naj bi po novem programu ukrepov za zaščito življenjske ravni v BiH kar 500.000 ljudi prejemalo subvencije za osnovne življenjske potrebščine in sicer po 10.000 dinarjev mesečno.
Dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvideva tudi dokup delovne dobe in sicer za moške s 35 leti, za ženske pa s 30 leti službe. Z »odkupom« petih let delovne dobe bi imeli upokojenci pravico do polne pokojnine. Tudi nezaposleni starši naj bi v prihodnje, pod določenimi pogoji, prejemali otroški dodatek, sredstva za subvencije za stanarino pa naj bi prispevali tisti, ki imajo presežek stanovanjskega prostora.
V ožji Srbiji pa pripravljajo enoten sporazum za pomoč tistim nezaposlenim, ki prvič čakajo na delo, in ki bo po vsej veijetnosti začel veljati že 1. aprila. Meril za pomoč sicer še niso določili, eden izmed njih pa je čakalna doba na zaposlitev, ki naj bi bila eno leto.
Drugi, tudi bistven pogoj, pa je gmotni položaj nezaposlenega. Verjetno bo sprejeta varianta, da prihodki na člana gospodinjstva ne smejo presegati polovice zajamčenega OD.
Pravice do pomoči, ki naj bi mesečno znašala polovico zajamčenega OD, ne bodo imeli tisti, ki so zavrnili ponudeno delo, in tisti, ki so zavrnili prekvalifikacijo v okviru svoje izobrazbe.
Podobno, to je z zategovanjem pasu oziroma s socialnimi ukrepi, se z vse večjo draginjo spopadamo tudi v drugih delih države, vendar, kot vse kaže, brez pravega haska. Inflacija sproti požira vrednost različnih oblik socialne pomoči, ki jo odtegujemo od sredstev, namenjenih za prenovo gospodarstva. Edina pot, ki pelje iz krize, je povečanje proizvodnosti dela, to povečanje pa je možno spodbuditi le z ekonomsko donosnimi proizvodnimi programi.
Če kaj (karkoli že) delamo, moramo vedeti (se zavedati), zakaj delamo, s kakšnim namenom in ciljem. Tega pa v mnogih primerih ne vemo. Namesto, da bi se odločali za načelo in nalogo: več, bolje, ceneje, si raje zategujemo pas in »se gremo« politiko enakosti v revščini, enakih želodcev in skupnih kotlov.
V.B.
7 DNI v sindikatih	7..» Delavska enotnost 4
...................................................■milili..
Z Ladimirjem Brolihom o volitvah drugače
DOBER KADER BREZ NAKLJUČIJ
Med premljevanjem tez za prenovo sindikata so bili med »najglobalnejšimi« razpravljale! navadno najbolj glasni tisti, ki so tudi vodilne može iz svojega razreda brez dlake na jeziku spraševali, kako neki bo njihova organizacija »kar tako« odvrgla svojo transmisijsko kožo na smetišče zgodovine in se pred svojim članstvom prelevila v pravo podobo. »Kako naj bo sindikat neodvisen, ko pa mu navadno partija ali celo policija postavlja svojega človeka za predsednika,« je, dAiimo, na zaključni razpravi o prenovi sindikata v Litostroju kar naravnost vprašal Miha Ravnika eden izmed predsednikov šišenskih osnovnih organizacij. »Ob nedorečeni organizacijski podobi sindikata je tudi zaman novačiti in usposabljati ,dober kader*, če ne vemo, ali bo vodil zdravstveno službo ali cementarno,« je bilo, denimo, slišati na zadnji seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih in državnih organov. Na piko so torej prišle - volitve.
Volitve pa je na piko še prej vzela seveda tudi delovna skupina statutarne komisije ZSS in odbora za kadrovska vprašanja, saj je že v tezah za prenovo sindikata pribila, da bodo poslej neposredne in demokratične. »Naših predsednikov nam odslej ne bodo več določali župani ali partijski funk-cionaiji, temveč jih bomo evidentirali mi sami,« pravi Ladimir Brolih, ki v ZSS bedi nad temi rečmi. Dodaja, da to že pomeni višjo stopnjo samostojnosti orga-
Delavci vse bolj potrebujejo sindikat - in še bolj ga bodo. To je sicer jasno in človek lahko trdi kar tako poprek. Med konkretne oblike, ki pa to najbolj neizpodbitno potrjujejo, gotovo lahko uvrstimo pravno pomoč. Celo Neodvisni sindikati, ki so jih ustanovili v Ptuju, so brezplačno pravno pomoč svojim članom uvrstili med prve »usluge strankam«.
V prejšnji številki smo popisali, kgj je doživljal Hasan Barjaktare-vič v Komunalnem podjetju Ljubljana, tozd Javna higiena. Sicer so ga tudi ob zavzeti pravni pomoči službe mestnih sindikatov brcnili na cesto, toda zanj se bodo vendarle borili še naprej, tudi na sodišču. Sam nam je povedal, da bi brez sindikatov in njihovih pravnikov že zdavnaj obupal, saj enostavno ne bi vedel, kam naj se ob vsem preganjanju sploh obrne.
Po srečanju s tem konkretnim primerom smo na sindikatih povprašali o pravni pomoči malce bolj celovito. Žal je zadnje poročilo o tem področju že starejšega datuma, toda ker ravno zdaj pripravljajo novega, smo le izbrskali nekaj primeijalnih podatkov.
nizacije, hkrati pa pove, da se sindikat ne bo zapiral pred dobrodošlimi pobudami tudi drugih struktur. Toda, ali je samostojnost organizacije že zrcalo njene demokratične podobe.
»Demokratizacijo kadrovske politike moramo uveljaviti predvsem na stopnji evidentiranja in kandidiranja,« odgovarja Brolih in pojasnjuje, naj to ne zveni tako »preživeto«, kot se sliši prvi hip, češ, saj je še obilica »skritih« rezerv. Kje jih je videti? Pri evidentiranju je treba izdati istočasen razpis, na čigar podlagi bodo imeli vsi člani pravico in dolžnost evidentirati po samostojno »razdelanih« kriterijih (doslej je bilo v navadi, da so za vse funkcije v ZS upoštevali enaka merila - brez
Predlani je pravno pomoč pri sindikatu iskalo 13.400 delavcev, kar je za dobra dva odstotka več kot leto prej. Lani je to število skočilo že na 17.409. V vseh letih in tudi zadnji podatki tako kažejo, je bilo največ težav s področja delovnih razmerij. Tudi druge ugotovitve se po podatkih sodeč niso bistveno spremenile. Navadimo jih:
Pravno pomoč iščejo pri sindikatih predvsem delavci z nižjo kvalifikacijo oziroma izobrazbo, vse več pa je med njimi upokojencev in invalidskih upokojencev. Raste tudi število delavcev, ki so izgubili zaposlitev. Večkrat se je pokazalo, kako malo imajo delavci zaupanja v strokovne službe in samoupravne organe v svojih kolektivih. Tudi dejstvo, da prizadeti sploh ne poznajo vloge osnovne organizacije sindikatov pri varstvu njihovih pravic je lep dokaz dela teh organizacij in koristen napotek sindikatu v prenovitvenih prizadevanjih. Marsikaj se da zaključiti iz dejstva, da iščejo pravno pomoč zgolj posamezniki. Primeri, da bi zanjo prosile osnovne organizacije ali konference sindikatov, niso omembe vredni.
notranje diferenciacije); v kandidacijskem postopku potem evidentirani kandidati nastopijo pred članstvom s svojimi vizijami uresničevanja programa zveze sindikatov, se zanj potegujejo in merijo s tekmeci. O njih se torej ne izrekajo forumi, temveč se odločajo volilna telesa (članstvo). Doseči morajo kvantificirano večino; komisija predlaga tretjinsko načelo. Volitve je potem treba izvesti z več kandidati, pri čemer višje funkcionarje zveze sindikatov volijo za rang nižji nivoji. »Pri tem bodo gotovo težave, vendar gradimo politiko v smislu neke dolgoročne stalnice,« sodi Brolih. »Model, ki ga ustvarjamo, ne sme biti idealističen; na takšnem konceptu se potrjujeta moč in ugled organizacije.«
Nihče v organizaciji ne bo mogel imeti nekega vzvišenega položaja kot sindikalni funkcionar. Po novem se bo moral nenehno potrjevati s svojim delom, kar z drugimi besedami spet pomeni, da bodo načela stalnega nadzora zelo stroga. Po Brolihovem mnenju je tudi to nov vidik demokratizacije sindikatov, saj bo lahko le ocena dela objektivno merilo za funkcionarja. Potlej kakšne zamenjave na stolčkih ne bodo izpadle kot prvorazredni dogodki, če že ne afere, temveč bodo to normalna dejanja, skozi katera bodo v zvezi sindikatov krepili tudi odgovornost od osnovnih organizacij do republiškega sveta. »Seveda pa moramo najprej doreči načelo organiziranosti, šele potem bomo lahko konkretnejši,« pravi Brolih. Taki pa bodo morali postati v najkrajšem možnem času, torej že pri sprejemanju usmeritev in navodil za pripravo kongresa, saj je prenova sindikata navsezadnje
Iz zadnjih podatkov smo že omenili, da so službe pravne pomoči obravnavale 17.409 primerov. Med njimi jih je bilo kar 13.126 z delovnih področij in spet med njimi največ (3.774) s področja osebnih dohodkov. Takoj pa sledijo primeri disciplinskega prenehanja delovnega razmerja. Kar 2.030 jih je bilo. Ze navedeno zgovorno priča, kako pomemben delež v sindikalnih aktivnostih nosi in bo še nosila pravna pomoč. Bridko se zavedamo, da bomo tudi v sindikalnem glasilu morali o njej vse pogosteje pisati - upamo pa, da vse večkrat o uspešnosti njenega delovanja. Upamo tudi, da bo ta uspešnost predvsem preventivne narave in da bo čim manj končnih zmag na sodiščih. To pa seveda ni odvisno zgolj od organiziranosti, strokovnosti in zavzetosti služb pravnih pomoči, ampak od moči sindikata samega. Naj končamo, kjer smo začeli - prav bridka usoda Hasana Barjaktareviča je šolski primer, poosebljeno potrdilo vseh omenjenih podatkov in njihovih razčlemb.
Ciril Brajer
odvisna predvsem od ljudi, ki ga bodo vodili.
»Seveda se pri vsem tem logično postavlja vprašanje, od kod bodo sindikati črpali kadre. »Od začetka prenove je šlo skozi naše programe usposabljanja preko 2.000 ljudi,« pravi Brolih. »Seveda jih nismo .spravljali* skupaj za to, da bi se imeli teden dni lepo, temveč za naloge, ki jih čakajo.
KRITERIJI
•	ugled in zaupanje med sindikalnim članstvom;
•	strokovnost in usposobljenost kandidata za prevzem funkcije, za katero je predlagan;
•	dosedanje vključevanje v prizadevanja za uveljavljanje interesov sindikalnega članstva;
•	sprejemanje programskih izhodišč ZSS in izoblikovan osebni pogled na načine uveljavljanja in dograjevanja;
e ustvarjalna in komunikativna osebnost, ki obvlada javni nastop in demokratično vodi sindikalne aktivnosti.
MERILA
•	stopnja ugleda kandidata (vesten, pošten, tovariški) in množičnost članstva, ki mu izreka zaupanje;
•	dosedanji delovni uspehi na področju dela, ki
ga opravlja; stopnja strokovne izobrazbe in splošne razgledanosti glede na funkcijo, za katero je predlagan;
•	stopnja angažiranosti in doslednosti pri uveljavljanju pravic delavcev; nasprotovanje nezakonitemu ravnanju; solidarnost;
stopnja dosedanjega vključevanja v sindikalno delo in zavzetost za delo v sindikatu;
•	izkazana sposobnost zaznavanja in definiranja realnih problemov, organiziranja in vodenja demokratične razprave, argumentiranega zagovora lastnih stališč in pripravljenost sprejemanja bolj argumentiranih ter predlaganja rešitev s konstituiranjem sklepov za akcijo;
e izkazana sposobnost in pripravljenost za izpolnjevanje, preverjanje in sankcioniranje sprejetih sklepov in stališč večine;
•	izkazana sposobnost in pripravljenost za sprejemanje ocene oziroma kritike svojega dela;
•	izkazana pripravljenost za uveljavljanje javnosti dela.
(Iz osnutka »navodil za izvedbo volitev članov in nosilcev funkcij organov ZS
in sindikatov dejavnosti na občnih zborih in skupščinah v pripravi na 12.
kongres ZSS)
Vrh vsega pa smo bili v zadnjem letu in pol v marsikateri delovni organizaciji priče pozitivnim nemirom in učinkovitim vrenjem, ki so v stavkovne odbore potisnili zaupanja vredne ljudi. Takšne moramo pritegniti v naše vrste, ne pa na - na pamet - kadrovati tistih, ki se bodo funkcije najmanj otepali. Če res hočemo postati sindikat delavcev, si naključij ne smemo več dovoliti...«
Damjan Križnik
Sindikalna pravna pomoč
ZADNJA SLAMICA ZA BREZPRAVNE IN ZATIRANE
KLIČEMO
069/75-053
Na zvezi je Ignac Teittlin, sekretar občinskega sindikalnega sveta Lendava
Pravzaprav se že res dolgo ni- j smo slišali. Mnoge stvari, ki ste 1 jih počeli, bi bile za nas nove. Kljub temu pa začniva pri tem, s čimer se prav v zadnjem času ukvarjate.
»Najbolj aktualna ta hip je prav gotovo akcija včlanjevanja delavcev pri zasebnih delodajalcih v sindikat. Že doslej smo imeli osnovno organizacijo teh delavcev, ki pa je s 30 člani bolj životarila. V občini imamo namreč kar 350 delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih-Poslali smo 300 vabil, seveda s primerno obrazložitvijo. Odziv je kar dober. Do danes smo dobili 75 prijav, čeprav bo akcija tekla do konca junija. Potem . bomo okrepili izvršni odbor osnovne organizacije, novim članom obrazložili statut in jeseni 1 dokončno konstituirali organizacijo. Naj ob tem še povem, da smo podpisali že vse kolektivne pogodbe za te delavce.«
Brez besed o prenovi v tem najinem pogovoru prav gotovo ne bo šlo. Kako daleč ste?
»Prenova in osebni dohodki so tesno povezani. Brez jamstva za boljše OD je težko prepričati ljudi za prenovo. Pri nas pa ima; mo marsikje težave z osebnimi dohodki. Celo s sindikalno listo, j ki je ne dosegamo. Pri Gradbe; ! niku je celo povprečni osebni dohodek praktično nižji od 1,750.000 dinarjev. Problem® imamo, že pri prizadevanjih, pa ne samo pri gradbincih, da bi sindikalno listo vgradili v akte.«
Ali je še kaj?
»Sprotnega dela imamo seve; j da dovolj. Ja, pa še to. Prav zda) nas je pošteno razburil sklep Iz" vršnega sveta občine in stanovanjske skupnosti, da bod° dvignili stanarino kar za 96 odstotkov. Saj nismo proti poviša-nju, vendar ne za toliko, ko Pa vemo, da se osebni dohodki ne dvigajo tako hitro. Stališče sindikata pa je že nekaj časa znano-Sedaj nas kličejo in nam pišejo delavci in nas opozarjajo na stališče in obljubo sindikata. Sklenili smo, da te dni skličemo vsC predsednike hišnih svetov in s® z njimi dogovorimo, naj pozovejo stanovalce k bojkotu plačevanja povišane stanarine v cel?0-Vsaj en mesec, kot opozoril0’
Ne, tako na vrat na nos pa se re ne bomo pustili.«
Upajmo, da boste uspeli, ^ posebej, če v Lendavi ne bos osamljeni. Pa na svidenje.
Andrej M^
7 DNI V SINDIKATIH
Ljubljana, 7. julija 1989
Delavska enotnost 5
LIV iz Postojne in Goričko
S SAMOKOLNICO DO RAČUNALNIKA
»V Livu, industriji kovinskih in plastičnih izdelkov v Postojni, zagovarjamo filozofijo, da sposobnemu strokovnjaku ni treba razmišljati o ustanavljanju svojega podjetja, če mu v tovarni ustvarimo možnosti za delo, damo opremo in vsebino. Seveda je takšno samostojno razvojno delo treba tudi »plačati«, pravi mr. ekonomije Mirko Kaluža, glavni direktor.
Pred dnevi je tisoč delavcev Li-va iz Postojne imelo skromno slavje v Rogaševcih, v Prekmurju. Slo je za praznovanje desete
Če inflacija bo, bo zlomila gospodarstvo
Med vsemi gospodarskimi tegobami, ki jih povzroča kriza , nas najbolj skrbi inflacija.
Po januarskem dviganju cen, ko kljub vsesplošnemu Priseganju, da bomo sproščali tržne zakonitosti, prevladuje Petržno ravnanje, je več kot jasno, da protiinflacijski ukre-Pi v lanskem majskem »paketu« zisa (»nominalna sidra« in omejevanje povpraševanja) niti približno niso dosegli ciljev. Nasprotno: novembra lani so bile cene na drobno za 141% višje kot maja. Povprečna mesečna rast drobnoprodajnih cen v obdobju junij - november pa se je gibala okrog to,8%, kar pomeni, da je lani stopnja inflacije znašala 480%. °d tod tudi nedavno objavljena vest, da se približujemo 000% inflaciji.
In kakšna bo inflacija letos? strokovnjaki pravijo, da je inflacija podobna ognju. Najprej Se Plazi le pri tleh in bolj tli kot Sori, ko pa res zagori, je brez zloma gospodarstva ni več •nožno pogasiti.
Ce uporabimo »pravilo 70«, a katerim ekonomisti strokovno ugotavljajo število mese-v katerih se podvoji infla-^Ja v državah, v katerih za njeno zmanjšanje ne storijo niče-,ar>. pridemo do podatka, da o inflacija v Jugoslaviji sep-embra prebila »zvočni zid« in osegla 1000%. Če bodo cene ^ncsečno še naprej rastle po v0/?’ kot so naraščale lani, se inflacija v Jugoslaviji podvojila v 4 mesecih in 20 dneh. e ne bomo ničesar naredili za ‘pno zmanjševanje, bo avgu-znašala med 850 in 960%, 10j*embra pa bo dosegla že
.lCzat° ^me napovecb 50 mož' ^Va meseca in pol ni imela
jle ?at°, ker ne le da Jugoslavi-
viž8™ lepe> m;
tudi ni ničesar naredila za
marveč v zadnjem pol
Zrna mcesar narecma za 21 njševanjg inflacije. Novi mar Je začel delati šele sredi vSei5a’ tako, da bo na rezultate treh'pr®flvidenih ukrepov poseč^0 čakati od 6 do 24 me-
••nela^6«1 pa b°, kot vse kaže, r°ke« lnAacija povsem »proste Pe t” Za Poseganje v naše že-
^ koutl^^ gibČne
____	V. O.
obletnice ustanovitve tozda na Goričkem, ki naj bi tamkajšnje nerazvito območje vpel v nov razvoj. Večina delavcev Liv ni bila nikoli v Prekmurju, dobra polovica pa je dvomila o tej nevsakdanji naložbi.
»V tistem času je bilo tudi politično hvaležno tovrstno vlaganje kapitala in določene proizvodnje v nerazvita območja Slovenije. Mi smo preslišali to politično noto in prisluhnili željam v Murski Soboti, da bi z ustanovitvijo nove proizvodnje v Rogaševcih omogočili zaposlitev tamkajšnjih ljudi, ki naj bi se vrnili iz tujine. Vendar se je že kmalu pokazalo, da tisti del Prekmurja ne premore kvalificirane delovne sile, ki bi bila sposobna samostojno razvijati in proizvajati zahtevnejše izdelke. Danes lahko delavcem Liva pokažemo, kaj se da z dobro kadrovsko politiko in prizadevnostjo zaposlenih ustvariti. Po desetih letih je v Rogaševcih kaj videti,« pravi mr. oec. Mirko Kaluža, glavni direktor Liva.
Pred dvanajstimi leti so ob avstrijski meji v Rogaševcih začeli graditi novo tovarno. Šlo je za povsem kmetijsko okolje, kjer so mladi in stari že od nekdaj svoj trdo prisluženi kmečki kruh belili z delom v sosednji Avstriji ali v tujini. Vodstvo Liva je v Roga-ševce preneslo proizvodnjo samokolnic in mešalcev za beton. Ta izdelka po tehnologiji nista bila
zahtevna, na trgu pa je bilo dovolj povpraševanja.
»S proizvodnjo samokolnic in mešalcev za beton je imel kolektiv v Rogaševcih zagotovljeno prihodnost. Glede na to, da je bila večina zaposlenih nekvalificiranih, je bilo razumljivo, da zahtevnejših izdelkov ne bi mogli osvojiti,« razlaga inženir Viktor Vild, oče tovarne v Rogaševcih. Mož, ki je dosegel, kot je bilo na slavnosti slišati, skoraj nemogoče!
Za kaj gre? V teh letih se je pokazalo, da je večina tovrstnih »cepljenj« in prenosov industrijske proizvodnje iz razvitih delov v nerazvite, doživelo žalostno usodo. Vzrokov je več, eden po-glavitnejših pa je ta, da so takšne proizvodne enote ali tozdi po
ustanovitvi ostali zvečine brez dobrih programov, brez strokovnjakov in potrebnega kapitala za razvoj. Rogaševci so izjema in primer, kako se da tudi s proizvodnjo samokolnic priti do numerično krmiljenih strojev.
»Vodstvo Liva in nas v Rogaševcih je uspešno kljubovalo pritiskom, da bi v novoustanovljenem podjetju zaposlovali čim več ljudi. Mi smo menili, da je naša perspektiva v razvoju in zahtevnejši proizvodnji. Zato smo vsak razpoložljivi dinar vlagali v šolanje. V teh desetih letih smo poleg nove opreme obnovili strokovno usposobljenost zaposlenih, izboljšali kvalifikacijsko sestavo,« pravi Viktor Vild. »Namesto da bi zaposlovali nekvalificirano delovno silo, smo štipendirali strokovnjake. Namesto da bi pobirali »smetano« s prodajo samokolnic in mešalcev za beton, smo to proizvodnjo zmanjševali in se lotili razvoja zahtevne strojegradnje. Tako doma kot v Livu je bilo seveda mnogo zaskrbljenosti in nezaupanja, vendar sta obe vodstvi' vztrajali, delavci v Rogaševcih pa so dokazali, da so bili vredni zaupanja. Ko smo se pred leti namreč prvič pojavili na mednarodnih sejmih z našimi stroji, smo
opozorili nase. Danes so ti stroji naš glavni izvozni izdelek. V te stroje je vgrajenega ogromno znanja, naše, domače pameti...«
Vodstvo Liva zagovarja stališče, da je strokovnjaku potrebno omogočiti »normalno« delo in ga za to tudi dobro plačati. Zato ima Liv svoje razvojne oddelke v Kopru, Postojni, Ljubljani in od letos tudi v Murski Soboti. Torej tam, kjer strokovnjaki so, kajti tudi dvajset, trideset kilometrov vsakdanje poti v službo lahko predstavlja resno oviro strokovnjaku za popolno predanost ustvarjalnemu delu. S proizvodnjo računalniško krmiljenih strojev, ki so samo del nekega proizvodnega procesa, se je Liv že doslej uspešno uveljavil na tujem trgu. Tovrstna proizvodnja pa zahteva ogromno znanja, saj ne gre za visokoserijske proizvode, temveč za posamezne zahtevne naprave, ki že uveljavljeni proizvodni proces še obogatijo. In v tem vidijo Prekmurci skupaj z Notranjci prihodnost tovarne v Rogaševcih. Tovarna, ki nenehno raste, dasi-ravno ne izdeluje več toliko samokolnic in mešalcev za beton, kot bi jih lahko in kolikor jih je trg še pripravljen kupiti.
Janez Sever
Dodatek k polemiki: kakšen sindikat ali »Laž, polresnice ali morda nekaj resnice«
PREPIH V MARIBORSKI OBČINI PESNICA ŠE KAKO POTREBEN
Rad bi se vključil v polemiko, ki sta jo v Delavski enotnosti vodila Jože Nekrep iz Sladkega Vrha in Vlado Černčič, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Maribor - Pesnica. Na začetku tega sicer nisem nameraval, čeprav moram poudariti, da se povsem strinjam z obema člankoma Jožeta Nekrepa. Vzrok za tole moje pisanje pa je sklep, ki ga je sprejelo predsedstvo OS ZSS Maribor - Pesnica in ga posredovalo sindikalni organizaciji v Palomi - Sladkogorski, s katerim zahteva oziroma predlaga, naj vodstvo sindikata v tovarni oceni pisanje Jožeta Nekrepa in na sejo povabi obe prizadeti strani. Ta sklep je dokaz, da se v vodstvu občinskega sindikata oziroma v njegovem načinu dela ni nič spremenilo, ne glede na kadrovske spremembe v tem organu, ne glede na to, da so bili pred leti drugi profesionalni in volonterski funkcionarji na občinskem vrhu sindikata kot sedaj. Ta sklep je zame in še za marsikoga v Palomi - Sladkogorski očiten znak, da bi
to občinsko vodstvo želelo povzročiti razprtije med delavci oziroma sindikalnimi funkcionarji v tovarni, da bi potem lažje vladalo pač po znanem načelu - deli in vladaj.
Da ne bom dolgovezil, bom sedaj konkretno povedal svoje mišljenje, in ne samo svoje, saj tako misli še marsikdo, o problematiki sindikalnega dela v tovarni in občini pred leti in do sedgj. V času, ko je predsedoval sindikatu v Palomi (to je približno pred štirimi leti) Jože Nekrep, se je začel sindikat v tovarni postavljati na svoje noge, želel je spod okrilja zveze komunistov in postati samostojna, delavska organizacija. Obenem pa tovarniška sindikalna organizacija ni želela več biti le poslušna izvrševalka sklepov višjih sindikalnih vodstev, ki so pošiljala direktive in sklepe, ampak si je prizadevala postati drugačna, polnopravna sogovornica tem višjim vodstvom. In s takim načinom dela je postal Jože Nekrep trn v peti marsikomu, ki ni mogel
prenesti takšne »neposlušnosti«. Takšnim prvim korakom razdvajanja sindikata in partije pa je nujno morala slediti kakšna formalna napaka in vsi tisti, ki jim nov veter v delu sindikata v Palomi ni bil všeč, so se zelo potrudili, da so jo tudi našli. Ker pa je bil Jože Nekrep tudi član Zveze komunistov, so ugotovili - predvsem občinski sindikalni in partijski funkcionarji, da je kršil določila statuta ZKS in dali pobudo za ugotovitev njegove partijske odgovornosti. Lahko zatrdim, da ga OO ZKS v tozdu, katerega član je bil, za takšno delo v sindikatu ne bi kaznovala, vendar so na koncu, po dolgotrajnem pričevanju, da ne rečem po direktivi občinskega partijskega sekretarja, komunisti te osnovne organizacije sprejeli partijski ukrep, kije pomenil obenem njegov odhod iz ZKS, čeprav menim, da je prav takih komunistov kot je bil on, pri nas še premalo.
Njegovo delo pred leti pa je kljub temu obrodilo sadove in da-
nes lahko rečemo, da sindikat v Palomi že dela po načelu, da je samostojna delavska organizacija, ki ne potrebuje »tutoijev« (pa naj bo to ZK ali višji sindikalni organi). Majhen dokaz za to je tudi odločitev, da sklepa predsedstva OS ZSS, ki sem ga omenil na začetku, o ugotavljanju odgovornosti Jožeta Nekrepa, ne bodo izpolnili: Zagotovo pa je res, da na višji, to je občinski ravni, še ni tako in da sta partija in sindikat še vedno v zadregi. Tudi zadnje kandidiranje in imenovanje sekretarja OS ZSS Maribor - Pesnica to dokazuje, saj Vlado Čem-čič nikoli pred tem ni delal v sindikalnih vrstah, ampak le v Zvezi komunistov, potem pa je kar naenkrat edini ali pa eden redkih, ki lahko dela kot profesionalni sindikalni funkcionar. Način dela občinskega sveta ZSS pa se nič ne razlikuje od načina dela pred leti, kljub kadrovskim spremembam v vodstvih občinskih družbenopolitičnih organizacij.
Ernest Gačnik
Sladki Vrh 5/5
KAKO GOSPODARIMO
Ljubljana, 7. julija 1989
Sozd Mercator: tržna in podjetniška prenova
ISKANJE NOVE VSEBINE
Novi zakon o podjetjih, ta, ki ga je pripravila Markovičeva vlada (popravljeni »Mikuličev« zakon) odpira široke možnosti za tržno in podjetniško organiziranje gospodarstva. Obenem prepušča podjetjem, da se na novem, doslej neznanem torišču - zadnje desetletje je bilo v gospodarstvu vse natanko predpisano - znajdejo kot vedo in znajo. Zato ni nenavadno, da si doslej po organiziranosti zelo slične organizacije združenega dela, izbirajo ena takšno, druga pa povsem drugačno obliko poslovnih in kapitalnih povezav. Vendar ni naš tokratni namen opisovati raznolikost zamisli o bodoči podjetniški organiziranosti, pač pa nameniti več pozornosti eni izmed novih oblik povezav znotraj sozda. V sozdu Mercator so se odločili, da ga bodo prenovili, kako, pa nam je povedala Rika Germova, pomočnica predsednika KPO sozda.
»Vsi imamo svoje zamisli, kijih skušamo postaviti v okvire, ki so v tržnem gospodarstvu normalni. Pri nas pa še ni takšnih, za tržno gospodarstvo normalnih razmer in zato moramo naše zamisli prilagoditi temu, težiti pa k temu, da bi jih čimbolj približali okvirom
Rika Germ
Sončna doživetja!
wJ8S£m>
NEKAJ VEČ!
Prave počitnice boste preživeli v
tržnega gospodarstva,« je dejala Rika Germova in nadaljevala:
»Prav tako je tudi s tako imenovano holding družbo. Čeprav pravimo bodoči obliki sozda »holding družba«, vemo, da ta izraz ne ustreza resnici. Mi skušamo postaviti neko kombinacijo lastninskih odnosov, v kateri bodo članice sozda solastnice poslovnega sistema Mercator, ta pa solastnik podjetij-članic sedanjega sozda. V bistvu ustanavljamo nov poslovni sistem kot delničarsko družbo...«
-	Zakaj temu preprosto ne rečete delničarska družba, namesto da uporabljate neprimeren izraz »holding« družba?
»Ker poslovni sistem tudi delničarska družba ne bo. Ne bo samo to. Pri nas bodo članice združile del svojih trajnih sredstev v poslovni sistem Mercator, kijih bo vlagal nazaj v članice ter opravljal zanje tiste posle, za katere se bodo članice dogovorile. Pri nas bodo torej povezave med članicami za razliko od delničarske družbe, kjer jih ni, dokaj trdne.«
-	Ste imeli kakšen domač ali tuj zgled?
»Nobenega. Doma zdaj orjemo ledino, tuje zglede pa je zaradi posebnosti jugoslovanske ekonomije težko neposredno prenesti. Moram pa poudariti, da spremenjeni zakon o podjetjih zdaj daje podporo našim iskanjem, saj prinaša take rešitve, o katerih smo mi razmišljali že lani.
-	Kdaj bo zaživela poslovna skupnost Mercator?
»V zakonu je dan 6-mesečni rok. To je po mojem mnenju dobro, ker verjetno niti v prvotnem roku (leta 91, op. p.) ne bi z rešitvami prišli nič dlje in globlje, kot bomo zdaj. Ta čas pa bomo morda že imeli drugo, tretjo različico poslovne skupnosti, če bodo spremembe potrebne.«
-	Kaj bo poslovna skupnost delala za članice?
KOMPASOVEM KLUBU MALO MISTO SUTIVAN
»Odločili smo se za štiri temeljne funkcije, tržno, finančno, razvojno ter za ekonomiko in informatiko. Osnovna je razvojna, več truda kot doslej pa bo poslovna skupnost namenila tudi za finančno vlogo. To pomeni, da krepimo vlogo in vpliv nekaterih nalog, ki jih je sozd opravljal že sedaj, opuščamo pa hkrati nekatere, ki jih podjetja lahko bolje opravijo sama.«
NA BRAČU
Bogata ponudba aktivnih počitnic.
Cena celotnega prevoza (avtobus-ladja) samo 450.000 din!
B KOMPAS
JUGOSLAVIJA
-	Usoda interne banke?
»V prihodnje ne bo potrebna, bodo pa seveda ostale vse njene koristne funkcije. V Mercatorju, na primer, smo pri združevanju sredstev za naložbe že letos prišli na čisti kreditni odnos. V prihodnje pa sta predvideni dve obliki združevanja sredstev. Ena na podlagi sposojenih sredstev, druga pa kot skupne naložbe.«
-	Kdo bo dajal sredstva za skupne naložbe? Poslovna skupnost ali posamične članice?
»Oboji. Dobiček bomo združevali bodisi za krepitev in širitev delniške družbe kot take ali za skupne naložbe. Prvo tako skupno naložbo - naš preizkusni kamen - že uresničujemo. V Mariboru, na novi železniški postaji, nekaj naših delovnih organizacij skupaj gradi samopostrežno trgovino, veliko 1200 kvadratnih metrov, ki jo bo operativno vodila
ena izmed naših članic. Ta »pilotska« naložba nam je že pokazala, da bo treba v prihodnje nekatere stvari postaviti drugače.«
-	Mercator DO Rožnik, ima dva tozda onstran slovenske meje. Kako se bosta vklopila v novo organizacijo?
»Mislim, da bosta oba ostala v poslovni skupnosti, vsaj opazili nismo nobenih želja-po izločanju. Ne vemo pa še, kaj bo tozd v Gabru na Hrvaškem, medtem ko se za DO Rožnik ve, da bodo njeni tozdi postali podjetja, ki bodo ustanovili družbo z omejeno zavezo za opravljanje nekaterih poslov na ravni nekdanje DO Rožnik. Njegova članica bo tudi blagovna hiša v Beogradu.«
-	Kakšna bo usoda tozdov v Mercatorju?
»Razvoj gre v bistvu v dve smeri: v ustanavljanje samostojnih podjetij iz močnih temeljnih organizacij, majhni tozdi pa se bodo »utopili« v novih podjetjih. Sedanje delovne organizacije, na primer Rožnik z devetimi tozdi, bodo postale družbe z omejeno zavezo...«
-	Ali je katera slovenska delovna organizacija ali celo tozd pokazal željo, da bi se izločil iz sozda Mercator?
»Ko smo novembra lani »testirali« teze za nov poslovni sistem, nismo nikjer naleteli na negatv ven odmev. Nekaj dvomov in tudi strahu seveda je, vendar predvsem zato, ker vsi še ne poznajo podrobnosti. Bojijo se zlasti vpletanja poslovnega sistema v neposredno poslovanje. Je pa ta strah odveč. Vse članice sozda pa so bile v anketi za trden Mercator, ne za ohlapno sestavljeno podjetje brez kapitalskih povezav. Kako trden naj bo, pa se moramo še dogovoriti.«
-	Mercator združuje zelo različne dejavnosti...
»Smo res zelo raznoliki, imamo kakih 60 odstotkov trgovine, 1? odstotkov Mercatorja je industrijska dejavnost, kakih 12 odstotkov je kmetijstva, v katerem je tudi raznolika sestava. Prav v kmetijstvu, v kmetijskih zadrugah, je glede organiziranosti nekaj več vprašanj kot drugod, ki jih še poglablja pomanjkanje zakonodaje ter stališča Kmečke in Zadružne zveze.«
- Kakšne vrste kapital se bo pretakal skozi Mercator?
»Mercator bo v bistvu družbeno podjetje. Seveda pa bomo v aktih predvideli možnosti za odpiranje sistema za vse vrste kapitala, tudi za tako imenovane delavske delnice. Kapitalske povezave ustanavljamo z obstoječim kapitalom, kije v podjetjih. V svetu pa nastajajo nova podjetja z novim kapitalom oziroma s kapitalom, ki prihaja »od zunaj«. Mi tega nimamo in če bomo hoteli nekaj narediti, bomo morali odpreti vrata zunanjemu kapitalu. Razmišljali srno tudi o tem, kako spodbuditi delničarje, tudi naše delavce za vlaganje kapitala v Mercator. Računamo na sedanji poslovni uspeh Mercatorja in na njegova razvojna gibanja. Nemara bi kazalo delaV; ce spodbuditi s tem, da bi jih Pr' nakupu delnic kreditirali. Venda se za zdaj z vsemi temi vprašanj še ne obremenjujemo.«
- Kolikšen delež naj bi P° djetja vlagala v poslovno skup' nost?
»Višina še ni določena, gre P za dva deleža. Manjši bo nad° meščal sedanje prispevke za del vanje delovne skupnosti. Večjeg bodo podjetja združevala kot s lastninsko izmenjavo. Tu še ra pravljamo, ali naj bo to večins ali manjšinski delež. V sozdu ogrevamo za večinski delež.«
Boris Rušel Slika: Andrej Dvorsa


KOMENTIRAMO
Ljubljana, 7. julija 1989
Delavska enotnost 7
IZBIRA MED TRGOM,
DRUŽBENO LASTNINO IN KRIZO
Jugoslovanski model socializma, ki ga označuje predvsem samoupravljanje, stoji in pade z družbeno lastnino. Vsi trije pojmi (socializem, samoupravljanje in družbena lastnina) seveda zahtevajo temeljito, strokovno, nepolitično oziroma neideološko obravnavo - tako v teoretičnem pogledu (kot model) kakor tudi s praktičnega gledišča (kot sistem). Še nedavno teh pojmov nismo mogli postavljati kot vprašanje, saj bi si nakopali neprijetne posledice, vendar o tem ne bi pisal. Dobro je torej vsaj to, da jih danes lahko postavimo kot vprašanje. Toda to nikoli ni pomenilo in ne pomeni, da vnaprej dvomimo o njih.
Vnaprej dvomiti teh stvareh, bi bilo enako narobe, kakor je bilo narobe postavljati jih, kot da so popolnoma jasne, nedvoumne in zanesljive. Odveč prepričevati se o posledicah tako enostranskega in samozaverovanega določanja modelov in sistemov - zgolj po fikciji nekaj posameznikov, ki so enako mislili in niso dopuščali nujnih vprašanj v zvezi s socializmom, samoupravljanjem in družbeno lastnino.
Zato pa smo sedaj brezobzirno Potisnjeni v položaj, ko si moramo o teh zadevah zastavljati čisto elementarna vprašanja. Kaj sploh je danes (pri nas in v svetu) socializem, kaj je samoupravljalec? Kaj je družbena lastnina in kdo je njen »lastnik« (titular)? In tako naprej.
Po vseh (neprijetnih) izkušnjah Se je vladajoča politika do (besedno potrjenega) spoznanja, daje za jugoslovansko (ali kar konkretno " slovensko) družbo edina rešitev tržno gospodarstvo. Vsi planski, tržno-planski, dogovorni in podobni ideološko-administrativni zvarki gospodarskega sistema in Primerne gospodarske politike so dokončno pokazali svojo pogubnost. Torej, tržno gospodarstvo!
V trenutku, ko naj bi šlo zares, 'm naj tržno gospodarstvo kot beseda začne postajati meso, pa se dosedanji tvorci sistema in družnega življenja, ki mu pravimo , socialistično samoupravljanje, Znajdejo v neznansko resnem pre-CePU- Kaj pomeni tržno gospodar-s vo tam, kjer skoraj v celoti pre-v aduje (v vseh pogledih skrajno ^oprijemljiva) družbena lastni-a|- Tržno gospodarstvo in (real-eJ ekonomske zakonitosti deluje0)50 svoji (tudi skrajno neusmi-Qe.ni) logiki v razmerah privatne ^nma privatno-skupinske last-j|ne’ saj njen nosilec nosi posle-c Ce tržnih zakonitosti. Z nosil-n 111 (titularjem) lastnine je glav-
vprašanje (posledice slabega ^spodarjenja!) tržnega gospo-p0 S Va razrešeno. To je seveda
dostavljen prikaz vprašanja, rp ^dar! Družbena lastnina ni-be„ 1 ularja- Zato se posledice sla-ip gospodarjenja socializirajo riimaSP°^arstvo vse hira, saj beea lPodbud- Dober plačuje sla-ti Hn’ , ° mora Popustiti, pripelja-viti n °ma' torej hočemo oži-gospodarstvo, potrebujemo
trg. Trg pa predstavlja konkurenčnost. Torej moramo mrtvo-udno, nedinamično družbeno lastnino zdramiti s tem, da ji nasproti postavimo še druge oblike lastnine:	privatno, skupinsko,
mešano in kdo ve, še kakšno. V konkurenčnem tekmovanju pa se utegne zgoditi, da bodo bolj dinamične oblike lastnine postopoma uničile leno družbo.
Seveda pa ni nujno, da v takšnih (tržnih) okoliščinah družbena lastnina res izgine, če bo našla konkretnega nosilca, če bo ta dobro gospodaril oziroma če bo prevzel nase posledice slabega poslovanja in če mu družba ne bo dovolila uničiti dela narodnega premoženja, nato pa se spet prisesa na družbeno (socialno) vime... Menim, da bo k bistveno boljšemu gospodarjenju z družbeno lastnino (v omenjenih konkurenčnih razmerah!) pripomogla že odprava monopola na delovno mesto (govorili bomo torej tudi o trgu delovne sile!) Skratka, vsak delavec, ki bo vedel, da ne bo več zlepa dobil službe, če bo ob njo zaradi svojega slabega dela, se bo moral bistveno bolje truditi. Verjamem tudi to, da bodo delavci radi bolje in odgovorneje delali, če bodo vedeli, da po eni strani nesolidnost nima več domovinske pravice (potuhe) in če bodo okusili, da jim tržno gospodarstvo postopoma prinaša bogatejše življenje.
Toda, kaj če ne bo tako, če bo družbena lastnina ohranila sedanje slabosti in bo zaradi konkurenčnosti drugih lastnin v tržnem gospodarstvu propadla?
Vračamo se na začetek. Vemo, daje družbena lastnina temelj, na katerem se je šele lahko vzpostavilo (delavsko) samoupravljanje. Ali bi propad (konec) družbene lastnine povzročil konec samoupravljanja? In zakaj sploh braniti samoupravljanje, če pa smo z njim prišli v hudo revščino?
Postavimo si vprašanje, ali je samoupravljanje za nas (delavce oziroma delovne ljudi) kakšna vrednota. Po dosedanjih praktičnih izkušnjah bi rekli, da ne in da ni nobene posebne škode, če bo prišlo do njegovega konca.
Vemo pa še dvoje. Prvič, izvirno samoupravljanje kot oblika neposredne demokracije (v prvi vrsti ekonomske!) ni bilo zamišljeno tako, kot je pri nas teklo. Predvsem tako, ker je partija v deželi, ki je »vzpostavila« socializem z maloštevilnim delavstvom kot nosilcem socializma, dejansko skušala nadomeščati delavski razred (pri čemer si je izdatno pomagala z osvojitvijo in uporabo nasilnega birokratskega državnega aparata!). Tudi ko je partija uvedla (delavsko) samoupravljanje, ga je v bistvu obdržala v svojih rokah, saj je še vedno nadomeščala delavski razred oziroma nosilce samoupravne oblasti. Resnični, bolje edini pravi potencialni samoupravljalci, torej delavci (v širšem smislu besede) nikoli niso zares odločali o dohodku (kapitalu), kar bi seveda
:........................................................................................................................


lUfc
:*s.
ISSf
wm
mm
lili
edino pomagalo samoupravljanju shoditi...
Drugič pa vemo, da se samoupravljanje na različne načine soudeležbe delavcev pri upravljanju gospodarstva v razvitem svetu krepi in uveljavlja. Se pravi, da neko stvarno samoupravljanje ni nezdružljivo s tržnim gospodarstvom, temveč se z napredkom, ki ga tržno gospodarstvo krepi, samoupravljanje (soupravljanje) uveljavlja. Zato moramo zavreči dilemo (predsodek), da šele in samo družbena lastnina omogoča samoupravljanje. Gre torej za to, da se samoupravljanju ne odpovemo (za to ni trdnih razlogov), temveč da ga razvijamo toliko in takšnega, kot ga prenese in potrdi stvarno življenje.
Največje zadrege, ki pa so politične in idejne narave, povzroča nevarnost propada družbene lastnine (in domnevno s tem samoupravljanja) prav zvezi komunistov. (Tako - dodajam: zvezi komunistov starega kova, ki pa jo čas že zdavnaj več ne priznava). Zveza komunistov se je namreč
zmeraj legitimirala kot delavska stranka (stranka oblasti delavcev) in »dokazovala« svojo upravičenost s tem, da je uvedla samoupravljanje kot oblast dela oziroma družbeno lastnino kot nepogrešljiv pogoj za samoupravljanje.
Tu moramo kratko in jasno odgovoriti: tako je ZK skušala življenje ukrojiti po svoji meri. Rekla je, da njeno oblast utemeljuje to, ker (ona) predstavlja voljo in oblast dela(vcev), zato je (domnevno) morala vpelajti družbeno lastnino in samoupravljanje. Če propade to dvoje, tedaj ZK ne izpolnjuje več volje in poslanstva delavstva; zato pač družbena lastnina in samoupravljanje ne smeta propasti. Itd. A to bi pomenilo, da rešujemo zvezo komunistov, ne pa stvarnih življenjskih vprašanj.
Če te probleme lahko reši samo tržno gospodarstvo (kar smo menda dojeli!), tedaj je vse drugo (družbena lastnina, oblike in moč samoupravljanja, zlasti pa usoda ZK) drugotnega pomena in se mora prilagoditi prvemu. Nedvomno pa lahko ZK (in sindikati!) veliko koristnega naredi za delavce tudi (in prav!) v tržnih razmerah. Še ostreje: če ZK ni sposobna prispevati svojega deleža k boljšemu življenju, ga vsaj ovirati ne sme. Če hoče še sodelovati, se mora nujno podrediti življenjskim in ne ideološkim zahtevam.
Martin Ivanič
Gostinskim in turističnim delavcem pohaja sapa
ŠE ENKRAT
(TODA ZADNJIČ) ZLEPA
Petnajsta seja republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije ni bila kot večina drugih. Razpravljalcev nikakor ne bi mogli primerjati z mačko, ki hodi okoli vrele kaše, saj niso več previdno izbirali besed, ko so govorili o svojem položaju v tej družbi in dosedanjih neuspelih bitkah, da bi bilo drugače. Očitno je mnogim dobra volja že pošla. Pravijo, da od obljub, ki jih imajo že davno polna ušesa, ne morejo in nočejo več živeti in da se preprosto ne pustijo v nedogled vleči za nos.
Kaj povzroča toliko slabe volje med delavci v gostinstvu in turizmu? Nič posebno novega, bi lahko rekli. Morda je novo le to, daje danes položaj v tej gospodarski panogi še vedno tak, kot je bil včeraj in predvčerajšnjem, da se kljub opozarjanju na probleme, nenehnemu dokazovanju mnogih napak in obenem tudi dobronamernemu nakazovanju poti iz krize ni prav nič spremenilo. Državni aparat in birokracija sproti pobirata dohodek, zato ni dovolj denarja niti za sproti, kaj šele za posodobitev poslovanja in prepotrebne naložbe, da o še vedno neenakem oziroma neenakopravnem položaju panoge v primerjavi z drugimi izvozniki niti ne govorimo! Obenem pa vemo, da bi lahko z lučjo pri belem dnevu iskali tiste gospodarske dejavnosti, ki se lahko pohvalijo s tako »čistim izvozom«, kot se to lahko naš turizem, pa jih seveda ne bi našli. Kar primerjajmo iztržek,
denimo pri litru vina, mineralne vode, kilogramu mesa ali rib, ki ga za devize tujcem prodamo doma, z dohodkom istih stvari pri klasičnem izvozu. Razlika, seveda v prid turizmu, je neizmirno velika. Sicer pa gostom iz tujine lahko prodajamo za devize tudi stvari, ki bi jih sicer precej težko izvažali: kruh, vodo, poštne storitve, bencin, elektriko in še in še bi lahko naštevali. No, pa kljub temu v očeh tistih, ki imajo pri nas v rokah škarje in platno, naš turizem ni izvoznik. Zakaj, komu v korist te neumne in pogubne igrice?
Skratka, na omenjeni seji republiškega odbora so razpravljale! jasno in precej glasno povedali, da se tako ne gredo več in da imajo dosedanjega zapostavljanja preprosto dovolj. Ne le da ne vidijo prave prihodnosti, poudarjajo tudi, da od svojega dela ne morejo več živeti.
So osebni dohodki v tej gospodarski panogi res že takšni, da je revolt upravičen? Poglejmo si, kaj pravijo podatki za letošnji april. Vzeli smo jih iz analize republiškega odbora delavcev gostinstva in turizma, ki je bila napravljena sredi tega meseca. Številke opozarjajo, da so povprečne plače v gostinstvu dobesedno sramotne, tiste najnižje za polno zaposlitev pa prav neverjetne. Povprečne se gibljejo okoli dveh tisočakov, ponekod je malo bolje, drugod še slabše. V gostinskem podjetju Litija je bil aprila povprečni osebni dohodek 1,7 milijo-
na dinarjev, najnižji 1,022, najvišji pa pod štirimi milijoni dinarjev. V celjskem Hotelu Evropa je bilo podobno: povprečna plača je bila 1,76, najnižja pa manj kot milijon. Nekoliko na »boljšem« so delavci pri Jelenu v Slovenskih Konjicah. Povpreček je bil 2,025, najnižja plača pa več kot milijon, natančno 1,031 milijona dinarjev. Podobna katastrofa je tudi pri mnogih drugih delovnih organizacijah. Kako naj človek preživi z dvema milijonoma ali še manj denarja na mesec?
Kako na zeleno vejo? Na sestanku republiškega odbora smo slišali kar nekaj zamisli, bilo je tudi nekaj nesoglasij, vsi pa so se strinjali, da je napočil čas, ko je treba ukrepati. Predlog, da dajatev preprosto ne bi več oddvajali, je bil zavrnjen. Člani odbora pa so sprejeli sklep, da s svojimi zahtevami ponovno potrkajo na vrata republiškega komiteja za gostinstvo in turizem in to pot postavijo za razvozlanje vozla tudi rok. Realen, vendar ne predolg. Še pred tem se bodo o vsem skupaj temeljito pomenili v svoji hiši, to je s predsedstvom republiškega sveta. In če tudi ti koraki ne bodo zalegli, če se tudi to pot ne bo nič premaknilo na bolje, na bolj normalo, bodo gostinski in turistični delavci uporabili metode, ki v naši družbi, vsaj za zdaj, očitno kar nekaj zaležejo. Pravijo namreč, da bodo stavkali, če bo potrebno tudi sredi sezone.
Andrej Ulaga
Ljubljana, 7. julija 1989
Delavska enotnost s
PREJELI SMO
Miloševičev naravni zaveznik
Slovenska javnost je (žal) evforično zaposlena s prepiranjem slovenskega političnega vodstva s srbskim ali narobe in viharno medijsko vojno med Ljubljano in Beogradom. Medtem ko ji takšni ali drugačni razlagalci poskušajo dopovedati, da ne gre za spor kar tako, temveč za spopad dveh prevladujočih pogledov na izhod iz krize in bodočo podobo Jugoslavije, se nam nekaj podobnega dogaja tudi pred lastnim pragom. To pa pomeni, da še zdaleč ni res, da seje večina Slovencev plebiscitarno opredelila za uvajanje tržnega gospodarstva z vsemi posledicami in demokracijo političnega pluralizma. Slovenija v tem pogledu nikakor ni homogenizirana, kot nam skušajo nekateri dopovedati. Človek se o tem kaj hitro lahko prepriča že, če prelista nekaj slovenskih časopisov. Antibirokratska igra, ki jo igra Miloševič s svojimi apostoli, na karto »pošten slovenski narod, pokvarjeno vodstvo« torej še zdaleč ni naivno ravnanje. Nalijmo si čistega vina: slovenske »zdrave sile« so v prenekaterem primeru v želji, da bi obdržale status quo oziroma svoj položaj, Miloševičev naravni zaveznik.
Seveda ni nobeno naključje, da se notranjeslovenski spopad odvija okoli temeljev projekta samoupravnega socializma, ki z Markovičevim svežnjem tržno naravnanih reformskih zakonov doživlja svojo zgodovinsko katarzo. Dr. Janez Jerovšek je v sobotni prilogi Dela po svoje opredelil glavno torišče tega spopadanja. Kot bi opozarjal
»zdrave sile«, od kod piha zanje najbolj nevaren veter, pravi: »Danes je v Jugoslaviji tudi oblasti znano, da družbena lastnina ni visoko učinkovita in da v konkurenci z zasebno nima prednosti. Pravi razlog za vztrajanje pri družbeni lastnini je ideološki... Od teze, ki je dobila obliko dogme, nosilci oblasti in komunistična partija ne more odstopiti, ker bi to pomenilo, da je temeljna predpostavka socializma napačna. To bi pomenilo, da se obstoječi socializem ne more razvijati, če se ne spremeni in dejansko ne ukine njegova temeljna predpostavka. Res je, da so znotraj partije nekateri voditelji tudi javno priznali, da je mogoča samo neka druga oblika socializma, vendar niso dojeli, da se je treba odpovedati družbeni lastnini kot dominantni obliki lastnine...«
Res, in prav tu se vodi velika notranja slovenska bitka. Vodi pa se predvsem zato, ker so »nekateri voditelji znotraj partije« v opreki z Jerovško-vim mnenjem očitno le dojeli, da se je treba odpovedati družbeni lastnini kot prevladujoči obliki lastnine.
O tem nas zelo jasno prepričujejo Markovičeve (za nekatere hudo sporne) novele zakona o podjetjih, kjer je družbena lastnina izenačena z vsemi drugimi tipi lastnine. To pa očitno ne gre v glavo tistim političnim elitam, ki zdaj vnovič pod krinko velike skrbi za oblast delavcev (sic!) kličejo na pomoč hudiča in celo žugajo svojim partijskim voditeljem. Seveda ni treba posebej poudaijati, da gre predvsem za tiste aparatčike, ki črpajo svojo moč, položaje, pa tudi privilegije iz družbene lastnine.
Zgrožene nad »možnostjo opustitve samoupravnega socializma« besno zlivajo gnojnico na vse in vsakogar, ki resno misli z gospodarsko in politično reformo, na alternativo, na inteligenco v krogih uradne politike, na Gospodarsko zbornico Slovenije in celo, ne boste verjeli, na »svojo« zvezo komunistov. Za njih je linija, ki v »temeljni listini Slovenije 1989« ni mogla sforsi-rati stare formule o socializmu s samoupravljanjem in družbeno lastnino, »s stališča programa ZK defektna«, vodilna sila delavskega razreda pa naj bi se odrekla programskim ciljem. Logičen sklep takšnega »zdravosilniškega« rezoniranja je, da ZK ne more pristajati na tiho odpravo socializma in samo-
upravljanja, ker bi s tem sama sebe umaknila s položaja, ki si gaje pridobila z oboroženim bojem in socialistično revolucijo. Značilno za te tovariše je, da ne povedo, kakšen socializem in kakšno samoupravljanje imajo v mislih, kar pomeni, da zanje to samo po sebi niti ni toliko pomembno, važno je le, da partija ne sme pristajati na odpravljanje poglavitnih temeljev tega socializma in samoupravljanja, ker bi se s tem sama ukinila. Krog je tako sklenjen: partija mora vztrajati na dogmah, če hoče ostati na oblasti! Zakaj, zato da bi delavci bolje živeli in imeli po možnosti celo oblast? Ne, kaj-
ti ravno ta socializem in to samoupravljanje z družbeno lastnino, ki ga Markovič sedaj odpravlja in pri katerih naj bi vztrajala partija, sta večinski del delavstva, kljub zakonu o združenem delu in največji možni normativni delavski oblasti, pahnila v socialno bedo, družbo pa na rob katastrofe.
Odgovor je torej lahko samo eden: »zdravosilniki« se z zadnjimi atomi moči borijo za položaj partije, ki »si ga je priborila z oboroženim bojem in socialistično revolucijo«, da bi tako predvsem oni sami obdržali svojo moč in položaje. Samo ugibamo lahko na kaj vse so pripravljeni ti »komunisti
do zadnjega diha«, ki z reformsko usmeritvijo slovenske partije seveda nimajo nič skupnega, pri čemer nam utegne biti v dokajšnjo oporo kakšna madžarska ali češka izkušnja z bratsko pomočjo. Boj se ljudi, ki imajo v razpravah o ustavnih in drugih sistemskih spremembah sicer polna usta skrbi za delavce, a so hkrati takoj pripravljeni udariti po njih, če bi se ti isti delavci, denimo, s poskusom organiziranja kakšnega resnično samostojnega sindikata drznili poskrbeti sami zase. Predvsem pa glej, da jih čimprej onemogočiš, sicer gorje vsem nam...
(Ivo Kuljaj, Ljubljana)
Dr. Anton Prijatelj
: A«!
if\|
PRIROČNIK
ZA
POČITNIKOVANJE
Cena 58.800 din
Naročila pošljite na naslov:
ČZP ENOTNOST Ljubljana Dalmatinova 4
Naročite lahko tudi po telefonu številka 321-255
ODMEVI
DELOVNO RAZMERJE MIROSLAVA GARBA
V odgovor začasnemu kolegijskemu poslovodnemu orpanu delovne organizacije Gorenje Fecro Slovenj Graaec
Ob prebiranju članka z naslovom Delovno razmerje Miroslava Garba, ki je bilo objavljeno v Delavski enotnosti 16. junija 1989 in katerega avtorji so člani ZKPO DO Gorenje Fecro Slovenj Gradec, ugotavljam, da ti gospodje in gospa v ničemer niso pripravljeni priznati svoje napake in prevzeti odgovornosti za afero »Garb«. Fonov« no se zatekajo k zavajanju javnosti in delavcev in že znanim ter preizkušenim metodam sistema diskvalifikacij in ponižanj človeka, pa naj je kriv ali ne.
Gospodje in gospa, člani ZKPO, predlagam vam, da si še enkrat preberete vsebino svojih laži, klevet, podtikanj in zavajanj. Bralcem ste natrosili kup trditev, ki jim manjka konkretnosti in utemeljenosti. Na primer: kdo so novi (še starih niste imenovali v celoti) in glasnejši dušebrižniki, kakšne so njihove fantazijske zahteve in grožnje,
v čem se kažejo pritiski na vas, Gorenje sozd, posamezne republiške organe in organizacije (katere). Vprašajte se, zakaj vaše strelice praviloma menjajo smer. Mar pričakujete, da vam bom mirujoča tarča, da bom priznal nekaj, česar nisem storil, da bom prostovoljno na svoj hrbet oprtal tisto, kar morate nositi vi, vi ste se prenaglili, vi in sami vi ste tisti vidni avtorji tako imenovane afere Garb in skonstruirane obtožnice zoper mene in Janka Pe-čolarja. Če ste tako prepričani v svoj prav, potem v odprti igri z argumenti dokažite, kar govorite, izjavljate in pišete. Kako razumeti vaše besede, da se z mojimi zahtevami nikakor ne boste več ukvarjali. Kdaj, če sploh kdaj, boste spoznali in javno priznali, da po-tavljene zahteve na štrajku 7. aprila 989, niso bile le moje. Odprli ste pre-od čez stari most, vrnili dopuste, dvignili mezde, delno izboljšali informiranje in obveščanje... so mar to bile le moje zahteve. Vaš namen, da bi me očrnili in diskvalificirali v očeh javnosti in delavcev, za zdaj še ni rodil sadov. Govorite, da ste sklenili, da bo boljše za kolektiv, če vsej stvari napravite konec in me ponovno sprejmete na delo. Pametna odločitev, če bi bila poštena, milostna gesta, zahvalil bi se vam, če bi bil kriv za tisto, kar me obtožujete, tako pa v tem vidim le še en dokaz več, da ne priznavate svoje napake in ne sprejemate svoje odgovornosti. Spoznajte, gospodje in gospa, da ste me morali sprejeti, storil bom vse, kar je v mojih močeh, da javno priznate svojo napako in sprejmete, kar vam gre. Zavedam se vseh težav, vaših groženj, in možnih povračilnih ukrepov zoper mene, ki bodo ostali skriti očem delavcev in javnosti, upam, da bom zdržal vse nizke udarce in s tem dokazal svojo nekrivdo.
Pišete, da se z mojimi morebitnimi zahtevami in izvendelovnimi aktivnostmi v starem stilu ne boste več uk-
varjali, kakšen pa naj, bi bil novi stil, morda obliž čez usta. Če še vedno trdite, da ste se morali ukvarjati z mojimi zahtevami, lažete sebi, delavcem in javnosti. Z mojimi izvendelovnimi aktivnostmi pa se nikar ne obremenjujte. Mislim pa si, zakaj vas skrbe.
Ker so posamezni deli vašega članka precej zmedeni in težko razumljivi, je nanje težko oziroma nemogoče odgovoriti. Pravite, da tudi vi ne zanikate, da so se partija in druge DPO v preteklosti preveč neposredno vmešavale v urejanje razmer v podjetjih in da se v tako imenovani aferi »Garb« kot popolnoma zastarel in smešen kaže poskus, da takšne preživele metode, ki jih partija in druge družbenopolitične organizacije opuščajo in zavračajo, uporabljajo tisti, ki so sicer njihovi najglasnejši kritiki. V zakup boste morali vzeti, da bodo delavske organizacije javno in ne za kulisami povedale, kaj si mislijo ob gonjah in aferah, kijih sprožate vi in vam podobni po Sloveniji.
Verjamem, da vam ni prijetno jesti zasmojenega, žal ste sami kuhali, verjamem, da vam ni všeč, da je javnost obveščena o vaših igricah in da je tej javnosti vsaj malo omogočeno, da si o tako imenovani aferi »Garb« ustvarjajo svoje sliko. Gospodje in gospa, v članku počez in poprek etiketirate, v kateri predalček pa naj vtaknem vaša dejanja, polna zavajanj, laži, skonstruiranih obtožnic, groženj in pritiskov. Vaša dejanja še zdaleč niso zastarela in smešna, so prav grozna in mračna. Kdo lahko delavcu jamči, da že jutri ne bo šel skozi podoben pekel kot jaz in Janko.
Omenjate odpuščanje delavcev po svetu (kar strese me ob misli, da bi radi imeli popolno oblast in moč odpuščati) namigujete na lažno solidarnost in licemerstvo, čudite se, da niti v razmerah, v kakršnih je naš kolektiv, ne smete odpustiti nobenega delavca,
pa čeprav bi morda šlo za grobo kršitev delovnih obveznosti. V nadaljevanju postavljate vprašanje, ali sem se že kdaj vprašal o svojem moralnem obrazu, ko zame kot politika, moji zaščitniki iščejo privilegije v odnosu do vseh ostalih delavcev. Vam je popolnoma jasno, da noben drug delavec ni doslej in najbrž tudi v bodoče ne bo pri njih užival tolikšne dušebrižnosti kot jaz. Za konec pa mi postrežete s svojim prepričanjem, da imam v tej opevani demokraciji (ki je vam, kot vidim, trn v peti) pravico in moralno dolžnost biti v vseh pogledih popolnoma enakopraven z vsakim drugim delavcem in to kljub temu, da ne želim biti s sodelavci v tovarni v isti sindikalni organizaciji, da hitro menjam svoja prepričanja in prestopam iz ene stranke oziroma zveze v drugo kot mi narekujejo trenutne koristi... Veste kaj, gospodje in gospa, se vam ne zdi, da krepko pretiravate v svojih obrekovanjih, podtikanjih, lažeh in zavajanjih, morda se bomo srečali s tem na sodišču.
Ko govorite o demokraciji, pravni državi, licemerstvu, lažni solidarnosti (ali vam gre v nos, da so se delavci v proizvodnji mimo vas zbrali in nama z Jankom izročili več kot sto starih milijonov) grožnjah in pritiskih... se mi zdi, da teh besed ne razumete oziroma, da z njimi označujete napačna dejanja. Moj moralni obraz do sodelavcev je zdaj še čist. Potrudil se bom, da tak tudi ostane, kljub vašim prizadevanjem, da ga umažete. Je mar to privilegij, če se borim za svoje pravice in če se zame zavzemajo organizacije, katerih član sem. Tiste, kijih vi tako neodgovorno in počez etiketirate, so v zadnjem obdobju uspeli zavarovati nemalo delavcev pred takšnimi kot ste vi. O kakšni pravici in moralni dolžnosti govorite, ko omenjate mojo nečlanstvo v vašem sindikatu. Vi in vam podobni me že ne boste prestrašili (tako kot so prestrašili delavce v kosami) in
prepričali, da moram biti v vašem državno partijskem sindikatu, ki še zdaleč ni delavski. Prepričan sem, da s to organizacijo v večini delavci niso zadovoljni in da bo prišel čas, ko bodo delavci želeli in ustanovili svoj neodvisni in samostojni sindikat, sindikat, ki jim bo vsak trenutek stal ob strani in branil njihove pravice in jih varoval pred lažnimi obtožnicami in šikaniranji. Zakaj delavcem in javnosti lažete, da zaradi (meni neznanih) trenutnih koristi prestopam iz zveze v zvezo. Povejte, katere so te koristi in iz katerih zvez izstopam (po daljšem premisleku sem izstopil iz ZKS, član SZDL nisem bil nikoli, prav tako tudi ne ZZB NO v in sindikata. Z obstoječim sindikatom sem pretrgal koruzniško razmerje, kar pa je tudi moja ustavna pravica). Glede menjave svojega prepričanja pa samo tole, spreminjati prepričanje Je moja osebna svoboščina in neodtujljiva državljanska pravica, to pravico imate tudi vi, saj ste proti mojemu P1?' čakovanju prehitro spremenili svoje mnenje o moji izključitvi, žal pa bojim, da je to le ena izmed vaših, vsa) zame, taktičnih potez, kako kljub očitno storjeni napaki z vaše strani, iz te afere priti nepoškodovan.
Preklicali ste svojo odločitev o mti in Jankovi izključitvi. Mojo vrnitev st krepko zasolili, komajda je še užitni Sporočam vam, da bom če mi boo dopuščale moči in zdravje tudi to Pree brodil in vzdržal, morda se boste >
naveličali in ugnali. Sporočite javnos
in delavcem, zakaj in kam ste me porejali in razporedili, svoj pogled ^ svoja razmišljanja o dogodkih P° . , juniju 1989, v katerih sem bil stati ' bom skušal v naslednjih dneh objal b Miroslav Ga‘u
Pripis urednika:	. :D
Svoje sta povedala Miroslav G aro ZKP Gorenja-Fecro. V našem časnij^ tako končujemo razpravljanje o temi.
Kislo popoldne med dopustniki
KAM PLOVEŠ, FIESA
Fiesa, nekdaj pojem slovenskega sindikalnega oziroma delavskega počitnikovanja, ie imela te dni kaj klaverno podobo. Dostop do obale je gradbišče bodoče asfaltirane ceste. Zaceli so jo graditi na začetku sezone, na kar smo pač navajeni. Kanalizacijo so speljali v morje in razrili travnik in kamp, najbolj primeren prostor za poležavanje in sončenje. Dez, ki ga je letos več kot bi bilo treba, je te površine spremenil v neprehodno blato in mlakuze. Tisto cvetenje in morske alge je že odneslo morje, nekaj pa ga ie naplavilo na obalo. Pospravlja pa tega tako nihče ne. Prav zaradi vsega tega pa najbrže še zaradi česa drugega domovi niso polno zasedeni, ali pa vsaj bistveno manj kot lani, da o Viatorjevem hotelu m kampu sploh ne govorimo. Nad tistimi pa, ki jim je Fiesa že od nekdaj prirasla k srcu, pa kot Damoklejev meč visi grožnja, ki pa bo menda postala nekdanje1 nese° §CT 2&radil nasel|ie bungalovov. Ta pa bo prav gotovo porušil idilo
dudarji radi prihajajo
Pred dnevi smo obiskali nekaj Počitniških domov v Fiesi, se po-S°vaijali z upravniki in gosti. Naj-brej smo se, že po tradiciji, ustavi-1 v Domu velenjskih rudarjev. Karlo Celec dela v domu že 22 et' od tega je 12 let upravnik. ‘Letos smo res začeli malo kas-eie. Predvsem zaradi ceste, ki jo Podijo. Prva izmena po 20. maju bili preventivci, to so tisti, ki so v6 20 in več let zaposleni v rudni-• u- Prazna mesta smo poskušali ^Polniti s tujimi gosti. Sedaj parno kar dobro zasedenost, ce-boljšo kot prejšnja leta. Do *°nca septembra bomo imeli pol-b°- Ker vas prav gotovo zanimajo aše cene, naj vam povem, da je ^ nas ekonomska cena 120.000 na dan. Naš delavec plača ,j "b Po 70.000 din, preostanek pa v,blrno iz sklada za regrese. kofUb temu da imamo vse polno, 1 vem, v drugih domovih ni, se p m Padanje življenjske ravni *na za pultom. Takole, na pa-1 rečeno, prodamo kar za tretji-^manj pijače.
sto G neka-> tet nudimo našim go-jo f0 tubl organizirano rekreacija mamo športnega rekreatorja, vGdmu Pravimo, ki vsako jutro Vi skuPno telovadbo in podne-Pri k1"*3' za udeležbo naših gostov lja . Znanju, pikadu, šahu, strela11’ ruskem kegljišču in namizij . tenisu. Jutranja telovadba, dob' °*3vezna’ tudi ni kaj preveč r° obiskana, za vse druge
športe pa je veliko zanimanje in na koncu vsake izmene pripravimo tudi tekmovanje.
Če se še enkrat povrnemo k ekonomski ceni, nam je že sedaj jasno, da do konca sezone ne bo vzdržala, čeprav vsak dan bolj pazimo na tiste vsakdanje stroške. Še vedno pa ne na škodo gostov.«
Peter Kolar, rudarski nadzornik v rudniku: »Mislim, da nihče izmed nas, gostov, ne more imeti pripomb. Posebno glede hrane ne.' Tudi drugi mislijo tako. Res nam malo nagaja dež, vendar si moraš dopust narediti sam, ne glede na vreme. Komunalna dela bi resda lahko začeli bistveno prej. Za cene pa sem prepričan, da so v našem domu dostopne vsakemu delavcu. Za 10 dni plačam zase 60.000 in za ženo 90.000. Milijon in pol pa lahko odplačam v osmih obrokih. To ni nikakršen denar. Zaradi avtomobila sem vzel 4,000.000 in računam, da bom slabo polovico prinesel domov. Očitno je za Fieso med našimi rudarji veliko zanimanje in bo, če bo standard še padal, po moje še večje.«
Vsaj pol doma IMP je še praznega
Kar precej polken je zaprtih in na mizah na terasi so stoli.
»Precej manj imamo zasedeno kot lani, pa čeprav je bila že lani desetina praznega ob tem času,« je povedala Pavla Kramar, upravnica doma. Kje so vzroki za tako
slab obisk, si ne znam razlagati. Resda cena ni najnižja, je pa po mojem mnenju bolj krivo deževje, pa gradbišče v Fiesi, najbrž tudi malo cvetoče morje, ki ga po naših sredstvih obveščanja že pred sezono tako populariziramo. Najbrž pa je kriv tudi predsodek, kako nam pada standard. Cene za naše delavce so pravzaprav gibljive. Kdor je vse plačal do konca junija, ga je veljal oskrbni dan 95.000 din, tisti, ki bo plačal v juliju, bo plačal 170.000 din, za druge goste pa je oskrbni dan 220.000 din.«
»Nekaj bo v Fiesi res treba narediti, če hočemo, da bodo gostje sploh še prihajali,« se je v pogovor vključil upravničin mož Božo. Morje več kot nekaj let ne bo zdržalo, če ne bomo zgradili bazenov, ne bo več kopalcev. Morda gledam malo črno, ampak vse kaže na to. Bomo videli, kaj nam bo prinesla nova cesta. V kampu pod nami Viator menda pobira pet starih milijonov na dan, za dobro počutje gostov pa nič. Stavba »bodoče« trgovine stoji prazna že nekaj let. Nekateri parkirajo avtomobile v njej. Ko bi bilo vsaj blato, ki je v kampu zdravilno!«
Še majhna zanimivost: IMP ima tudi tozd, ki izdeluje sončne kolektorje. V domu pa sanitarno vodo grejejo na mazut. Nobena prošnja doslej ni pomagala.
Milena Janežič, uslužbenka IMP, je prav tako na dopustu v Fiesi.
»Ne vem zakaj, všeč nam je tukaj že od nekdaj, zato z možem prihajava sem. Ni drago, hrana je dobra pa pri miru je ravno prav. Nismo več rosno mladi in nam ni do ne vem kakšnih zabav in mondenih hotelov. Tu počneva, kar se nama tisti hip zahoče.«
»To, da si povprečen delavec ne more več privoščiti dopusta, je predsodek,« je dodal njen mož. »Prepričan sem, da družina doma ne zapravi nič manj. Tisto, kar stane, je slovenska navada, da je na dopustu denarnica na široko odprta za vse, tudi za nepotrebne stvari. Doma dvakrat premisliš, preden greš na pivo, na dopustu pa kar greš in to večkrat. Je pa še nekaj: včasih so bili moderni pikniki in vsi smo hodili na piknike. Potem je bilo dokazovanje samega sebe počitnikovanje na morju. Vsi smo bili na morju. Danes mislim, da prihajamo k pameti in bo šel na morje tisti, ki ima res nekaj od tega in ne za vsako ceno.
Med sezono je sezona v tovarni
Zdravko Vižintin, upravnik Plutalovega počitniškega doma v Fiesi, nam je povedal, da imajo od 30 postelj zasedenih le slabi dve tretjini, to pa je kar bistveno manj kot lani, kljub temu da je dnevni penzion le deset starih milijonov, plačljiv v treh obrokih.
Za ceno vemo, da ni ekonomska in da bo podjetje na koncu moralo pokriti izgubo, vendar so
se za tako ceno odločili v tovarn: da bi čim več delavcem omogočili v tem edinem Plutalovem počitniškem domu na morju počitek.
Ni zanimanja. Po mojem mnenju je ljudi zagrabila panika in jih je strah, da bi za dopust posegli po tisti zlati rezervi. Bojijo se najbrže jeseni, ko bo treba kupiti ozimnico, pa kurjavo, šolske knjige in še kaj. Mislim, da jih je upravičeno strah, ker so povprečni delavci res že ogroženi. Je pa še nekaj drugega. Prav v tem času je v tovarni največ dela in tudi najboljši zaslužek. Tako mi pripovedujejo, da tisti, ki gre sedaj na dopust, dvakrat izgubi. V službi dober zaslužek pa še denar na dopustu. Pošteno se pozna tudi v bifeju. Bistveno manj prodamo. Pivo in sokovi še nekako gredo, za žgane pijače pa sploh ni zanimanja. V treh tednih smo prodali en sam liter vina.«
Tisti maloštevilni gostje so v domu zelo zadovoljni. Posebno kuharico pohvalijo. Smisel takega počitnikovanja v domu so dosegli in to, da se njihovi delavci tudi v Fiesi dobro počutijo.
Kaj več počitniških domov v tako kratkem času ni bilo moč obiskati. Govori pa se, da povsem zasedeno ni nikjer. Počitniški dom Kartonažne tovarne s 50 ležišči pa so menda zaprli inšpektorji in je menda naprodaj.
No, tistim, ki boste letos še šli v Fieso, veliko sonca in malo cvetlic (v moiju). Andrej Agnič
Ljubljana, 7. julija 1989
Petavsfca enotnost 1j
KAKO GOSPODARIMO
Kaj hoče Markovič, kaj Miloševič (in kaj delavci)
HA MITINGIH
KUHAJO ENOLONČNICE
Vse več znamenj priča, da se nam obeta vroče politično poletje, do kraja razgreta politična jesen. Jugoslovanski polemični vsakdan bodo razžarjale gospodarske teme, a tudi (pluralistične) priprave na kongres zveze komunistov. Središčne točke javnega nemira pa bodo slej ko prej: ukrepi Markovičeve vlade, Slovenija, Srbija in še kaj.
Tudi v Jugoslaviji, podobno kot drugod po svetu, izvirajo politična^ vrenja iz gospodarskih stisk. Zato velja najprej ugotoviti, kakšna je junija gospodarska podoba naše družbe.
Dinar je vse lažji
Jugoslavija je v nekaj zadnjih tednih brez napovedi in dokaj učinkovito izvedla še eno devalvacijo domače valute, in to s pospešenim razvrednotenjem dinarja. V maju so se cene na drobno povečale »le« za 23,4%, dinar pa je lažji za 34% ali, realno, celo za 10%.
In kaj bi se še lahko zgodilo v prihodnih dneh? Vrednost dinarja se bo verjetno znižala še za 5,8 do 6,6%.
Tako bi bil lahko »črni« tečaj v juliju in avgustu celo nižji od uradnega, predvsem na področju Jadrana. Doživeli bomo torej zlom črne borze deviz (zaradi, močnega padca vrednosti dinarja, nadaljevanja upadanja osebnih dohodkov ter nadaljnjih omejitev denarja v obtoku), ki jo spremlja tudi upad proračunske porabe. (Kupci deviz bi bili torej nespametni, če bi v naslednjih tednih pristajali na premijo, ki bi bila večja od 5% od uradnega tečaja.)
Takšna sta torej moč in veljava našega dinarja doma in v svetu, ki največ povesta o stanju v našem gospodarstvu.
»Škarje in platno« sta v dobrih rokah, toda...
In kako dinar okrepiti? Samo s krotitvijo inflacije, kije najtežje breme našega razvoja? Ali predvsem z načrtnim pospeševanjem proizvodnje in šele zatem z zaustavljanjem inflacije?
Markovič, ki ima v rokah »škarje in platno«, je trdno prepričan, da bo prav zaradi oživljanja proizvodnje prišlo do umiranja inflacijske spirale - ne pa še do njenega zmanjšanja. Račun je zelo dosleden, še toliko prej, ker temelji na nekaterih natančnih poddtkih: proizvodnja oživlja, uvoz je precejšen, devizne razerve naj bi po ocenah znašale 5-6 milijard dolarjev ob koncu leta, gospodarstvo bo po napovedih razbremenjeno za okrog 3 milijarde dolarjev itd.
Toda če je ta račun videti še tako privlačen, se vendarle zastavlja logično vprašanje: ali ne gre morda za račun brez krčmarja. Kajti novo vlado so vsi odobravajoče tepljali, ko je šlo za načela, razprave o konkretnih potezah (beri denarju) pa so pokazale, da stvari ne bodo šle tako gladko. Gre za to, da v skupščini ne bodo zlahka sprejeti vsi predlogi vlade. Od delegatskih stališč je v veliki meri odvisno, ali se bo uresničila politika ZIS (in s kakšno naglico se bo).
S proračunom so nezadovoljni razviti in nerazviti. Po klasični
shemi mislijo prvi, da dajejo veliko, drugi pa, da prejemajo malo. Tu zelo malo pomaga šaljivi optimizem Markoviča, češ da je to najboljše znamenje, da je proračun dobro sestavljen. Bistveno vprašanje je, ali bo proračun res okleščen, in na kakšen način ter pri katerih postavkah.
Vlada je spremembo štirih zakonov (ki so bili doslej poslani v skupščinsko razpravo: o podjetjih, bankah, finančnem sistemu in računovodstvu) proglasila za ostro protiinflacijsko. Toda že v prvih razpravah se je pokazalo različno gledanje na njihovo vsebino, Markovič pa je bil tudi že deležen prvega »ne« v odboru za družbenoekonomske odnose zveznega zbora (zakon o računovodstvu bi ne smel biti sprejet po hitrem postopku, kot kažejo zadnje razprave, pa vendarle bo).
če dela bo samo po sebi pokazalo, ali si zaslužimo visoko (Španija) ali nizko brezposelnost (Švica, Švedska, Japonska).
Izhod našega gospodarstva iz krize bo nedvomno v veliki meri odvisen tudi od tega, kateri predlagani koncept izhoda bo prevladal: Markovičev ali Miloševičev.
Vse kritike Markovičeve vlade doslej so namreč prihajale iz Beograda. Ali to pomeni, da v Srbiji počasi, vendar sistematično in vztrajno pripravljajo teren za velik naskok na Markoviča? Se bo Jugoslavija' torej (vsaj začasno) spremenila v državo z dvema sistemoma, ki ga poosebljata Markovič in Miloševič? Ali bo druga polovica leta (pred kongresom?) res odločala o zmagovalcu?
Markovič ukinja številne predpise, izvaja deregulacijo, sprošča cene in uvoz, krepi devizne rezer-
Skratka: gre za to, da ni povsem jasno, ali bodo vsi ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki naj bi bili ključni vzvod za umiranje inflacije, sprejeti pravočasno in tako, kot jih le-ta predlaga. Zato postaja negotov tudi predvideni koncept obračuna s krizo. V zvezi z vsem tem je tudi vprašanje, v kolikšni meri in kdo vse sedanje ekonomske razmere izkorišča za uveljavitev svojih političnih interesov. V takšni »družbi« vladi ni lahko, vendar zbuja spoštovanje njena doslednost, ki je zelo privlačna in ekonomsko razumna za ljudi, utrjene od večnega beganja od vsakovrstnih zamrzovanj do prav takšnih sprostitev cen, vse na »kratek rok«, dokler ne bi spet zapihal kakšen nov veter.
Tržišče dela (in delavcev?)
Dotlej pa ostaja brez odgovtira vprašanje, ali bo Markovičeva vlada lahko obvladala inflacijo brez tržišča dela in brezposelnosti. Samo odpuščanje slabih delavcev in nedelavcev še ne ustvarja tržišča dela. Da bi vlada težišče razprav o nedelu in nizkih plačah lahko prestavila na pravo tržišče sposobnih za delo, ga mora čim-prej vključiti v svoj protiinflacijski sveženj ukrepov: brez kakršnihkoli iluzij, da po »operaciji ne bo ležanja v postelji«. Najboljše jamstvo, ki ga vlada lahko da za ublažitev nezaposlenosti, pa je v tem, da svojo protiinflacijsko politiko uresničuje postopoma, vendar stabilno, brez odstopanja in omahovanja, z jasno določenimi cilji, v katere bo potem, navsezadnje, verjela tudi javnost. Tržiš-
ve države, devizno tržišče, sprošča tržišče kapitala. Pričenja tudi obnovo tržišča denarja in kapitala, spodbuja priprave na denarne borze, zagovarja samostojnost bank kot delniških družb. Z novimi zakonskimi predlogi namerava uvesti maksimum tržnih odnosov na vsa področja gospodarstva, kar terja tudi vse močnejšo tržno usmerjenost družbenih dejavnosti. Zavzema se za gradnjo cest in turističnih objektov na komercialni osnovi, skupaj s tujimi partnerji, v ta namen pa se povezuje z največjimi imeni svetovnega biznisa, ki jih skuša pridobiti za vlaganje v liberalizirano jugoslovansko ekonomijo. Njegov koncept torej zahteva inovativno, liberalistično vlado, učinkovit parlament, podjetnost na vseh področjih ter svobodno delovanje in odločanje, kakor tudi svobodo za ljudi nasploh.
Miloševič vztraja pri protiinflacijskem programu, ki predvsem pomeni zamrznitev cen in plač, zniževanje tečaja dinarja in obrestnih mer in odstranitev vseh ustanov, ki bi kakorkoli tržno delovale. Predlaga tudi veliko »ljudsko posojilo za gospodarski preporod Srbije«. Zagovarja sicer samostojnost bank, vendar priporoča organizacijo velike, verjetno Beograjske banke, ki bi povečala celotno komercialno bančništvo v SRbiji in verjetno tudi širše. Napoveduje, da bodo do leta 1990 v Srbiji ukinili vse sise in ustanovili republiške sklade in »največjo prosto carinsko cono v tem delu Evrope«, kjer naj bi, po njegovem, zaposlili okrog 70.000 strokovnjakov. Zagovarja t. im. »et-
Tako postajajo odnosi sil predvsem jasni: »Ali bo tako, kot hočemo mi, ali pa bo šlo ljudstvo spet na mitinge in protestna zborovanja in se bo naša volja uresničila, če bo treba, tudi s silo.« Biti predsednik vlade v takšnih razmerah in upati, da se bo kaj storilo, ni prijetno. Kajti če ne bo šlo zlepa, bo šlo zgrda. »Zgrda« pa se da zgoditi na več načinov - od mirnodobnih do tistih drugih. Žal pa so napadalcem na sedanji zvezni izvršni svet dovoljene tudi vse vrste pritiskov.
Tresla se je gora...
Komisija za gospodarsko reformo, ki jo vodi Slobodan Miloševič, doslej ni storila veliko, razpisala pa je posojilo za preporod Srbije, od katerega veliko pričakujejo in ki bo po vsej verjetnosti uspel, čeprav to ni reformski ukrep. Kot kaže, srbsko vodstvo zaenkrat bolj napoveduje spremembe, tako v gospodarskem kot tudi v političnem sistemu, kot pa jih resno pripravlja. Srbsko vodstvo, ki si je pridobilo veliko popularnost in široko podporo ob sprejemanju ustavnih sprememb, sedaj ne čuti večjega pritiska javnosti za uresničitev sistemskih reform, tako da so te zaenkrat samo obljube in prividi, oblast pa deluje na dosedanji način.
Vse kaže, da se o obeh konceptih razvoja Jugoslavije bliža »veliki spopad« v skupščini. Na področju monetarne politike se bomo srečali z močnim pritiskom zmanjševanja obrestne mere. Zvezni izvršni svet je tu storil nekatere koncesije, ali bolje povedano, nudil je možnosti, da se po ovinkih spodkopava realna obrestna mera. Tako se ne glede na stopnjo restriktivnosti topijo učinki monetarne politike. Bolj koristna bi bila manjša restriktivnost količine denarja v obtoku in vztrajanje pri realnih obrestih.
Drugi problem pa zadeva proračunsko porabo v najširšem pomenu besede. Zastavlja se namreč vprašanje, do katere meje jo je možno omejevati, ne da bi izzvali ne le izbruh socialnih nemirov, ampak tudi zbirokratiziranih interesov, ki so pri nas vendarle trda politična realnost.
Kadar vlade v drugih državah ne morejo brez velikega tveganja prekoračiti tega nevarnega socialnega praga, posežejo po eni od naslednjih rešitev: ali povečajo davke ali pa se zadolžijo in imajo v proračunu primanjkljaj. Prva možnost je povsod nepriljubljena za ponovne volitve, pri nas pa skoraj nemogoča, ker je gospodarstvo že zdaj preveč obremenjeno z raznimi oblikami davkov, vse širši sloji prebivalstva pa so na robu življenjskega minimuma. Sicer pa je tudi sam Markovičev
koncept razvoja zožen na razbr menjevanje gospodarstva in hb° ralizacijo tržišča. Zaradi tega bilo izdajanje državnih obvezni edini izhod, da bi del sedanjih V datov države preložili na pribo nost. To pa pomeni opuščanj uravnoteženega proračuna in Vre hod na deficitarno financiranj seveda pod pogojem, da obvezn* ca postane vrednostni papir, ek
nomski instrument va:
rčevani3:
z realnim prispevkom. Uspeh P prodaji takšnih obveznic bi 0
nobiznis«, ki ga želi kot naložbo naših izseljencev in zdomcev povezati z uspehom »velikega ljudskega posojila«. Njegov koncept zahteva učinkovito državno ekipo za pridobivanje in delitev denarja, pridobljenega z ljudskim posojilom, pametno vodstvo močne Beobanke ter pametno in močno ekipo republiških planerjev, močno kvazi državno propagandno mašinerijo v množičnih medijih ter bledo in neučinkovito zvezno vlado.
hkrati tudi znak zaupanja v v.
lad°
in njeno protiinflacijsko politik0.
Svetla točka: podpora Mednarodnega denarne?3 sklada
Še najtrdnejša opora Markoj čevi vladi so, vsaj za zdaj, uspesh sklenjena aprilska pogaja™ z Mednarodnim denarnim sk13
dom, ker je sklad takrat v cel*
podprl novi program zveznega1
vršnega sveta. Tako je bilo vS j objavljeno. Bolje obveščeni dodajajo, da načelna P°dP°L sklada sicer obstaja, da pa ni b* doseženo soglasje na vseh P dročjih (npr. glede inflacije). | Prav zato imajo sedanji raz?
vori s predstavniki sklada, ki^ (
potekajo, tudi še kakšen pn čen pomen, saj daje MDS svoj1 ^ i upnikom »zelenoluč« šeletakr3,' I kadar soglaša z vsemi konkret™ I mi potezami oz. ukrepi ekono™ ske politike. Soglasje z MDS Pat treba doseči. Težko je namreč pr'
praviti kakršenkoli program
t
2
; c
koče ekonomske politke za let°sč nje leto brez uspešnega kon°^ razgovorov z MDS, saj je bistvej *<
j _i_____________ _____________x±zxtrglljt'!
del programa prav upoštevan zunanje zadolženosti države. Br„ \
tega dela »ta papir« izgublja P[P t
gramski pomen, povsem zafle^„ t
vo pa ne more biti »razvoju1,’, •	-
bilizacijski in protiinflacijsk r j,
kot se o njem izražajo nekatet ^ predstavniki zveznega izvršna ši sveta. Skupne naložbe, vsaj. ^ zdaj, nikakor ne morejo zamen]3'1
zanesljivega priliva »svežega
de-
narja« od MDS in komercialh^j bank.
Kakršno plačilo, takšno ž< delo?	^
Najšibkejši člen uresničevanj j« ukrepov Markovičeve vlade PaJe.
apatičnost jugoslovanskega J lavskega razreda, ki »naši« ® ki vse manj zaupa. Po statistiku ^
podatkih sodi polovica zapoV nih Jugoslovanov v skupino j
nih delavcev - so torej nekvah. cirani ali polkvalificirani delan j Več kot četrtina zaposlenih n’ primerne izobrazbe za del°^ž ^
Več kot četrtina zaposlenih n1
ii# »t
delov?!
naloge, ki jih opravlja, j
skrivnost pa je, daje kvalifi^j! (L ska struktura nezaposlenih ve3 « ugodnejša od zaposlenih. Jj1« ^ velika večina zaposlenih s P,13a$, j,, ki jo dobiva za polni delovni0 ne more preživeti niti sebe in ®,o je družine - bi se bilo Pot?.e y
zamisliti nad vprašanjem, kd% pravzaprav »gibalo tehnološki ^
razvoja Jugoslavije«.
s takšno kvalifikacijsko ses*3^. ^ s takšnimi plačami in z njim P^ j ;ž( gojeno delovno filozofijo nafp+je v0 do težko pripeljali v 21. stol jj, ^ Ti delavci bodo tudi težko	-
da so vsi proklamirani cilji-.jk f)r želimo doseči, res vredni njih ^ je ga napora. Posebno še zat°’ ^ ^ moramo, če želimo cilj, ki s^ji j reče Evropa, doseči, sprejet* ^ kulturo razmišljanja, s pom p ^ katere bomo opredelili nači™ ^ j,, ko doseči ta naš cilj. Jasna z3^j ja delavcev, da delajo zase, ?o največji motiv in gonilna m g($> šega razvoja. Dokler pa bo ; jugoslovanski delavec za 5ef so gram teletine delati šest ur, = J p0 nji italijanski pa 44 minut, J J1 liS| ko pričakovati, da bo kakrsn družbene cilje in načrte spre $
svoje.
Vinko

X
V
izobraževanje, KULTURA______________________________________________________________________Jn„)a ,989 Delavska enotnost 13
Javna razprava o ustavnih spremembah obeta, da bo slo-Venska ustava ohranila pet samoupravnih interesnih skupiti. Tako vsaj pravijo. Med nhMi se tudi kultura krčevito “Prijema lastnih pozitivnih izkušenj s svojo samoupravno skupnostjo, ki je bila tako ali “higače mesto dogovarjanja “ denaiju in včasih celo o vse-blni. Zanimivo je, da je med ?agovorniki samoupravnega interesnega združevanja na Področju kulture največ ljubi-teljskih kulturnih delavcev °Z-. predstavnikov ljubiteljskih kulturnih organizacij, če-Prav so prav te od dosedanje-|ja načina delitve kulturnega dinarja imele najmanj.
Morda pa vendarle ne gre le ?? “Voluntarizem« in pomanj-/anje »občutka za nove čase«, eMveč tudi za dejstvo, da je Prostovoljna predanost sledni dejavnosti bližja temelj-m naravi samoupravljanja kot Poklicna in eksistenčna od-'dsnost.
Smo generacija, ki je zrasla
samoupravljanjem - kakrš-d°koli je že to bilo. Smo lju-
Kaj spada v slovensko ustavo in kaj ne
SLUTNJA
dje, ki nam je prišlo v kri, da se o stvareh pogovarjamo, dogovarjamo; zrasli smo z občutkom in prepričanjem, da se bo v življenju vedno manj stvari dogajalo mimo naše skupne volje. Smo seveda tudi izigrana generacija - od tistih, ki so ta naša upanja zlorabili.
Toda, če ostajam na področju kulture, to zame (in upam, da tudi za mnoge druge) še ne pomeni, da se moramo odpovedati samoupravljanju, svojemu upanju in mnogim primerjalnim prednostim, ki iz tega izhajajo.
Odkod moj strah? Samo iz slutnje. In zakaj ne bi bilo mogoče govoriti tudi o slutnjah. Moja slutnja na področju kulture je, da slovenska politika pripravlja ukinitev samoupravnih interesnih skupnosti.
Tako imenovan zagotovljen kulturni program bo plačala država, za vse drugo pa naj se kulturniki znajdejo sami, na trgu in tudi s samoupravnim združevanjem, če to že hočejo. Strašljivo je to, da nihče prav ne ve, kaj je to zagotovljen nacionalni kulturni program, še tega ne, ali so to kulturne institucije ali njihovi programi - je pa očitno že vsem jasno, da v ta okvir ljubiteljska kulturna dejavnost ne sodi.
Sodeloval sem na delovnem srečanju vodstvenih delavcev Zveze kulturnih organizacij iz vse Slovenije. Mojo slutnjo je bilo mogoče čutiti v preneka-terem pogovoru, hkrati pa jim je bilo nedvoumno rečeno, da uveljavljeni način sprejemanja odločitev ne dopušča (omogoča) reagiranja na slut-
nje in predvidevanja - počakati je treba na predlog, ki da ga slovenska vlada pripravlja, šele o njem se bomo lahko pogovarjali.
Takšno pojasnilo je zadoščalo (saj se spominjate!) več kot štirideset let. Tokrat pa je bilo samo izziv za spoznanje: dovolj nam je, da politika v ozkih krogih odloča o naši usodi; nevzdržno je, da se vedno lahko odzpvemo šele na predlog, ki praviloma pomeni že dokončno odločitev; spregovoriti moramo že prej, sooblikovati javno mnenje in vplivati že na zasnovo rešitev; o usodi kulturnega ljubiteljstva odločajo lahko predvsem najdejavnejši člani in nosilci tega gibanja.
Presenetila me je zavzetost in odločnost, kjer je doslej nisem bil vajen. Dogovorili so se namreč, da vodstvo Zveze kulturnih organizacij Slovenije iz takšnih osnov pripravi gradivo in sklic javnega pogovora o usodi slovenske kulture in še posebej njene ljubiteljske sestavine, ki jo lahko
le nepoznavalci imajo samo za eno od dejavnosti, ne vidijo pa v njej vrednosti vzgoje, humanosti in obče kakovosti življenja tudi za čas (ali pa predvsem v času) postindustrijske družbe.
Pogovor, ki ga ljubiteljski kulturni delavci pripravljajo, bi moral biti javna tribuna v obrambo tistih pozitivnih izkušenj s samoupravljanjem na področju kulture, na katerih bi bilo treba dograjevati sistem odločanja tudi v prihodnje - sistem, ki seveda sodi tudi v slovensko ustavo.
Vem, da je primerjava neokusna, pa vendar se nočem odreči opozorilu, da bomo z ukinitvijo samoupravljanja (tudi v petih družbenih dejavnostih, kijih vključuje Ustava SFRJ) začeli drseti v etatizem srbskega tipa (Srbija ukinja vse samoupravne interesne skupnosti). Ta pot mi je tuja, pa čeprav bo utemeljena z najboljšimi nameni - sicer pa, katera ni bila!
Doro Hvalica
poročilo
j stavkovnega odbora za vzgojo, izobraževanje in ?anost mesta Ljubljane pri MO sindikata s delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti
1 vi P3	razumeli zakaj je prišlo do ustano-
i ,„"Ve takega odbora, je potrebno prikazati
•	pri financiranju vzgoje, izobraževa-' t,“ M znanosti, ki so v vsej svoji moči vzni-
Ja,Ui februarja 1989 najprej v srednjih šo-f kji ’nato Pa še povsod drugod. Posledica je l ? ‘a enourna opozorilna stavka v srednjih i g“‘ah po vsej Sloveniji. Zaradi počasnega ti ^Ivanja za vzgojo, izobraževanje in zna-j °st odgovornih ustanov je bil finančni po-(Ipi vzgojnoizobraževalnih ustanov v sre-B1 Maja enak ali še slabši kot v marcu, odh ° kil na razširjeni seji mestnega že v ■ sindikata delavčeva vzgoje, izobra-st. arXia in znanosti, 22. 5. 1989, izvoljen ja 2a vtc°vni odbor s temile člani: za WO Suit “Antič in Jelka Rahne, za osnovne šole p. Dornik, Borut Binter in Franc Brus j- gu-^dnje šole Slavica Černoša, Albert Avli w0tlnčič in Primož Klemen, za domove c Feu Cev Pavel Hiršl in za fakultete Darjo
i' oA
i ŠtuH or k° okrepljen še s predstavnikom m Q~antskega centra v Ljubljani.
1 0rn5 . f je na tem sestanku dobil nalogo
•	sijjj^zirati in izpeljati zbor vseh ljubljan-i d0l/ Pedagoških delavcev v Cankarjevem j' Dov^-. zbor, ki je bil 31. 5. 1989, smo «| Ijatij • tudi predstavnike oblasti v Ljub-i' ln Sloveniji, predstavnike izobraževal-0’ ke ^ Pnosti Ljubljane in SRS, predstavni-5' katoyU^keiropolitičnih organizacij in sindi-
V /
stavuVodnem delu so svoje zahteve pred-i- ttia*1 vsi segmenti vzgoje, izobraževanja in P fnPj '°sti, potem pa so bili na vrsti predstav-£' tlS[n °dgovomih ustanov in organov.
Nha ^.enemu izobraževanju je Izobraže-£' keVfS^upnost Slovenije obljubila premi-v *ž°bra4anciranju’ strokovne službe Mestne l: vortl j6 val ne skupnosti pa so kljub izzi-°1 Pričakovanjem delavcev osnovnih
•	T?“dro molčale.
f tovariš Horvat je nastali položaj i le v cjv6111 raz^aSal in ni ponujal rešitev. To ■j oteži]n jfan' spravilo na površje in precej
t Ldrugi del zbora.
H ?.°Vrrih m°ramo, da je istega dne v os-■! i SfadnSo “b na Viču in v nekaterih za Be-stavJn Potekala enodnevna stavka, ki jo J g Je v,Vnr odbor podprl z obrazložitvijo,
■ j.°d. t- “M okolju »zavrelo« prej kot dru-T fak,fn 0 je ravnal tudi ob stavki Filozof-. Že v tete in drugih višjih in visokih šol.
i: h°LiU uUv“dni predstavitvi dnevnega reda
ih^hov 'C tudr odgovorni iz posameznih ’|.kar je zbor sprejel. Vse kasnejše ;t ^Plet tof j3t° niso utemeljene.
1 dogodkov nas je prisilil, da
na-
povemo splošno stavko za 5.6.1989 in ne za 15., kot smo nameravali. Kljub temu so se stavke udeležile vse osnovne šole, velika večina srednjih šol, pet višjih in visokih šol ter domovi učencev, podprlo pa jo je 70 slovenskih izobraževalnih in vzgojnih ustanov, mnoge pa so se ji tudi priključile.
V	tem času se je začelo navidezno reševanje ekonomske problematike na tem področju. Vsi deli vzgoje, izobraževanja in znanosti so začeli dobivati obvestila o nakazilih in nakazila, vendar je malokdo vedel, kaj pomenijo objavljeni odstotki. Na koncu se je izkazalo, da je to denar, ki vzgoji, izobraževanju in znanosti pripada po obstoječem družbenem dogovoru in veljavni metodologiji, ki ima napačno štartno osnovo, ne pa zahtevana izenačitev z delavci v gospodarstvu, ki imajo enako izobrazbo in enako zahtevnost del.
Stavkovni odbor je s svojim ravnanjem dosegel pospešitev poračuna dohodka in anticipativno nakazovanje dotacij, ki bodo povišane za toliko, kolikšna bo rast dohodka v gospodarstvu.
Od zasedanja skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije pričakujemo predlog za povišanje deleža nacionalnega dohodka vsaj na 5%, od zasedanja skupščine SR Slovenije pa potrditev tega deleža.
Stavkovni odbor potrjuje ustreznost razmišljanja delavcev v materialni proizvodnji, da se delež nacionalnega proizvoda, namenjen družbenim dejavnostim, smotrneje razporeja (preveč sisov, pisov, pristojnost ISS za vse dele vzgoje, izobraževanja in znanosti).
V	dopolnila ustave SRS naj se vnese avtonomnost, s tem pa ekonomska samostojnost na področju družbenih dejavnosti, torej tudi vzgoje, izobraževanja in znanosti tako, da uveljavimo ekonomsko ceno svojih storitev.
Stavkovni odbor se zavezuje, da bo spremljal uresničevanje zahtev, se sestal takoj po 22. 6. in v primeru neodvzivnosti pristojnih organov, začel pripravljati akcije za september 1989. (enotedenska stavka).
Stavkovni odbor zahteva od komitejev, strokovnih služb sisov in strokovnih organov, ki so pristojni in odgovorni za sodelovanje in razvoj vzgoje, izobraževanja in znanosti, do 20. 8. 1989:
• analizo uresničevanja vzgojnoizobra-ževalne politike,
® kratkoročni in dolgoročni terminski načrt za reševanje vprašanj na tem področju z imeni tistih, ki bodo te naloge opravili.
I.	SPLOŠNE ZAHTEVE zahtevamo:
1.	Takojšnjo izenačitev rasti dohodka in osebnega dohodka v vseh organizacijah za vzgojo, izobraževanje in znanost z rastjo dohodka v gospodarstvu, zato smo proti vsakemu intervencijskemu urejanju področja, ki je v nacionalni pristojnosti.
2.	Ne soglašamo, da izvršni sveti in samoupravne interesne skupnosti šele na osnovi protestov v organizacijah ugotavljajo zaostajanje osebnih dohodkov in najdejo potrebna sredstva.
3.	Da se v bilanci sredstev za leto 1989 upošteva najnižji osebni dohodek v višini, kot jo določa sindikalna lista.
4.	Podpisniki družbenega dogovora o odhodku morajo takoj začeti spreminjati metodologijo spremljanja osebnih dohodkov; ta mora zagotavljati delavcem v vzgoji in izobraževanju enake dohodke kot jih prejemajo delavci v gospodarstvu in v upravi za enako zahtevna dela.
5.	Da se sprejme nacionalni program za posamezna področja vzgoje in izobraževanja in se s sistemom financiranja v republiki zagotavljajo sredstva z njihovo izvedbo.
6.	Da se poveča delež družbenega proizvoda za vzgojo in izobraževanje na 5 do 5,5% za izboljšanje razmer otrok, učencev, študentov in delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti.
7.	Reorganizacijo številnih ustanov v vzgoji, izobraževanju in znanosti, ki bo zagotovila racionalno in učinkovito delovanje sistema vzgoje, izobraževanja in znanosti.
8.	Da se zagotovijo sistemski viri financiranja investicij v vzgoji, izobraževanju in znanosti v SR Sloveniji, ker sedanji način financiranja naložb v dejavnosti ne zagotavlja stabilnih virov investicijske politike v dejavnosti.
9.	Da se do konca leta 1989 odpravi dosedanji dvojni sistem (državni, sisovski)) financiranja šolstva in raziskovalne dejavnosti, zahtevamo enoten in učinkovit sistem.
10.	Da se pri predsedstvu SR Slovenije takoj ustanovi skupina priznanih strokovnjakov in uglednih javnih delavcev, ki bo pripravila dolgoročno strategijo nacionalne izobraževalne politike in temelje razvoja izobraževalnega sistema.
11.	Da se čimprej pripravi in sprejme zakon o zavodih (ali ustanovah), ki mora razrešiti problematiko ustanavljanja, organiziranja, upravljanja in financiranja teh organizacij.
12.	Tudi razreševanje stanovanjske problematike in družbenega standarda delavcev (letovanja) v dejavnosti, kar je pomemben element socialne varnosti delavcev in ustrezne kadrovske politike v izobraževanju, to področje je bilo v sedanjem sistemu financiranja povsem zanemaijeno.
13.	Da se v skladu s sklepom republiškega sindikata dejavnosti (13. maj 1985) opravi izredna revalorizacija pokojninske osnove upokojenim pedagoškim delavcem in vsem drugim delavcem, ki so pred upokojitvijo.
14.	Da pristojni organi skupščin občin, mesta in republike preučijo možnosti za razbremenitev sredstev za izobraževanje z različnimi prispevki (zemljiški, komunalni, energetski itd.), ter odpravo ali racionalizacijo vseh služb, ki se financirajo s sredstvi, ki so namenjena za izobraževanje, pa niso v funkciji izobraževalnega procesa.
15.	Da pristojni organi v republiki za področje izobraževanja (RK za vzgojo, izobraževanje, Zavod za šolstvo, ISS) s predpisi in sredstvi omogočajo nadalnje strokovno izobraževanje in napredovanje učiteljev na vseh stopnjah v dejavnosti.
16.	Neodvisnost sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti od izvršnih organov oblasti in organizacij političnega sistema, ki bo strokovno in odgovorno zastopal interese delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti.
II. ZAHTEVE DELAVCEV VZGOJNO-VARSTVENIH ORGANIZACIJ
Na nadalji razvoj predšolske dejavnosti kot pomembnega dejavnika v razvoju družbe nasploh so delavci opozarjali že vrsto let tako v okviru svobodne menjave kot tudi prek strokovnih ustanov, vendar do danes še nismo dosegli bistvenega napredka in kvalitetnega razvoja dejavnosti.
V zaostrenih gospodarskih razmerah je strah pred zastojem ali celo zaostajanjem dejavnosti opravičen, zato delavci zahtevajo od ustreznih in odgovornih institucij, naj takoj začnejo iskati rešitve, ki bodo dejavnosti zagotovile možnosti za nadaljnje delo in izpopolnjevanje dogovorjenih programov.
1.	Zavračamo zvezno intervencijsko omejevanje obsega sredstev za skupno porabo ter indeksiranje v okviru republiške bilance skupne porabe.
2.	Zahtevamo, da se financiranje dejavnosti uredi skladno s celovitim nacionalnim pogramom.
3.	Zahtevamo, da Zavod za družbeno planiranje SR Slovenije pravočasno obvešča o gibanjih osebnih dohodkov in materialnih stroškov, podatki pa morajo biti usklajeni z odborom za družbeno dogovarjanje in sindikalnimi izhodišči.
4.	Zahtevamo ustavitev slabšanja družbenoekonomskega položaja delavcev dejavnosti. Osebni dohodek delavcev WO se mora usklalditi s primerljivimi osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Obenem zahtevamo mesečno usklajevanje osebnih dohodkov.
5.	Materialni stroški se morajo v skladu z uradnimi podatki o rasti cen življenjskih potrebščin na območju SRS mesečno valorizirati.
6.	Že omenjene zahteve pa vidimo najlažje rešljive v okviru anticipativnega financiranja dejavnosti.
7.	Preveri naj se ustreznost pomožnega sporazuma dejavnosti in ga priredi glede na posebnosti posameznih področij.
8.	V sistemu interesnega organiziranja
Nadaljevanje na 14. strani
izobraževanje, KULTURA	w, .» Delavska enotnost 1j i
Z DRUGEGA ZORNEGA KOTA
Ne morem pomagat’!
S športnih iger
slovenskih
železarjev
RAVENČANI BREZ PARA
Koroški jeklarji so bili gostitelji delavcev sozda Slovenske železarne, ki- so se zbrali na Ravnah na vsakoletnih športnih igrah. Skoraj 300 športnikov in njihovih spremljevalcev iz železarn Jesenice, Štore in Ravne ter drugih članic sestavljene organizacije Žične Celje, Plamena iz Krope, Verige iz Lesc in Metalurškega inštituta iz Ljubljane je tekmovalo v šestih športnih zvrsteh. Tako so odgovorne naloge za stroji, pri pečeh in za pisalnimi mizami zamenjali s športnimi rekviziti. Vezi tovarištva in prijateljstva, stkane v preteklih letih na športnih srečanjih, so se še dodatno poglobile.
Zanimivih tekem na športnih prizoriščih tudi tokrat ni manjkalo, čeprav izidi niso bili vselej poglavitnega pomena. Kljub temu omenimo, da so imeli največ uspeha tekmovalci domačih ekip, saj so osvojili kar šest ekipnih prvih mest. Ravenski železarji so bili najboljši v odbojki, namiznem tenisu in kegljanju, v nogometu in v šahu so zmagali Jeseničani,
4^
Gostitelji Ravenčani so osvojili kar šest ekipnih prvih mest, Jeseničani Pa bili najboljši v »najugodnejših« zvrsteh - v nogometu in šahu (na sliki)-
v streljanju z zračno puško pa Štorčani.
Rezultati - nogomet: 1. Jesenice, 2. Štore, 3. Ravne, odbojka
-	ženske: 1. Ravne, 2. Jesenice, 3. Veriga Lesce; moški: 1. Ravne, 2. Veriga Lesce, 3. Plamen Kropa; namizni tenis: 1. Ravne, 2. Jesenice, 3. Štore; šah: 1. Jesenice 10 točk, 2. Ravne 8,5, 3. Žična Celje 3; kegljanje - ekipno, moški: 1. Ravne 1699 podrtih kegljev, 2. Štore 1640, 3. Žična 1583; ženske: 1. Ravne 756, 2. Jesenice 643, 3. Veriga Lesce 601; posamezno
-	moški: 1. Vovk (Ravne) 446, 2.
Sivka (Štore) 444, 3. Golob (Ra, ne) 434 ženske: 1. Prinčič 200, Voler (obe Ravne) 198, 3. Tork (Met. inštitut) 191; strelja™, - ekipno, moški: 1. Štore 683 kr i gov, 2. Ravne 666,3. Veriga Les 631; ženske: 1. Ravne 316,2. St° 303, 3. Veriga Lesce 181 krog0' posamezno, moški: 1. Dečfl1 (Štore) 177, 2. Basara (Jeseni00 175, 3. Rezar (Štore) 173; žensk0 1. Rezar (Štore) 166, 2. Hrovati 160, 3. Studenčnik (obe RaVne 156 krogov.
,M/aka
1
Nadaljevanje s 13. strani zahtevamo samostojnost otroškega varstva, obenem pa tudi ustreznejšo organiziranost na ravni mesta (interesne skupnosti in drugi ustrezni resorski in upravni organi),
9.	Takoj naj se pripravijo primernejši normativi in standardi za predšolsko dejavnost oziroma naj se vsaj spremeni pravilnik o najvišjem dopustnem številu otrok iz leta 1981.
10.	Zakonsko naj se zagotovi osnova za spodbujanje strokovnosti delavcev predšolske dejavnosti (višja stopnja izobrazbe za vzgojitelja, napredovanje, strokovni delavci v vzgojnovarstvenih organizacijah.
III.	ZAHTEVE DELAVCEV OSNOVNIH IN GLASBENIH ŠOL
Ker delavci osnovnih in glasbenih šol Ljubljane na postavljena vprašanja in zahteve niso dobili nobenih odgovorov tudi v Cankarjevem domu ne, posledica tega pa je bila stavka 5. junija 1989, je stavkovni odbor pedagoških delavcev imenoval pododbor za osnovne šole in glasbene šole, ki je oblikoval kratkoročne in dolgoročne zahteve:
1.	Da se loči financiranje osebnih dohodkov in financiranje materialnih in drugih stroškov.
Zahtevamo, da so sredstva za osebne dohodke strogo namenska in da z nobenim predpisom ali sklepom ni mogoče uvesti obveznega prelivanja med tema kategorijama.
Sredstva za materialne in druge stroške se morajo šolam dodeljevati po normativih za porabo in dejanskih cenah materiala in drugih stroškov za vsak mesec sproti.
Zahtevamo, da se pokrijejo vsi nepokriti izdatki, ki jih osnovna šola in glasbena šola ima (bolniški dopust, prevoz na delo, ipd.). Zavračamo financiranje po oddelkih pavšalno.
Poleg zagotovljenega programa, ki je stvar republike, pa je dodatni program stvar naravnega okolja v katerem šola deluje (občina, mesto, regija), od koder izvira tudi financiranje tega dela programa.
Zahtevamo, da se natančno definira kaj je nacionalni program.
V najkrajšem času je potrebno zagotoviti dosledno usklajevanje med financiranjem osnovnih in glasbenih šol njenih vzgojno izobraževalnih programov.
2.	Zahtevamo ustrezno in stabilno vrednotenje učiteljevega dela, kar pomeni:
- povprečni osebni dohodek delavca v osnovni in glasbeni šoli je treba izraziti v odstotkih od povprečnega osebnega do-
hodka delavca v gospodarstvu SR Slovenije, upoštevaje dejstvo, da je izobrazbena raven pedagoških delavcev povprečno precej višja od povprečja v gospodarstvu in ga je treba na tej osnovi poračunati od 1. 1. 1989 dalje.
-	Zahtevamo sprotno vsakomesečno usklajevanje osebnih dohodkov. Način usklajevanja je treba urediti tako, da bodo izplačani neto OD delavcev v osnovni in glasbeni šoli resnično sledili mesečno gibanjem v gospodarstvu.
-	Naša zahteva je, da se sredstva za OD revalorizirajo tako, da se sredstva za junij izračunajo tako, da se sredstva za maj zvišajo za stopnjo rasti OD v gospodarstvu od marca na april, za julij od aprila na maj itd.
Rok: Zahtevamo pisno zagotovilo do 20. junija in izplačilo najkasneje do 30. junija 1989.
3.	Da izvršni svet skupščine mesta Ljubljana imenuje posebno komisijo, ki naj prouči in javno objavi, kako se zbirajo in razporejajo sredstva iz prispevnih stopenj od 1.1. 1989 dalje.
4.	Da se ugotovi odgovornost za neusklajeno delovanje vseh ustanov za šolstvo, hkrati zahtevamo tudi racionalizacijo vseh institucij na področju vzgoje in izobraževanja.
5.	Da se takoj začne pripravljati nova sistemska zakonodaja na področju osnovnega in glasbenega šolstva, ki bo omogočila kvalitetno delo tako učencem kot delavcem osnovnih in glasbenih šol.
Zahtevamo, da se izboljšajo možnosti za delo učencev, treba je posodobiti učne programe, skrčiti predmetnik, da bo postal učenec subjekt vzgojnoizobraževalnega dela, poskrbeti za tehnološko sodobno opremljene šole, urediti šolsko prehrano.
Zahtevamo, da se izboljšajo pogoji učiteljevega dela, zmanjšati obseg učiteljevega dela z zahtevo po večji kvaliteti, ukiniti urno dokazovanje posameznih delovnih nalog.
6.	Da se zagotovijo sredstva za stalno izobraževanje učiteljev.
7.	Da se ponovno prouči realnost delitve narodnega dohodka SRS. Zahtevamo povečanje deleža narodnega dohodka za vzgojo in izobraževanje, vendar ne na račun dodatnega obremenjevanja gospodarstva, ampak na račun racionalizacije vse družbene nadgradnje (sisi, upravni organi, JLA, anticipirana poraba itd.).
8.	Da se investicijsko vzdrževanje srednjih šol v Ljubljani prenese na republiško in da se zaradi slabega stanja objektov osnovnih šol v Ljubljani, 0,5% iz BOD namenjen za srednje šole uporabi za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol in še posebej
pereče prostorske problematike glasbenih šol.
9.	Da se reši problem učiteljev, ki so že v pokoju ali sedaj odhajajo v pokoj.
10.	Da se vsem delavcem osnovnih in glasbenih šol rešuje stanovanjsko vprašanje in možnost za letovanje.
Rok: Do 20. avgusta 1989 zahtevamo operativni načrt z rokovnikom za uveljavitev dolgoročnih zahtev.
IV.	ZAHTEVE UČITELJEV SREDNJIH ŠOL IN VZGOJITELJEV DOMOV zahtevamo:
1.	Da se zagotovi enakopraven položaj delavcev v srednjih šolah z drugimi delavci v gospodarstvu za dela, ki so primerljiva z enako zahtevnostno stopnjo dela.
2.	Sprotno usklajevanje rasti materialnih stroškov in osebnih dohodkov.
3.	Da metodologija vrednotenja dela oziroma normiranje teži k razbremenjevanju učitelja in ne obratno.
4.	Pravico do vpogleda v pridobivanje in delitve sredstev v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
5.	Učinkovitejše in odgovornejše ustanove v vzgoji in izobraževanju, ki bodo sposobne takojšnjega odziva na naštete potrebe in zahteve.
6.	Reorganizacijo v vzgojnoizobraževal-nem sistemu brez odvečnih posrednikov in porabnikov sredstev OZD.
7.	Da se vzgoja in izobraževanje vključita v prednostni nacionalni program. Nikakor ne v porabo!
8.	Žahtevamo umik zakona o pedagoški službi.
9.	Zahtevamo revalorizacijo pokojninske osnove pedagoškim delavcem.
10.	Zahtevamo sistemsko izenačitev položaja vseh delov srednjega usmerjenga izobraževanja.
11.	Normativi za opravljanje vzgojno-izo-braževalnega dela v domovih naj se izenačijo z enakim delom v srednjih šolah po vseh kategorijah, ki so med seboj primerljive ali enake.
12.	Zahtevamo sprejetje 177. člena, kot ga predvideva predlog za spremembe Zakona o srednjem usmerjenem izobraževanju, ki predvideva za vzgojitelja v domovih učencev visoko izobrazbo.
13.	Da se domovom učencev, ki imajo povečan obseg dela (zaradi specifičnosti populacije učencev) to je delo 11 mesec v letu, ter bistveno povečan obseg dela ob sobotah in nedeljah, sistemsko uredi financiranje tega.
14.	Zagotovitev rednega usklajevanja štipendij z dvigom oskrbnine v domovih učencev.
15.	Da se domove in šole razbremeni raZ ličnih prispevkov kot so zemljiški, kon* nalni in drugi.
V.	ZAHTEVE ŠTUDENTSKEGA
TRA LJUBLJANA	f
Za reševanje problematike v Študentsk centru v Ljubljani zahtevamo, da se:
-	spremenijo in dopolnijo merila za 0 ločanje cen materialnih stroškov bivanji
-	sproti vsak mesec revalorizacijo s
pendij s korekturo za nazaj,	j
-	da Izobraževalna skupnost SloveU
vrednoti OD delavcev študentskega cen enako kot drugod na področju vzgoja izobraževanja,	J
-	da se pri plačevanju dohodka upo= va predloge študentskih domov Slovenj
-	da pri upoštevanju in plačevanju 1
hodka upošteva elemente in kriterije ena | kot pri dijaških domovih,	^
-	da se Izobraževalna skupnost Slov j
je dosledno drži družbenega dogodi o vlaganju v vzgojnoizobraževalne usta ve in da vse svoje obveznosti poravna P i vočasno v dvanajstinah.	f
VI.	ZAHTEVE DELAVCEV UNIVERzj| j
Vprašanje je, ali smo po 31. maju 31 i.
juniju 1989 na Univerzi dočakali kratke^ ne ukrepe, saj so informacije o povec | dohodka dvoumne (poračuni).	v pa
Sam dvig osebnih dohodkov delavc v, visokošolskih organizacijah ne rešuje ssre-nih problemov, s katerimi se vsak da
Vzgoja in izobraževanje bodočih str0^, njakov poteka ob slabi in zastareli op ^ ter velikokrat v nemogočih prostorski merah.	■„ p 0'
Ker nas je sedanji način financiram peljal v položaj, v kakršnem smo, oSt^apci' pri zahtevi po drugačnem, celovitem ^ str'. ranju učiteljevega dela in večji skrb* pH1 dobnejšo opremo ter boljšimi m oz dela za učitelje in študente.
Zatevamo tudi, da novi zakon o m* zagotovi njeno avtonomijo, da bolZ yv0Iil5 na osnovi strokovnih mnenj in oce ja in izbirala svoje delavce in sodelavc • n0t i podlagi strokovnih meril dol°c7pZn0s, ative, ki zadevajo delovne ob7 v V
I
native, ki zadevajo delovne obv . jej iniverzitetnih učiteljev in sodelav-
miverzitetmh učiteljev m soae«* .raiu la bo samostojno odločala o svoji eJjif irganizaciji, svojih članicah in ra
■e?
ned njimi.	spP •
Univerzitetni stavkovni odbor b	jpS*
jal spremembe obstoječe zakono j 0 itema financiranja ter pri tem dej	j J
leloval.	Pndb°t
stavkovn eg&
!
Razvedrilo
Ljubljana. 7. julija 1989 Dd3VSlU CHOtdOSt 1 5
Predvolilna
kampanja
~ Nujno iščem Jako Dreven-s*f • Ste morda to vi, tovariš?
. Mož na vratih si zapenja suknjič F Popravlja kravato: - Jaz sem, -13- Kaj bo dobrega?
~ Imenitno! Ostanite, za božjo v°ljo, tako, kot ste: odpet suknjič, spuščena kravata... Sit sem sve-Can‘h obrazov in pisarniških fikusov v ozadju. Ali bi bili tako pri-lazni in bi dali roke v žep? Takole, l3,z rokami v žepu: to bo bomba! e že končano, hvala lepa!
~ Dovolite, s kom imam čast... .' Ah. oprostite, reporter časo-Pisa »Hopla-hopla«, službeno. Saj 1 se predstavil, ampak potem bi
ii- t-'lcuaLdv*L ampaK potem ui eKli. le kaj je treba toliko pompa, Po ni tako. Vsaka kampanja je
vcuvu. V ScUld IVdllipdilJd J C
p°mp; gre le za to, kdo bo organi-Zlral bolj sodoben pomp. Zato Seru pa rekel, da dajte roke v žep. ~ Tovariš, res ne razumem...
~ Morda res ne, ker gre za so-dobrie prijeme, je pa stvar v resni-j;1 čisto enostavna: iz zaupnih vi-°v sem zvedel, da ste zelo resen ader in zdaj sem zato tu. Mislim, ' a me ni že kdo prehitel.
'Jaz kader!? Res, tovariš, res e razumem... Tak stopite no uišo. Od kod, pravite, da ste?
' Od »Hopla-hopla«.
' Aha! In zakaj ste me fotografu odpetega in med vrati?
■ ~ Sodoben propagandni pri-ki vam lahko prinese veliko as°v. Če vam bodo koga nasaja-
li za sokandidata, kar je čisto mogoče, bo takale slika v razpetem suknjiču sredi našega »Hopla-hopla« vredna več kot vsak govor. Ljudje so siti patetike, tovariš; danes najbolj vžge, če se gre med ljudi. Zato pa je v zakotnih krajih Slovenije toliko hrupa zoper uvožene kadre. Ne vidiš ga drugače kot na televiziji! Ampak, kar je bilo, je bilo, delale so se napake, kdo pa je brez njih! V sedanji kampanji pa moramo stvar drugače zagrabiti, in to je tisto, za kar se zdaj izvirno zavzema naš časopis, kakor tudi nekatere nove zveze v okviru »sezedele«, s katerimi imam jaz dobre zveze in sem zato prvi zvedel za vas. Sestavili smo torej akcijski program, kandidacijska merila, in zdaj imamo na terenu intervjuje, da bi videli, če ljudje ustrezajo, da bi videli, če ljudje ustrezajo. Kakor sem že re-keL, ste tudi vi kader, zato vas prosim, če bi lahko skupaj šla čez kriterije.
-	Ste prišli torej k meni zaradi kakšne ankete?
-	Ne, tovariš! Prišel sem, da bi v praksi preveril kriterije in, kajpak, zaradi populariziranja kandidatov, lahko bi se tudi reklo, zaradi dveh nalog, kakor vidite, ker nam manjka ljudi. Pa pojdiva najprej k prvi, poglejmo kriterije! Tu piše: ljudi širokega obzoija. Da! Ste končali kakšne šole?
Odlično, tovariš! Vaš profil povsem ustreza!
-	Ekonomsko fakulteto!
-	Imenitno! Nujno sicer ne bi bilo, veste, jaz je na primer nimam, ampak, če že je, je kar prav, da je, ker gre tudi za ugodno izobrazbeno povprečje kandidatov. No, pa to ni moja tema. mi živimo od reklamnih oglasov in lahkega čtiva, zato o tem kdaj drugič. Ste pogumni?
-	Kako to mislite? Če sem bil v partizanih? Ja, bil sem komisar. ..
-	Ne, ne, ne gre za »Še pomnite. ..«, ampak za volitve. Vprašam vas, če ste pogumni pri iskanju novega, hkrati pa pripravljeni tvegati. Lahko zapišem: da?
-	Zapišite, kar hočete, ampak vprašanje je na moč čudno...
-	Drugače pač ni mogoče določiti kadrovskega profila kandidatov, kot tako, tovariš, je pa že treba malo potrpeti. Zdaj pa najvažnejše: ali ste pripravljeni z vso zavzetostjo uresničevati samoupravne cilje in se hkrati znati vživljati v položaj ljudi v različnih okoliščinah ter demokratično usklajevati nasprotujoče si interese?
-	Ne razumem čisto, kaj hočete s tem vprašanjem doseči, ampak zdi se mi, daje najboljše, če prikimam, ne?
-	Jasno, tovariš! Odlično! Vaš profil stoodstotno ustreza. Zdaj pa še kakšno kost za ljudi. Imate družino, otroke?
-	Ja!
-	Imate radi otroke?
-	Rad, kako ne!
-	Vidite, napisal bom: dober družinski oče, to dandanes pali. O nogometu ne bova govorila, ne, razmere so meglene, vsepovsod mitingi, pa se lahko človek zareče, kar mu zna škoditi. Tudi o komunalni ureditvi niti besedice: ne ve se še, kdo bo zmagal. Tudi o ustavnih spremembah nič. Čutite, tovariš, da sem v celoti na vaši strani, ne? Ali bi sploh še kaj rekla, tovariš Kremenšek?
-	Jaz nisem Kremenšek, jaz sem Drevenšek.
-	Kaaaj?! Ja kje pa je potem ta Kremenšek?
-Ista ulica, samo tri hiše naprej. Saj mislite doktorja Kre-menška, ne?
Tone Pakar
Rešitev nagradne križanke št. 26 pošljite do 18. julija na naslov: DELAVSKE ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 26. Nagrade so 100.000, 60.000 in 50.000 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke številka 24:
PAJEK, ANKA, SAK, SVETOVLJANSTVO, IGRA, EKONOM, AK, HUE, NART, ERNA, ISKALO, KOLHOZI, ATALA, PARA, GIN, TŠ, ETER, SPOR, REOMETER, TIVAT, INKA, TLA, ERINA, JOANBAEZ, KOLJA, AAR, ALTA, STAEL
Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 24:
1.	Ivanka Heferle, Trg 1. maja 6, 66330 Piran
2.	Konrad Gros, Šercerjeva 13,63320 T. Velenje
3.	Fani Zuodar, Pivška 2, 66230 Postojna
Delavska enotnost
List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo
•	Izdaja ČZP Enotnost - delovna organizacija v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 313-VI
•	V. d. direktorja in glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 313-942, 311-956
•	V. d. odgovornega urednika: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956
•	Člani uredništva: Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem,. rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Damjan Križnik (urednik - reportaže), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Sonja Seljak (redaktorica-lektori-ca), Brane Bombač (oblikovalec). Jožica Anžel (tajnica), telefon 311-956, h.c. 310-033
•	Naročnina 321-255
•	Posamezna številka Delavske enotnosti 5.200 din
•	Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo
•	Poštnina plačana v gotovini
•	Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana. Titova 35
•	Žiro račun: 50101-603-46834
•	Časopisni svet: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin. Silvester Drevenšek, Ivo Grilc. Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik
Delavska enotnost ij
Erika Kerčmar, Mura:
POVEJTE ZE, KAKO DOLGO BO MORAL DELAVEC ŠE TRPETI
Soboška Mura s 6.123 delavci spada med tista redka slovenska podjetja, ki so že pred mnogimi leti ugotovila, da je njih življenjski prostor mogoč le s trženjem kvalitete. Naravnani v svet so dosegli ceno, ki jim omogoča stalni in debelejši kos kruha med našimi konfekcionarji.
O delu in razvoju soboške Mure je bilo pred leti veliko napisanega. Mnogo hvale in navdušenja, tudi kritik, ko se delavci s svojim vodstvom niso upognili pred dnevno politiko. Z leti so dokazali, da trdno vztrajajo na svoji poti, ki jih iz nerazvitega Prekmurja vodi v svet.
Za začudenjem so se nizala priznanja, osuplost in redke spodbude. Oni pa še kar po svoje: trdo delo, nenehno vlaganje v razvoj in oster boj za že uveljavljenimi konfekcionarji na svetovnem trgu.
Danes je Mura - pojem. Delovna organizacija z imenom in zaupanjem. Danes že tudi drugod priznavajo, da so marljive delavke Mure poleg svojih tovarn gradile tudi Pomurje.
Erika Kerčmar, vi ste predsednica sindikata v tozdu Ženska oblačila, ki je letos dobila naj višje sindikalno priznanje. Dolgo je trajalo...
»Mi smo vztrajali, da gre za priznanje vsem delavcem Mure, vendar je pravilnik o podeljevanju priznanja tako naravnan, da ga lahko dobi le osnovna organizacija. Tovariši so izbrali nas, dasiravno o delu sindikata v Muri ne moreš govoriti ločeno.«
-	O delavcih Mure je bilo že veliko povedanega in napisanega. V čem se po vašem mnenju razlikujete od drugih delavcev v Prekmurju ali državi?
»V ničemer, če vemo, daje Mura zaposlovala in še zaposluje tako mlade z dokončano osnovno šolo in one z univerze. Po moje gre za posrečen primer dobrega dela vseh, tako delavcev za stroji kot vodstvenih kadrov. Značilnost naše delovne organizacije je po moje v tem, da je že od vsega začetka imelo dejansko vrednost kvalitetno delo in spoštovanje dogovorov. Torej to, kar v svetu edino - velja.«
-	Kaj pa plačilo?
»Ko smo jaz in delavke pred mano prestopale prag tovarne, si vedel, kgj te čaka. Za trdo delo si dobil več kot drugod, toda manj, kot bi lahko, ker je bila Mura tista, ki je leta in leta vlekla za sabo velik del Prekmurja.«
-	Tudi republike.
»Tudi in države tudi, če zadeve tako postavimo. Še danes so dajatve naše delovne organizacije tolikšne, da bi se začelo zelo tresti ne samo v Soboti, temveč tudi na drugi strani Mure.«
-	Zanimivo, da kljub težkemu delu, norme v Muri so takšne kod v Evropi, kljub sorazmerno nizkim osebnim dohod-
kom, ki so neprimerljivi z onim v Evropi, delavci Mure niso nikoli robantili.
»Nikar ne mislite, da smo delavci v Muri navdušeni nad razmerami v republiki in državi. Gre za nekaj drugega. Vsak naš delavec ve, kako in kaj, da nam ne bo nihče pomagal, da je vse odvisno od naših sposobnosti in našega dela. V naših tovarnah so se zaposlili že vnuki nekdanjih delavcev, torej gre za nekakšen družinski odnos do tovarne in njene prihodnosti. Glavni vzrok za takšno ravnanje je, da naš delavec točno ve, kako j e bilo in kaj bi bilo s Prekmurjem, če Mura ne bi bila tako na široko vpeta v svoje okolje,
Zato bi rada povedala tistim, ki še vedno besedičijo o tem, kako je nam lahko ali lažje, ker smo s kmetijskega območja, ker imamo doma še zemljo... To ni res! Pretežna večina delavk Mure nima drugega kot svoj stroj in svoje roke, družbeno stanovanje ali mogoče svojo hišo, ki si jo je z leti in trdim delom uspela zgraditi. Delavkam Mure ni bilo nič podaijenega.«
- Pisali smo o tem, kako prihajajo delavke v tovarno že uro ali celo več prej, da bi naredilei še več, dosegale norme in zaslužile več. Pisali smo tudi o tem, kako delavci sami izločajo iz svojih skupin tiste, ki motijo proces proizvodnje...
»V javnosti je bilo napačno predstavljeno to delo. Delavke nismo prihajale prej v tovarno, da bi tako dosegle norme, temveč, da bi več zaslužile ali s takšnim delom zago-
Mura zaposluje 6.123 delavcev. V tozdu Ženska oblačila, ki je začel delo s šestdesetimi delavkami, je zaposlenih 1.078 delavcev, 902 ženski in 176 moških.
Pred enajstimi leti so se odločili po-
magati nerazvitemu Goričkemu,delu Prekmurja, in so zato v Petrovcih zgradili majhno tovarno. V njej dela 228 delavcev.
Prejšnji mesec so delavci tozda zaslužili povprečno 3,280.000 dinarjev.
tovile naročilo. Tudi včeraj smo se dog°v°' rili, da bomo morale v tovarno tudi v sob°' to, ker bomo le tako uspeli naročniku dogovoijenega roka dostaviti naše izdelke Gre za to, ali smo pripravljeni z dodatni111 delom prevzemati naročilo in s tem veC zaslužiti ter opravičiti zaupanje kupca.«
-	med šesttisoč in toliko delavci Mufe je tri četrtine žensk mater. To ni enosta'-na reč.
»Ne! Zato je tudi tako prislužen dinar težko zaslužen. Prav zato smo že pred mfl°' gimi leti od svojih plač trgali debele denar; ce za graditev vrtcev, šol, tudi cest in tud1 za prevoz delavcev, torej za mnogo tega’ kar ni »vlaganje v neposredno proizvodni0' v nov stroj in sodobnejšo tehnologijo«-
-	Če se za trenutek vrneva k že omeni6 nemu prizadevanju vašemu sindikatu, J med drugim omenjeno tudi vzorno sam0 upravljanje. Kaj je to, če je znano, da J danes samoupravljanja delavcev mani' kot ga je bilo še pred dvajsetimi leti?
»Ali pa ne. Samoupravljanje znotraj de lovne organizacije je ostalo, po moje Pa J še več, ker gre za izkušnje in večjo izobraž0 nost. Naš vpliv na vse drugo pa je zmanJ šan. Mi se v tovarni sami odločamo, nas delegati zunaj tovarne pa so praviloma P° stavljeni že pred dejstva, ki jih morajo spre jeti. V tem je razlika. Naš vpliv se zmanjšu je od občine do regije in republike, da °e govorimo o federaciji. To je že splošno zna' no in kaže, da bo boj za naše pravice 5
Prav zato gre za nezadovoljstvo med d°' lavci. Nihče ne more reči, da delavci Mur ne prisluhnemo težavam v svojem okolju1 širše. Toda povejte že, kako dolgo bo m°ral delavec še trpeti!«
-	Jaz naj povem?
»Tudi vi! Vsi smo vpeti v isti sistem, tod vsi nimamo enake moči in vpliva. Vi im3, neprimerno večji vpliv, bliže ste ceflkc moči, kot mi tu, bogu za hrbtom, pol dne‘ daleč od republiškega središča, kaj šele 0 Beograda.	,
Mi, delavci, se doslej nikoli nismo toP j ukvarjali s politiko, kot se danes. Vetjem1 mi, da polovico našega članstva izgublja» zadnje upanje, da bo v razumni prihodn°s kaj drugače, boljše. Enostavno gre za delaV čev izčrpavajoč tek za preživetje, ker nevsakdanja dražitev izniči že tisti dinar, naj bi si ga šele zaslužil. To pa je tisto,16 povzroča malodušje. Ko vstopiš ob kon izmene v avtobus, je vozovnica že draŽJ ' ko odpreš pisemski nabralnik, najdeš krat večje račune, ko zaviješ v trgovin0’ zmanjka denarja za osnovne potrebščin0 .
Nam, v Muri, je še nekoliko lažje, ; z našo tržno naravnanostjo in cenami, kD dosegamo v Evropi, še nekako držim0 ^ rak, vendar j e na dlani, da nam to usp°va na račun osebnih dohodkov. Vprašajte teregakoli izmed naših šesttisoč delavC j če podpira sindikatovo zahtevo o prav’-c ^ dela. O, vsi smo za, toda za to so tudi tis \g odmerjajo družbene dajatve, ki dvign ^ ceno in ne produktivnosti in kakovosti; ^ -o najglasnejši, najvplivn°Jsl
ti zadnji, so najbliže - koritu.«
JPE SVEDER: RESNA ZADEVA

Janez 5°v
	 	
T&AVfCA po