POŠTNINA PLAČANA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA RUGGERO MANNA 29. TEL. 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40 — LIR. leto III. št 37 'lvst 19. februarja 1949 Cena lir 15 H 5» poročilu rjviiv'iuln di'ivifii Mutati» o titi'iii Sam -_ . m ^ . - _• • ____ a s— nn.s«. ni,am general T.S. Airey, povelj-angioameriškega področja 6r°bodnega tržaškega ozemlja, d av' v svojem petem poročilu o ok.°VanjU angloameriške VU od a° decembra 1948 na lii da je to področje »občut-v del Evrope«. Zgodovinar» in geografi so že 's‘etokrat ugotovili, da je Trst Sf £estavi svojega prebivalstva eanjeevropsko-balkanski proiz- i, :,. z italijansko primesjo. Krvne v 1 tore i segajo iz Trsta globoko » tržaško zaledje do Sudetov, .»fpatov in Balkana. Tu se kri-v J0 razne kulture, toda pred-tJm gospodarski in politični in-s. e$i ne samo neposrednih sodi nih držav, temveč po njih tu- svetovnih imperijev. zaradi tega je bil spora-n m - politični pripadnosti Trsta j. Hirovni konferenci tako težak je bil končno rešen s kompro- s‘Sn’n, tz katerega se je rodilo ^bodno tržaško ozemlje. Kom-°mis je v tem, da se popolno-* ne zadovoljijo želje nobenega Funt se zopet uveljavlja v svetovni trgovini godbenika; jjranì, dfai° pozennj° in sa trdno : pr-'P v nestalno mednarodno lsòe. Osnovni pogoj za dobra sj^dščanja in dobre volje koko*’ vsebute kali’ plod vseh ki lahko gio-zasl- po- s» —• Osnovni pogoj za to je cCeda, da se ta dobra volja pri vseh. , "tako more torej nekdo v »in-dres>£. ' (od proti V švicarskem zveznem parlamentu je pcslanec Gysler poročal o trgovinskem in plačilnem sporazumu med Svico in Jugoslavijo. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so bila pri pogajanjih z Jugoslavijo rešena vprašanja vseh gospodarskih odnosov med Svico in Jugoslavijo. Niso bili sicer še določeni roki, ko bo Jugoslavija pričela plačevati obresti za mednarodna posojila, vendar je jugoslovanska vlada priznala vse stare javne dolgove, torej tudi tiste, ki jih je nasledila prejšnja Jugoslavija od Avstro-ogrske kot država naslednica. Jugoslavija je švicarskim upnikom zagotovila uporabo klavzule o največjih ugodnostih. Poslanec Gysler je podrobno razložil sporazum glede odškodnine za švicarsko podržavljeno imetje v. Jugoslaviji. Poslanec De Coulon je ugotovil, da je poskus, urediti gospo- darske odnose z Jugoslavijo, uspel. — Zvezni svetnik Rubatici, načelnik oddelka za narodno gospodarstvo, je omenil, da je jugoslovanska delegacija pokazala razumevanje za švicarske želje. Trgovinska izmenjava blaga z Jugoslavijo se ugodno razvija. Švica je leta 1948 izvozila v Jugoslavijo za 38 milijonov švicarskih frankov blaga, uvozila pa za 33,9 milijona frankov. Za ratifikacijo jugoslovansko-švicarske trgovinske pogodbe je glasovalo 92 poslancev, proti nobeden Na tiskovni konferenci v Bernu te načelnik trgovinskega oddelka v departmanu za narodno gospodarstvo g. Hotz navedel, da se je Švica sporazumela z Jugoslavijo glede odškodnine za podržavljeno švicarsko imetje in da znaša vrednost švicarskega imetja v ostalih »vzhodnih« državah okoli 300 milijonov šv. fr. čel Bretton Woodsa, je zdaj postala resničnost, zahvaljujoč vztrajnemu angleškemu naporu, da se uravnovesi plačilna bilanca. Z druge strani je tudi znižanje kupne moči dolarja zmanjšalo zev med vrednostjo obeh valut na svetovnem trgu. Crippsov načrt za obnovo angleškega gospodarstva vsebuje točko, ki določa, da mora funt šterling zopet pridobiti položaj, ki mu bo omogočil, da se bo glavni del evropske trgovine obračunaval v funtih. List navaja nato izvajanja londonskega gospodarskega časopisa »The Economista, ki ugotavlja, da se je položaj funta štej-linga že tako izboljšal, da presega njegov vpliv pri sklepanju mednarodnih kupčij celo meje uradnega šter-linskega področja in postaja široka osnova za sklepanje tudi evropskih kupčij. Poročila iz Evrope in Azije potrjujejo, da mora zdaj dolar deliti svojo vlogo kot mednarodna valuta s funtom. So tudi znamenja, ki kažejo, da je na nekaterih področjih položaj funta močnejši. dodaja »Economist«. Zaradi ital. torpedovk Predstavnik italijanskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da so bila* itaiijansko-jugoslo-vanska trgovinska pogajanja prekinjena zaradi delikatnosti vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Italijo najbolj zanima vprašanje, da bi se dve torpedovki, ki jih mora Italija izročiti Jugoslaviji v smislu določb mirovne pogodbe, ne šteli kot vojni plen. Sodeč po nekaterih znamenjih pa gre tudi za druge razloge. Italija'se obotavlja in zahteva ugodnejše pogoje za trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo, pozabljajoč na nekdanjo izjavo samega ministra za zunanje zadeve S forze da bodo druge industrijsko razvite države dobavljale industrijsko opremo Jugoslaviji, ako ne bo tega storila Italija. Danes je v resni ci industrijska konkurenca na mednarodnem trgu tako silna, da bi gotovo ne bilo težko najti nadomestila za italijansko proizvodnjo. * »Yougoslav Fortnightiy« poroča da je nad 4.000 Judov zapustilo Jugoslavijo in se preselilo v novo judovsko državo Izrael z dovoljenjem jugoslovanske vlade. Vlada jim je stavila na razpolago posebne vlake do Reke, kjer so se vkrcali na parnik »Radnik«. Ta jih je prevažal v pristanišče Hai-fo. S seboj so lahko vzeli vse svoje premično imetje, ki je bilo natovorjeno na jugoslovanski par-* nik »Bosna«. Več kakor psihološka depresija v ZDA Po uradnih podatkih se je število nezaposlenih v ZDA povečalo v januarju za 700.000. Na koncu januarja je bilo v ZDA 2,700.000 nezaposlenih. Danes je v ZDA zaposlenih okoli 57,500.000 ljudi. Nezaposlenih je okoli 4,5% skupnega števila zaposlenih, medtem ko je število nezaposlenih v prvem trimesečju lanskega leta, ko je bilo absolutno manj zaposlenih, znašala 4% nezaposlenih. Ze 4. februarja je prišlo v ZDA do nepričakovanega padca vredno- so cene živil (žita, mesa, olja, masti) nazadovale, ker je vlada omejila izvoz. Tako se je blago nakopičilo. 7. februarja je bila cena koruze za 0,35 dolarja izpod cene, ki jo vzdržuje vlada s podporami. Nervoznost, ki se je pojavila na ameriških borzah, poskušajo razlagati nekateri predstavniki vlade s »psihološko depresijo«. Tega mnenja pa ni n. pr. gospodarski odbor v senatu, ki je pričel javno razpravljati o teh pojavih, t. j. o padanju NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU Turtii Sirijo in Palestino ter Vai 2 Italijo pa je nazado- U. 49.008 Ion v letu 1947 na t'ai , ton V letu 1948). Nazadoval;/6 *udi železniški promet z $ice0 <°d 313.601 na 98.7S8 t.). ki jjj. b‘ ne bilo nič čudnega, če t>aj ' Promet z Italijo napredo-sWnf° je vendar Trst v italijan-ki|3 ( finskem področju in je % -rz.aška zunanja trgovina po s6ora,Vl marčnih gospodarskih VkhJ^ov med ZVU in Italijo ^Kovin03- v sistem italijanskih N „°Skih Pogodb. Poleg tega je 1 khsir sPodarska zakonodaja ita-kak0r a in na njeni podlagi — “kiti vnas Skušnja uči, — se da !atieVsaka pobuda za pospeše-edjetT1 gospodarskih stikov z za- p0d ' k*tj j. taksnimi okoliščinami bi t ; jf'ke a naraščanju prome-»fofcif« *-° ne govorile za %ila v k Italiji luke, ki - >h i, ,prav kot tekmec iialijan-in tos-Zno !J r e bodo cenejše ? Gonja proti uvozu švicarskih ur v 5KI>A pri-se je ,SCkemhÌranÌe je bila obsojena na v njihovem sklepu. V Ameriki divja že dalj časat ostra gon:a proti uvozu švicarskih ur. Predstavniki urarske industrije so se prerinili celo dol predsednika Trumana s prošnjo, da bi se potegnil zanje■ V prestav-niškem domu Zaslišuje predstav* nike ameriške urarske industrije posebni odbor■ Gre z a to, ali najt se odloži ameriško-švicarska trgovinska pogodba iz leta 1934, ki je dovoljevala uvoz švicarskih ur. Od uvoza švicarskih ur je živelo 142 ameriških uvoznikov. Američani uvažajo popolnoma izdelane švicarske ure ali pa samo kolesje. Za svojo akcijo so ameriški industriici izkoristVi po’Om ameri* škega podjetja »Wa’tham«, zaradi) katerega je prišlo 2.500 ameriških urarjev ob kruh. Uvozniki trdijo, da je bilo po'orna krivo slabo gospodarstvo in ne toliko švicarskaj konkurenca. Američani priznavajo, da Švicarji proizvajajo ure1 ceneje. Predstavniki ameriške 1 urarske industrije tudi navajajo, da: je treba tuidli iz vojaških razlogov podpreti ameriško industrijo in zmanjšati uvoz iz Svice. Švicarji seveda sledijo z zaskrbljenostjo razvoju akcije ameriških) urarjev. Predvsem opozarja švi* carski tisk ZDA, da vlada v za-padni Evropi že itak pomanjkanje dolarjev in da bi vsaka nadaljnja omejitev izvoza v ZDA še poslabšala položaj. ANGLEŽI SE BOJE NEMŠKE KONKURENCE angleška vlada na vso podpira domačo urarsko industrijo. Tovarnarjem celo izposoja moderne švicarske stroje proti malenkostni odškodnini. Proizvodnja angleških ur stalno raste, uvoz švicarskih ur pada. Angle-računajo, da bodo letos izde-že okoli 3 milijone običajnih in 6 milijonov budilk, tako da bodo lahko izvozili za 1 milijon funtov ur v 72 držav. V prvih desetih mesecih lanskega leta so uvozili 1,5 milijona ur iz tujine, medtem ko je znašal uvoz v de e-mesecih leta 1938 6,7 milijo-ur, po večini stenskih. Angle-industrija že krije domače potrebe po stenskih urah. Angleška urarska industrija je dajala 1939 kruha 4.000 urarjem, da-pa že okoli 35.000. izjave predsednika organiza-angleških urarjev Barretta vidi, da se ' Angleži boje kon- ži lali ur tih nov ška 1. nes Iz cije se kurence južnonemških urarjev in da delajo na to, da bi se omejil razvoj urarske industrije v južni Nemčiji. Kot razlog navajajo, da bi Nemčija pricizijske stroje v primeru vojne lahko izrabila v vojaške namene. ODMEV V TRSTU Ob drugi priložnosti je »Gospodarstvo« že omenilo, da so se v zadnjem času pojavile na tržaškem trgu tudi ameriške ure, najprej samo budilke, v zadnjem času pa tudi kuhinjske ure; ameriška stenska ura, ki teče 8 dni, stane v Trstu 7,500-8.500 lir, budilka pa nekaj nad 4.000 lir. Ostrejša konkurenca na mednarodnem trga je gotovo pripomogla k temu, da se niso švicarske ure v Trstu podražile, čeprav tečaj lire nazadoval. Tako sta-zapestna ura (iz jekla), izde-znanih švicarskih znamk, ka-Zenith, Eterna, Doxa, Alpi-Longines. Omega, Schaffhau-sen 15-35.000 lir. Na trgu prevladujejo popolnoma švicarske ure. Italijanska urarska industrija izdeluje samo stenske ure in budilke, ki so večinoma sestavljene iz tujega kolesja. Kuhinjske ure so v zadnjem času cenejše. je ne lek kor na, NEW YORK 21/1 28/1 4/II 11/11 Bombaž (stot. dolar za funt) 33.08 33.74 33.62 33.09 Juta „ „ „ „ 17.95 17.60 17.35 17:35 Volna stot. „ „ „ 169.50 171.— 170.— 169.- Baker elektr. „ ,, „ 23.50 23,50 23.50 23.50 Cin „ „ „ „ 103,— 103,- 103.- 103.- Aluminij „ „ „ 17.- 17.- 17,— 17.— Živo srebro (stek, 76 funtov) 74,— - ; 74 — 89.50 CHICAGO Žito (stot. dol. na bušel) 233.75 232,— 227.- 220.50 Meso I stot. dol. za 100 funtov 36.50 36— 35.25 34,— Koruza stot. dol. za bušel 145.50 140.- 1 139.75 172.625 Kava Santos (stot, dol. za funt) 27.125 27.80 26.875 26.75 Surovo železo (dol. za tono) 48.50 48.50 48.50 48.50 ST. LOUIS Svinec (stot. dol. za funt) 21.30 j 21.30 J 21.30 21.30 stmh papirjev; nazadovanje je tra- t jal0 več dni. S tem pojavom gre vzpo redno nazadovanje cen žitaric vseh vrst, bombaža, življenjskih potrebščin in petroleja. Tako so tečaji delniške družbe Allieti Chemical padli za dve točki na 185 (7. febr. na 180 1/8), America Smelting za dve točki na 50 3/4 (7 febr. 49 3/4), Standard il of New Jersey za 1,5 na 68 1/8 (66 1/4), Goodyear za 1,5 točk na 43 (42), Du Pont za 1,5 točke na 185 7/8 (182 1/2), Chrysler za 1 3/8 točke na 54 3/4 (53 3 8); United States Steel so skočile na 73 1/2 (7. febr. 71 1/2), General Motors so nazadovale za 1 1/8 na 61 (60 1/4) Tudi državni papirji So šibkejši. Ce primerjamo povprečne indekse raznih vrednostnih papirjev na dan 7. in 6. februarja, opazimo splošno zgubo vrednostnih papirjev: Indeks osmih javnih podjetij je bil 7. febr. 110, 92 (6 febr. 111,03) razlika torej ___11, indeks 70 industrij- skih podjetij 153,75 (154,11), razi. _.36 indeks 30 železniških podjetij 36,86 (37,33), razi. _47, in indeks-obveznic 100 podjetij 118,68 (119,07), razi. —39. 2e padec 4. februarja je odnesel vse napredovanje, ki se je pokazalo na borzah po novem letu; nadaljnje nazadovanje pa je pobralo še ostalo. Farmerji se pritožujejo, da Evropo. cen in vrednosti delnic raznih podjetij in povečanju brezposelnosti. Gospodarski odbor je mnenja, da gre za resnejše pojave, ki jih je treba temeljito preučiti. Nekateri gospodarstveniki menijo, da se morajo ti pojavi spraviti v zvezo s položajem na svetovnem trgu in da se tudi v Ameriki približuje konec tako sijajne konjukture, kakor so jo imele ZDA doslej. Verjetno nastopa kriza, ki se pojavlja vsakrat ob prehodu iz inflacije v deflacijo. Amerika prenasičena s stroji Ameriški tisk poudarja, da je v zadnjem času nastal nevaren zastoj v nekaterih kovinarskih podjetjih. V mnogih večjih industrijskih središčih se je delavnost zmanjšala za 5-15 odst. v primeri z lansko. Ta zastoj je v zvezi z zastojem v izuozu ameriških izdelkov, zlasti strojev, v Evropo. ZDA omejujejo predvsem izvoz strojev v »vzhodne« države. Organizacija velikih ameriških kovinskih trustov v. Clevelandu, Chicagu in New-Yorku poziva v posebnem poročilu ameriško vlado, da pospeši izvoz strojev v Zboljšanje svetovnega gospodarstva ___5_i. «triiska oroizvodnla ie v prvih de- Oddelek za gospodarska vprašanja pri OZN je sestavil poročilo o stanju svetovnega gospodarstva, ki ga bo predložil gospodarskemu in socialnemu odboru. Poročilo je precej optimistično glede gospodarskega razvoja v letu 1949. V preteklem letu je število zaposlenih po svetu osta-io z malimi izjemami na stari višini. Inflacijski pritisk splošno ni ponehal. Čeprav so cene in plače še1 vedno skakale proti koncu preteklega leta, se v tem času vendar opažajo znaki deflacije, in to prvič po drugi svetovni vojni. V teku leta 1949 se bo ublažil inflacijski pritisk, ki še vedno traja, in sicer zaradi tega, ker je bila lanska letina splošno zelo dobra in ker je živil dovolj na zalogi. Gotovo je, da se inflacija v teku letošnjega leta ne bo povečala in da se bo v nekaterih državah zmanjšala. Popuščanje pritiska inflacije je treba pripisati tudi povečani industrijski proizvodnji v teku preteklega leta. Povečale so se tudi zaloge goriva. Po-vačanje storilnosti dela je tudi pripomoglo k splošnemu zboljšanja, vendar s0 v poletnem času 1948 1. vt nekaterih državah opazili, da je proizvodna sila dela padla iznad normale v tem letnem času. V teku leta 1948 je presegla množina proizvedenega blaga v industrijskih podjetjih, na kmetih in v rudnikih za 1/10 proizvodnje v letu 1947 in približno za 1/5 proizvodnje v letu 1937. Indu- strijska proizvodnja je v prvih devetih mesecih lanskega leta znašala približno 152% proizvodnje v leti» 1937 in je bila za 11% večja kakor v teh mesecih 1947. Velik del povečane proizvodnje je treba pripisati povečanju v Sovjetski zvezi in v Evropi splošno, predvsem v opustošenji-. krajih Nemčije. Nasprotno * težnjo Ic zmanjšanju inflacijskega pritiska v Evropi, je življenje v Azi-ji in Južni Ameriki še vedno zelo drago. KOZE CENEJŠE V FRANCIJI V samem enem mesecu (od 6. jan. do 7. febr.) so cene kož v Franci i i padle za 20—25.% Iz Pariza poročaio, da je bilo 6. februarja prodanih 38.000 govejih koz, toesec' poprej pa 35.000. Navajamq cene svežih kož po kg: Kože 6. jan. 7. febr. Raz.'.. VOLOVI Izr. težki 199 156 22,2% Težki 210 168 20 % Srednji 237 189 16 % Lahki 240 190 20,8% KRAVE Težke 235 189 19,5% Srednje .266 195 26.7% Lahke 285 202 29 % BIKI Težki 179 156 12 % Lahki 204 166 18,6 % Q&frp&fitMj'ijfrhlM povvztuioht */fCHf€Hihll(* Ho'if filli* S Slovenska Koroška meri 247u km2 in se razteza v dolžini 12* km vzdolž sedanje jugoslovan-sko-avstrijske in italijansko-av-strijske meje. Široka je 10-40 km in zajema na zapadu Ziljsko dolino, vzhodno od Šmohorja, južni in južnovzhodni del Beljaške okolice, z mestom Beljakom južno od Drave ter tako zvano Celovško kotlino. Slovenska Koroška zajema torej nekaj več kot 1/4 ozemlja sedanje koroške kronovine in predstavlja 1/10 vsega današnjega slovenskega narodnostnega ozemlja. V njej prebiva 120.000 Slovencev, t. j. 7.5 proč. vsega slovenskega naroda. V geografskem pogledu je Slovenska Koroška široko odprta proti jugovzhodu k dolini reke Drave in k Mežiški dolini. Vse njene reke se izlivajo v Dravo, , ki jih odvaja proti jugovzhodu na jugoslovansko ozemlje. Središče Slovenske Koroške, leži v zračni črti komaj 70 km severno od slovenske prestolnice Ljubljane. Prva železnica na Koroškem je bila zgrajena 1. 1862 kot najvažnejša gospodarska ekonomska proga od Maribora do Celovca. Danes imamo na tem ozemlju gosto železniško omrežje, ki spaja Slovensko Koroško z Jugoslavijo: ena vodi po Dravski dolini v Maribor, druga po dolinah Mislinje, Pake in Savinje v Celje, tretja od S inče vasi v Železno Kaplo, kjer ima priključek na cesto čez Jezerski vrh v Kranj. Nadalje sta središči Slovenske Koroške Celovec in Beljak tesno povezani z Jugoslavijo, prvi z železnico skozi Rož in drugi z železnico mimo Vaškega jezera preko Podroščice na Jesenice. Odcep železnice v Rožu pri Svetni vasi na Borovlje ima od tam prometni priključek na zelo važno prometno cesto čez Ljubelj, na kateri se je z izgraditvijo predora (tunela) pri Sv. Ani dosegla uporabljivost tudi v najhujši zimi in se je zmanjšala daljava Celovec-Ljubljana za najmanj 20 km. Razen tega je Slovenska Koroška po železnici Beljak-Trbiž in dalje čez prelaz na Predilu povezana tudi z Zgornjo Soško dolino. Poleg teh žel. zvez pa ima Slovenska Koroška za prometno povezavo z Jugoslavijo na razpolago stare moderne prometne poti iz Ziljske doline čez Podkoren v Kranjsko goro, iz Borovelj preko Ljubelja v Tržič, iz Železne Kaple preko Jezerskega vrha v Kranj. Vzhodni del Slovenske Koroške pa ima povsod lahke prehode v Mežiško dolino in v Jugoslavijo, saj je vsa Koroška na vzhod najbolj odprta. Slovenska Koroška je široko odprta na jugovzhodu proti Mariboru in po Mislinju in Paki proti Celju. Tudi Karavanke, ki dele ljubljansko kotlino od celovške, so ozko in dosti lahko prehodno gorovje. Preko njihovih prelazov Koren, Ljubelj in Jezersko je šla pred 100 leti večina vsega prometa iz širšega avstrijskega zaledja v Trst. Dejansko Karavanke v vsem zgodovinskem razvoju nikdar niso predstavljale narodnostne meje, marveč je na njihovem južnem pobočju ved no prebivalo isto prebivalstvo, kot na njihovem severnem pobočju. Jasen izraz koroške zemljepisne usmerjenosti je smer. kamor se odteka vsa njena tekoča voda. Karavanke sečejo na jugu trije prelazi (Koren, Ljubelj, Jezersko), čez katere držijo že stoletja prevozne ceste. Razen tega veže Slovensko Koroško z jugom železnica Celovec-Jesenice. Ziljsko dolino pa veže z jugom cesta ob reki Ziljici, ki gre dalje čez Predili v dolino Soče in čez razvodje pri Ratečah v dolino Save. Jasen izraz koroške zemljepisne usmerjenosti k Jugoslaviji je smer njenih rek. V Jugoslavijo se po Dravi odteka vsa njena tekoča voda. Tudi v gospodarstvu je Slov. Koroška tesno povezana s Slovenijo in Jugoslavijo. Do leta 1918 je bila z neštetimi vezmi navezana na gospodarstvo vse Slovenije; posebno industrijska delavnost je bila vedno povezana z južnimi in jugovzhodnimi tržišči. Cinkova ruda iz koroških rudnikov se je topila v posebni tovarni v Celju. Dve nadvse važni tovarni železarske industrije, ki sta pripadali istemu podjetju, sta bili v Bristrici v Rožu in na Jesenicah. Obe sta bili v najtesnejši zvezi. Tudi v podeželskem gospodarstvu je bila povezanost zelo tesna, tako pri čebelarstvu, izvozu živine itd. Ta celota je bila razbita šele z mejo, potegnjeno po prvi svetovni vojni leta 1920, ki je povzročila občutno škodo gospodarstvu Slovenske Koroške., Medtem, ko so se Jesenice razvile v eno največjih železarskih industrij v Jugoslaviji, je tovarna v Bistrici v Rožu leta 1933 morala prenehati in leta 1939 prešla v rajhovske roke ter začela izdelovati akumulatorje za nemško vojsko. Del boroveljske puškarske industrije se je po letu 1920 preseli) v Jugoslavijo, kjer je ta industrija imela svoj glavni trg, del, ki je ostal na Koroškem, pa je začel hirati. Vsled krivične meje je bila industrija Slov. Koroške odtrgana od svojih naravnih trgov v Jugoslaviji in je začela "upadati. Poleg tega je avstrijska politika skušala pretrgati stare gospodarske zveze med Koroško in Jugoslavijo in je n. pr. kože za usnjarsko industrijo, ki jih je poprej Slovenska Koroška po konkurenčni ceni dobavljala na jugoslovanskem trgu, začela uvažati čez Hamburg. Toda kljub temu so se gospodarske. vezi le vzdržale. Tako da so se iz Koroške izvažali v Jugoslavijo izdelki železarske, kemične in keramične industrije, celuloza, papir in usnjarski izdelki, iz Jugoslavije na Koroško pa žito, moka, mast, sladkor, hmelj in tobak. S priključitvijo Slov. Koroške k Jugoslaviji bi se odprle široke možnosti za gospodarski razvoj Slovenske Koroške. To velja tudi za lesno industrijo, še bolj pa za druge industrije. Saj je Jugoslavija uvažala pred vojsko več kot 10-krat toliko izdelkov železarske industrije, kot znaša proizvodnja Sl. Koroške in več papirja, kot znaša vsa koroška proizvodnja. Prav posebno pa se vidi povezanost Sl. Koroške z Jugoslavijo na področju izkoriščanja vodnih sil. V svojem toku čez Sl. Koroško in dalje do Maribora predstavlja reka Drava hidrološko celoto. Doslej je bilo na Dravi zgrajenih pet elektrarn, in sicer tri na jugosl. drž. ozemlju, (Fala 48.600 KWA, Dravograd z 28.000 KWA in Mariborski otok z 63.000 KWA), ki nam dajejo nekaj več kot 50 odst. celotne električne energije, s katero sedaj razpolaga Slovenija. Na ozemlju Slovenske Koroške pa sta na Dravi dve veliki električni centrali, in to v Labotu z 28.000 KWA, v Zvabeku na Dravi s 70.000 KWA, na reki Krki pa elektrarna z okoli lOuOOO KWA. Po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji bi imeli na Krki in Dravi skupen učinek okoli 264.000 KWA, kar predstavlja okoli 65 odst. celotnega učinka električnih central Slovenije. Poleg tega pa je v načrtu zgraditev še 11 elektrarn, in sicer štirih na jugoslovanskem državnem ozemlju in 7 na Sl. Koroškem. V sedanjem položaju, ko so električne cen trale v slovenskem delu Koroške pod avstrijsko upravo, je redno in polno obratovanje central v Dravogradu, Fali zelo otežkoče-no, deloma pa celo onemogočeno. Avstrijska uprava centrale v Zvabeku ima namreč možnost dnevne akumulacije vode in čez noč ta centrala skoraj vso vodo zapre, da jo nabere za prihodnji dan, ko zopet prične obratovati v polnem obsegu. Voda potrebuje od Zvabeka do Fale okoli 10 ur; do Maribora pa okoli 13 ur. Zapiranje vode v Zvabeku se prenese na dolnji tok Drave, tako da zmanjka Mariboru in Fali vode v jutranjih in popoldanskih urah, torej takrat, ko je potreba po elektr. energiji največja. Radi tega upade učinek Fale v dnevnem času včasih na 1900 KWA t. j. 2 odst. celotnega učinka. Vse te elektrarne morejo pravilno funkcionirati samo, če bodo združene pod jugoslovansko upravo. Elektrarne na Dravi predstavljajo namreč za vse jugoslovansko gospodarstvo izredno važen del energije;- Drava ima namreč kot alpska reka največjo silo poleti, medtem ko vse ostale jugoslovanske reke zaradi svojega dinarskega značaja znatno upadejo. Avstrija ima na razpolago razmeroma trikrat toliko vodnih sil kakor Jugoslavija; poleg tega pa sila avstrijskih rek, ki so vse alpske; narašča in pada v istem času, kakor sila Drave. Elektrika, ki se proizvaja v avstrijskih dravskih centralah, pa sploh ni bila namenjena za avstrijsko gospodarstvo, marveč je šla za vojno industrijo v južno Nemčijo. Gospodarstvo Slovenske Koroške 1. sedanje jugoslovanske zahteue, 2 prejšnje jugoslovanske 3. jugoslovansko- avstrijska meja. zahteve, V slovenskem delu Koroške, ki ga. zahteva Jugoslavija od Avslri-je, je predvsem razvito kmetijstvo, t. j. poljedelstvo in gozdarstvo. Od svoje naselitve so Slovenci ostali posestniki predvsem Zemlje v ravnini, zlasti v Celovški kotlini in Dravski dolini. Glavni pridelki koroškega poljedelstva so rž, ki zavzema okoli 20% obdelane' površine, oves\ (14%) in pšenica (11%); ječmen, ajda in koruza so malo pomembni-Ostala površina obdelane zemlje pripada krompirju, repi in krmilnim rastlinam. Poljedelstvo je pasivno in dežela je uvažala primanjkujočo hrano iz krajev; ki danes pripadajo Jugoslaviji. Živinoreja in gozdarstvo sta aktivna; koroški les uživa dober glas v zurianji trgovini. Zlasti v okolici Beljaka in Podkloštra so posejane mnoge žage, papirnice in tovarne celuloze- — V rudarstvu je danes še naibo'j razvito pridobivanje svinca, in sicer v Ziljskih! Alpah (Plajberk-Rute pod Dobra-čem s pripadajočimi predelovalnimi napravi v Podkloštra) irt v Karavankah (Slovenji Plajberk, Železna Kapla, Peca). Med temi rudniki nekdanje Koroške sta Črna in Mežica že po prvi svetovni' vojni pripadla Jugoslaviji, Rabelj Pa Italiji, tako da je na ostalem koroškem ozemlju ohranil svojč\ vlogo le še rudnik Plajberk,Rute pod Dobračem. Rudniki in tudi nekat’ere tovarne so lastnina za-padnega kapitala, kar je vplivalo na potek mirovnih pogajanj že pq prvi svetovni vojni. Za koroško gospodarstvo je pomembna tudi kovinarska industrija v Celovcu, Beljaku in Borovljah; v Borovljah -e razvito pu-škarstvo. Lepota Koroške je vedno privabljala v deželo mnogo tujcev; na obrežjih koroških jezer, z’asti Vrbskega, se je razvil živahen promet. Drava ,s svojimi pritoki ima. veliko vodno silo, ki jo Avstrija danes izkorišča! na način, ki povzroča veliko škodo elektrarnam na Dravi v Jugoslaviji- Proti temu je nedavno jugoslovanska vla- da protestirala s posebno noto in zahtevala ustanovitev mešane komisije, ki bi nadzirai’a pravilno izkoriščanje vodnih sil Drave. Avstrija, ki ji spričo zaslombe 25 Zapada raste greben, ni ugodila tej zahtevi jugoslovanske vlade. Med gospodarskimi vprašanji je treba še omeniti zahtevo Jugoslavije, da ji Avstrija plača primerno odškodnino za vojno škodo, ki jo je povzročila med zadnjo vojno na strani Hitlerjeve Nemčije. \focìtihil nVtialiti CENE IN PLACE V FRANCIJI Francoski notranji minister je dal prefektom navodilo, da preprečijo vsako povišanje cen živilskim potrebščinam nad višino, ki so jo dosegle 31. decembra 1948. Sindikalne organizacije nimajo upanja, da bi vlada uspela s tak-nimi ukrepi pri pobijanju draginje. Splošna delavska zveza (CGT) je izjavila, da bo napovedala stavko, ako vlada ne sprejme njene zahteve po zvišanju plač, ki morajo ustrezati življenjskim stroškom. Enako stališče je zavzela socialistična sindikalna organizacija (Force ouvrière socialiste)-^ medtem ko Je organizacija »Krščanskih delavcev« pripravljena čakati na rezultate vladne akcije. Vse tri or|anizaci-je zahtevajo zvišanje uradno določene minimalne plače od 13.500 NOVE DELAVSKE NAGRADE V ZSSR Agencija Tass poroča, da so bile v železarnah na 'Uralu uvedene nove nagrade za zaslužne delavce in uradnike. Nagrade bodo razdelili med uradništvo in delavstvo na podlagi odloka sovjetske vlade. Letos je bilo v Sa-marskem nagrajenih 2.000 delavcev. Preddelavec, ki je delal že 20 let, bo prejel 5.600 rubljev, inženir 7.800 rubljev in ravnatelj podjetja 9.000 rubljev. Ameriško blago na tržaškem trgu Od premoga do najfinejših dišav Trgovinski odnosi med Trstom I in ZDA so, kakor je znano, pod vplivom gospodarske politike, ki jo izvajajo angloameriška zasedbena oblastva po načrtu ERP. Ti odnosi slonijo večinoma na umetno ustvarjenih tržnih pogojih in napačno bi bilo presojati današnjo trgovinsko povezavo med ZDA in Trstom z vidika normalnih prilik. Gre pač za izredno obdobje, ki ga bo moralo trža- | ško gospodarstvo prej ali slej preživeti, ko bodo za to dani naravni pogoji. Blagovni promet med Trstom in ZDA. presega pri uvozu po vrednosti blaga vse druge uvoznike, medtem ko predstavlja iz- fr. na 15.000 (CGT), 15.000 (Kr- P voz v primeri z drugimi država-ščanski delavci) in 15.000 (Force ouvrière socialiste). Cene na debelo so v januarju padle za 4,8 odst. in nasproti novembrskim cenam za 8,6 odst. Narastle pa so cene na debelo industrijskim izdelkom za 1,6 odst. v januarju. Tdtia cene na drobno so še vedno visoke. V zalogah je dovolj svinjine, jajc, krompirja in vina. Ameriški strokovnjaki Fred W. Rigg -, kil ;e v imenu Združenja za zumami: o pohitiko ipreučil gospodarske razmere v Franciji je izjavil, da bo Queuilleova vlada pad'ai, ako ne odpravi korupcije pri plačevanju tìavkov in ne ustavi inf atije. Cene živil je treba) znižati. Danes porabi francoski delavec 85% svoj e .plače za hrano. mi skoraj nepomembne količine. Mesečno povprečje dovoza blaga iz ZD.A se je ustalilo v zadnjem času pri okrog 300 milijonih lir, medtem ko znaša pri izvozu le nekaj nad 5 milijonov lir. Tako je v prvih desetih mesecih lanskega leta (edino za to obdobje razpolagamo s popolnejšimi uradnimi statistikami) znašala vrednost uvoza iz ZDA v Trst 2,526 milijonov, izvoz pa nekaj nad 50 milijonov lir. Velik del uvoza se nanaša predvsem na premog (1,387 mil. lir) ter na žitarice (554 mil. lir); sledijo po vrednosti uvoza maščobe in razna živila. Ni potrebno poudarjati, da predstavlja velik del teh postavki neobičajen trgovinski promet, ki bo odpadel, čim se bodo evropske tržne prilike normalizirale. Sicer se tudi za te predmete splošne potrošnje ZDA skušajo utreti pot za nadaljnjo ekspanzijo na zunanjih tržiščih. Manj znana, a značilna stran trgovinskih odnosov med anglo-ameriškim področjem in ZDA, je postopno uveljavljanje mnogih ameriških izdelkov, ki ne spadajo med predmete široke potrošnje in ki se poleg tega lahko v veliki meri nabavljajo celo pod konkurenčnimi pogoji na mnogo bližjih tržiščih. Zelo verjetno je, Italijanska radioindustrija v krizi Predstavnik rimske državne radijske organizacije je izjavil nekemu ameriškemu novinarju, da Italija pri sedanjih okoliščinah ne more niti misliti na gradnjo televizijskih postaj. Italijanska radijska industrija preživlja krizo. Večina italijanskih radijskih podjetij je prenehala z delo mali pa je prešla na proizvodnjo sorodnih- predmetov. Trg je prenasi-čen. Pred vojno je industrija delala predvsem za vojsko in mornarico, ki sta bila glavna odjemalca. CENE RADIJSKIH APARATOV V TRSTU Cene .radijskih aparatov na tržaškem trgu iso se nekako usta1 ile. Da hi neka nova tvrdka v Trstu privabila čim več odjema1 cev, jej vsakem kupcu, ki je potrošil nad 60.000 lir, da’a na vrh bjago za Imoško obleko ali kaj podobnega. Ni nam znano, kako je učinkovalo to mamilo. Cene1 na drobno so pri raznih vrstah in znamkah tovarniških izdelkov približno enake-Trgovci radii dajejo na obroke. Vsi izdelki na današnjem trgu so danes italijanskega! izvora. Vojaška uprava je sicer pred nekaj meseci dovolila uvoz nekakšnih■, 50 češkos’ovaških aparatov, toda pozneje je na pritisk italijanskih/ industrijcev preprečila nadaljnji; uvoz iz Cehojovaške. Cene češkoslovaških aparatov 9o> se sukale med 45—59.000 lir. Kupci eo biffi z njimi zadovoljni. Cene ita'iranskih aparatov so naslednje: aparat znamke »Phi-ips« (cevi »Miniwatt«) 4 cevni val. dolžine 35—40.000 lir, 5-cevni 45___70.000, 6-cevni 112.000, radio fonograf (za gramof. plošče) 92-000 do 220.000 lir. Aparati znamke »Phcno’a«, 4-cevni 48.500, 5-cevmi 58.500. A-parat znamke »Imca« najcenejši 72.000 lir. Tem cenam je treba prišteti še takse, ki znašajo 1.000—4.847 lir. Poleg navedenih znamk, ki smo jih navedli kot primer, je na trgu še dolga vrsta raznih drugih izde kov kakor »Minerva«, »Siemens«, »Telefunken«, »Incar«, »CGe«, »Fara«, »Ducati«, »Marcili«, »Irradio itd.«- da so si Američani v tem P°S*5 du začrtali posebne smernice, 11 bodo spretno izrabljale trenut»0 ameriško gospodarsko premoč 1,3 nekaterih svetovnih tržiščih za uveljavljenje njihovih proizvod0', zlasti na področjih, kamor doslj ti proizvodi iz raznih razlogov S1' so prodrli. Ce si bliže ogledamo dot° ameriškega blaga na naše P°a roč je, opazimo med drugimi » se polagoma množi število uvJ Ženih predmetov. Poleg uvozi» postavk, ki smo jih že orne»»1 je n. pr. važen dotok mlcč»11 konserviranih proizvodov U*r p_ milijonov v prvih desetih m°ze’ cih 1948), nadalje mesnih P»01^ vodov, umetnih juh itd. (za »a 19 milijonov lir v istem obdobj» ' Poplava ameriškega konservl ranega blaga utegne vplivati » same prehrambene običaje ®e tukajšnjim prebivalstvom. Ja9oi je sicer, da ne bodo mogli m»°’j ameriški konservirani proizv° konkurirate s zvežimi živilim» j1' nastopijo normalne razmere S1 de tržnih' cen in nabavljalnih Vendar se že zdaj °Pa^, pi-od rov. da vodi, se že zdaj mnogi ameriški ki se prodajajo na pr°ste, trgu, pridobili že mnogo odje®a( cev. Naj omenimo le razne »® . ne juhe, ki precej ostro konku rajo svežemu mesu. Sorazm6’ g nizka cena teh izdelkov, njih0 praktična uporaba, prihranek . času in gorivu, vse to so čini*® j ki bodo tudi v bodoče omog°č ameriški živilski industriji uspehe. Sorazmerno zelo visoko PoSt ■» ko predstavlja uvoz arne: zdravil in tr ž»e lekarniških Pr0*L^ do v: v prvih desetih mesecih 1 61,5 milijona lir. Na tem P® j. konkurirajo ZDA z dobro ra j to industrijo v Italiji in v Sploh je pri zdravilih in diša^g, dosegla ameriška industrija 1 ^ čilne uspehe na svetovnem tr’ot Prav tako je pomemben ]* na STO raznih kemičnih Pr?*Zjo" dov, barvil itd., ki ni sicer še segel znatnega obsega (8 nov lir v navedenem obdo® -j vendar se tukajšnji in hh* e proizvajalci že boje konkure». borbe z ameriško kemično »* sirijo. „j- Američani so pač izkoristi» jj sotnost evropskih držav, z Nemčije in Francije. Med manjšimi postavkami značilen uvoz nekaterih Pre7.e*' tov, ki spadajo med Pre g luksuzne potrošnje, a so PraV radi tega zelo donosni. Tako 5 omenjenem obdobju izvozi» , ' ZDA na tržaško področje za milijona kož in kožuhov. V t njem času so se pojavili »a. | kajšnjem tržišču tudi števil»1 y pollini preparati, dišave, 11 ji itd. (nad 3 milijone lir v P desetih mesecih 1948). Tako s pričelo novo poglavje v renčni borbi za pridobivanj® j? sti ženskega okusa in osvaJ tržič, na katerih so doslej Pf® \i dovali italijanski in francosK1 delki. so'! Nadaljnji razvoj tržnih °» r med Trstom in ZDA bo t>reZ, pC® ma odkril še jasnejše te • «o” ameriškega trgovinskega u vanja, ki je prikrito za številnih gospodarskih dogo' v okviru ERP. obsega MODERNA PETROLEJSKA EAD J A Prinašamo skico najnovejšega tipa petrolejske ladje, kakor jo je opisala »N. Zuercher Zeitung«. Petrolejske ladje se že 75 let gru.r dijd v bistvu po istih načelih; seveda so novejše ladje opremljene} s popolnejšimi stroji in novimi izumi. Osnovno nhčelo petrolejske ladje1 je, da morajo biti pogonski stroji ločeni od petrolejskih rezervoarjev, in sicer z brezzračnim prostorom (na skici št. 25). Poleg 10 rezervoarjev (označenih R 1 — R 10), ki so razvrščeni vzdo'ž po sredini trebuhd ladje, je na vsaki stkani še po en manjši rezervoar, tako da je vseh skupaj 30. Strojev ne uporabljajo samo za pogon ladje, temveč tudi za polnjenje rezervoarjev s petrolejem in praznjenje-Skica predstavlja moderno petrolejsko ladjo (dolžina 191,40 m, širina 25,10Jj7čiriuhko naloži okoli 26.000 ton nafte in vozi z brzina 29,7 km na uro. S pomočjo moderno urejenih črpalk, ki so nameščene na petrolejski ladji; se da v teku ene ure izčrpati 35-000 hi riafte. Hitro razlaganje omogoča ladji, da se takoj odpravi na’ pot po nov tovor, in s tem poveča donosnost ‘ladje. Petro’ejske ladje se zaradi svojega posebnega namena morajo vračati prazne; izpraznjene rezervoarje napolnijo jn pri povratku z morsko v0..’ jđ bi se sicer ladje! ne pogrezn1 volj globoko. -sp|i Svetovna tonaža petroli ^ to z Bližnjega vzhotla in Ar,ie v Trst so pač manjše il novejši opisiani tip ladje, zdaj v gradnji. Redko že njihova nosilnost 16-000 1 ladij znaša okoli 21 milijon^ Petrolejske ladje, ki dovažaj0 ^ 1 1 %l 1 1 Rio R9 d ■lHj 1191! 26 I 27 XI 1 1 53™1 1 1^1351 36 iSJiLT. XI 1 1 R b R 5 R -i R 3 R2 ] j V -J -,'.,. : ___ . V/ ~zC—"" a 1 R i DOLŽINA 191,40, največja širina 25,1 m, reže vodo 9,6 m globoko, ima 30 petrolejskih rezervoarjev (R 1 —R 10, poleg vsakega še P° 1. shramba za vrvi 2. .shramba za meso 3. hladilniki 4. sod za vodo 5. spalnica za posadko 6. kuhinje 7. menza za posadko 8. kuhinjska shramba 9. oficirska menza 10. de'avniicai za teh. oficirja 11. bodmica 12. ventilacija za kot’e 13. venti atorji 14. ventilacija za stroje 15. krmila 16- rezervoar za destil. vodo 17. voda za pranje 18. rezervoar za. toplo vodo 19. os vi. aka 20. rezervoar za pitno v odio 21. stroji 22. pomožni stroji 23. pogonsko gorivo 24. glavne črpalke 25. varnostna stena 26. hodnik 27. dnevna soba za oficirje 28. spanica za oficirje 29. radijska postaja 30- zemljevidi 31. krmi niča 32. orodje 33. radar 34. shrambe 35. delavnica 36. omara za umaz. perilo 37. kopalnice 38. barvarnica. 39. tovor v zabojih 40. verige 4L črpalke 42. rezervoar za pog. goriv» 43. rezervoar za ba'ast Prejemki nestalnih delavcev Obvestilo št. 2 (Ur. list št. 3 1.11.1949) . Obvestilo vsebuje razsodbo, ki 10 je izdala arbitražna komisija Za minimalne plače in ureja utievne prejemke nestalnih delavci zaposlenih pri trgovinskih Ustanovah, ki jim plače niso bile Qoslej urejene s posebnimi sporazumi. . Na osnovi omenjene razsodbe °d 1. januarja 1949 dalje zagotovljena nestalnim delavcem pri trgovskih podjetjih osnovna pla-Ca za 8 urno dnevno, delo v zne-j u 382 lir z 10 odst. poviška. Po-G§ tega jim pripada še draginj-ska doklada v znesku 618 lir na osemurni delovni dan. Na tako določen znesek (osnovna plača s Poviškom ter draginjska dokla-jim pripada še dopolnilni zUesek, v višini 19 odst. za kvoto, *5* * se nanaša na dopust, božično a°klado in razne praznike. Za Počno in nadurno delo ter za de-o ob praznikih veljajo poviški, so predvideni v obstoječi po-g°dbi za nameščence trgovinske Panoge. Ce nestalni delavec dela na akord, se mu mora zagotoviti Pojmanj 20 odst. več, kakor bi Znašali njegovi normalni prejem-j.1' — Razsodba je stopila v velavo dne 1. januarja in bo traja-a 6 mesecev. V bodoče jo bodo ahko nadomestili z drugo, če bi , to upravičeno zaradi more-itnih sprememb mezdne pogod-6 v trgovinski stroki. NADZORSTVO NAD PROMETOM Z ITALIJANSKIMI LIRAMI (Ukaz 'št. 14 Uradni list št. 9 1949) Ukaz vsebuje nove določbe gle- liri nadzorstva nad prometom Pmi med angloameriškim podkujem STO-ja in inozemstvom. 2a promet z Italijo, kjer je 11-5 edino plačilno sredstvo, ne Predvideva ukaz nikakšnih ome-Uev. Osebam, ki dokažejo, da 'k je potrebno prihajati iz ino-ernstva ali odhajati v njega, je j°v°ljeno prenašati največ 10.000 . r v denarju, ki kroži na področ-a samo v bankovcih; ti ne Piejo presegati 1.000 lir. Potre-ža o potovanju se mora dokazati Uradnimi listinami, kjer je zPačeno ime države in kraj pozvanja. Oddelek za finance bo zual potrebna navodila. Nameščenci in delavci, ki so gistrirani na področju, a biva-Srp na jugoslovanskem področju j U-ja, lahko prenesejo mesečno '000 lir p0 klirinškem računu, ki im 0C*Brt pri Italijanski banki na A1® Istrske banke, in sicer po na-^°uilih, ki jih bo izdal oddelek a finance. — Kršitve omenjenih ^redpisov Se kaznujejo z zapo-k ^ do 1 leta ter z denarno glo- r ki bo enaka višini vsote v 11-“■ ki je predmet kršitve. omejitev električne POTROŠNJE Ukaz št. 25. Ur. list št. 4 11.11.1949 ^.Potrošnja električne energije do nadaljnjega dovoljena za trr1Zvaianje vodne pare z elek-kotli; za proizvajanje to-t0 v jindustriji, če se lahko za o Up°rabljajo, druga sredstva, Var6Vanie javnih lokalov, ka-O restavracij, hotelov, trgaje’ . državnih in občinskih zgradb, la in zasebnih uradov, delav- nic in industrijskih obratov. Potrošniki z uvedeno zmogljivostjo nad 15 kW morajo omejiti potenco zmogljivost, tako da ne bo prekašala najvišjo potenco, ki so jo beležili v šestmesečju maj - oktober 1948; poleg tega morajo znižati mesečno potrošnjo na 65 odst. količine, ki so jo beležili v istem obdobju. Izjemo tvorijo le javne naprave, mlini, ter pekarne. Vsak potrošnik mora beležiti tedensko potrošnjo elektr. energije na posebne obrazce, ki jih bo prejel od dobavitelja energije. Tedenska potrošnja mora biti sorazmerna z mesečno. — Za morebitne oprostitve se morajo zainteresirani obrniti s prošnjo na oddelek, za javno službo pri ZVU. — Kdor bo kršil navedene odredbe, bo kaznovan s tem, da mu bodo prvič odvzeli nabavo električne struje za 1 teden, pri nadaljnjih kršitvah pa za dva tedna. SPREMEMBE PRI OBDAVČEVANJU ALKOHOLOV IN BENCOLA (ukaz št. 22. Uradni list št. 4 11.11.1949) Ukaz vsebuje nove določbe o obdavčenju špirita in bencola. Zakon predvideva med drugim davčne olajšave za vinski cvet, ki ga uporabljajo pri izdelavi konjaka, ter za vina, ki jih potrebujejo za proizvodnjo »maršale« ter vermuta. Ukaz določa tudi, da se mora špirit prodajati na drobno v steklenicah ali posodah, ki vsebujejo največ 2 litra tekočine. Na steklenicah mora biti navedena •tovarna špirita, kraj proizvodnje ter številka tovarniške licence. Iste določbe veljajo za uvoženo inozemsko blago, kjer pa ni potrebna označba licence. Prodajalci na drobno morajo zaprositi za fiskalno licenco, za katero bodo plačali 100 lir letno. Omenjene prestojbine so oproščeni, če so že plačali za ličenco, ki jim dovoljuje prodajo likerjev, dišav in likerskih esenc. OPROSTITEV POSLOVNEGA DAVKA (IGE) NA UVOZ RIŽA IN KORUZE (Ukaz št. 23, Uradni list št. 4 11.11.1949 Poslovni davek 4 odst. na koruzo in riž, ki ju uvaža ZVU je s 1. decembrom 1948 oproščen davščine. Uvozna in izvozna dovoljenja Od 3.1. do 8.1.1949: UVOZ: Iz Jugoslavije: Franjo Rupena, drva lir 2,500.000; A. Alkalay suhe češplje lir 994.000; S. Salvador & Co. suhe gobe lir 3,250.000. Z jugoslovanskega področja STO-ja: A. Malcarne, morski sadeži lir 4,200.000; G. Poldrugo, vino 1,509.000; Commerciale Vinicola, 1,400.000; G. Manzin, vino 210.000; G. Rigotti, vino lir 210.000; G. Russi, vino 210.000; E. Pallaga, vino 210.000; P. Fattor, vino 210.000; V. Orlando, vino 210.000; I. Jazbic-Pinguentini, vino 210.000. G. Krebel, vino 1,400.000; L. Beltrame, vino 1,400.000; B. Orlando, vino 1,400.000. IZVOZ: na jugoslovansko področje STO-ja: P. Udovič, kokosovo vlakno 90.000; Officine Mec-chaniche navali, filtri, električna črpalnica, stroji za mešanje vina lir 1,476.400; G. Piemontese šolske knjige lir 370.000; Brata Janovšek, esence in dišave za likerje lir 406.562; A. Cambino po- maranče, limone 1,700.000; Alkà-lay A., isto 1,100.000; A. Longo, isto 1,100.000. Od 10. do 15. januarja 1949: UVOZ fco valuta iz prostega pristanišča N. Vicig, kg 1.000 rabljenih vreč iz jute lir 97.000; F. Egei kg 3.300 rabljene železnine lir 33.000. — Plačilo v kliringu. Iz Španije: Stock plutovina 15.000 pez.;G. M. Colombin, surova plu-tovina 75.000 pez. in obdelana 10.000 pez. Iz Jugoslavije: E. To-ros, tramovje lir 10 milijonov. IZVOZ fco valuta: v Avstrijo S. A. Gaslini 10.000 stotov semenskega olja. Proti plačilu v čvrstih valutah, v Jugoslavijo J- Maro-vič, kg 90 pomaranč dol. 16.85 V kliringu: v Francijo: M. Czin-ner 25 stotov semenskega fižola; Consorzio Agrario 29 stotov semenskega fižola. PONUDBE Strojna tovarna »Winkìer Fa.l-1-ert & Co.« (WIFAG) Bsrn ponuja, tiskar k e stroje vseh vi st. Prodajo njenih strojev izvršuje podjetje »Graphicart« (Greyerzsitrasse 65, Bern). * * * TRGOVINSKA POGODDA NEMČIJA - EGIPT Ali pojde kaj trgovine čez Trst? Med zapadno Nemčijo in Egiptom je bila sklenjena trgovinska pogodba, ki je bila tudi že ratificirana in fci predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 19 milijonov do'arjev (na obeh straneh). Nemčija bo izvažala predvsem izdelke za opremo industrijskih; podjetij, manj /pa papirja, tkanin in k-avinastich izde kov. Dobavila! 'bo jeklene konstrukcije za gradnjo ieza na Ni u (1,4 dti mil dol). Poleg tega- bo izvažala avtomobile in avtomobilske kose (2—3 mil, dol.), kamione (1,5—2 mil do.) in železniške vagone (2,25 mil. dol.) in poljedelske stroje (5,35 «nil. dol.), kemikalije barve in, zdravha (1,47), precizijske instrumente (0,36) itd- Egipčani bodo izvaža'i v Nemčijo predvsem, bombaž (9—16 mil. dol-), mangan (0,75) kozje kože (0,45) in razne, droge. — Leta 1937 je Nemčija iz-vozTa v Egipt za 49 mil. dol. blaga, uvozila pa za 47,6 mil1, dolarjev. PETROLEJSKI VOD IZ IRAKA V HAIFO BODO ZOPET ODPRLI Velika Britanija, ZDA in Francija so se obrnile na iraško vlado, naj odpre petrolejski vod, ki veže iraške petrolejske vrelce s pristaniščem v Haifi. Zahteva omenjenih, vlad je Iraku prav dobrodošla. ker se je gospodarski položaj Iraka po prekinitvi izvoza petroleja znatno poslabšal. Na to so tudi računale velike družbe, ki izkoriščajo , iraško podzemeljsko bogastvo. Pred kratkim so predstavniki Iraka že iskali v Londonu posojila na račun bodočih pravic izkoriščanja petrolejskih vrelcev na iraških tleh. Na drugi strani je židovska vlada v Tel Avivu baje zagotovila, da nima namena nacionalizirani rafinerije v Haifi, ki je pred konfliktom med 2itili in Arabci čistila dober del iraškega petroleja. OBNOVA IZRAELA S POMOČJO AMERIŠKEGA KAPITALA. Zidovska agencija namerava izvršiti velik program za gradnjo stanovanjskih hiš, da bi s tem zagotovila dom vsem Zidom, ki se priseljujejo v Palesti- no. ICapitalna investicija za ta prcrgram znaša okrog 6 milijonov izraelskih funtov šterlingov. Pri gradnji bo sodelovalo neko ameriško podjetje, ki je ponudilo 50 odst. potrebnega kapitala. AMERIŠKI JUGOSLOVANI POMAGAJO PRI OBNOVI Beograjska pošta je ugotovila, da, so Jugoslovani v ZDA v teku zadnjih /treh let poslali dtomov za obnovo države 15,5 milijona dolarjev- Po'eg tega so kupili za svojo domovino več premičnih klinik za jetične in raznih drugih zdravniških priprav v skupni vrednosti 1 milijona dolarjev. Iz Anglije, Kanade in Argentine so Jugoslovani poslali domov 8 milijonov do1 ar jev v dveh zadnjih letih. Beograjska pošta ;e ugotovila:, da 90% darilnih paketov prihaja iz ZDA. „ Izredna razprodaja“ Tudi letos so Tržačani dočakali običajne »bele tedne«, »izredne razprodaje« in »senzacionalne popv.ste«. Izložbe so bile kar | pobeljene s papirnatimi trako-! vi, ki vabijo v trgovino potroš-I nike. To se dogaja navadno vse-S lej, ko se menja letni čas in napoči doba, ko je treba zaostalo, blago spraviti v zaloge in nadomestiti ga z novim, ki ustrezal novemu letnemu času in novim okusom. Trgovec ne ve, kakšne bodo cene prihodnje jeseni in prihodnjo zimo, pa se rad otre-j se tega rizika in včasih res pro-I da blago po znižani ceni. I Toda zdi se, da letos ti popu-I sti presegajo sezonski okvir in da imajo širše gospodarsko ozadje. Blaga se je nakopičilo preveč. Cene na svetovnem trgu težijo navzdol. Konkurenca, na katero so zadeli italijanski izdelki široke potrošnje na svetovnem trgu, je vedno hujša.. Kam z blagom) po, tako visokih cenah, če ga potrošniki s svojimi pičlimi dohodki ne morejo kupiti? Stroški za prehrano še vedno požrejo pretežni del plače. Blago je treba spraviti v obtok, sicer ne bo denarja za najemnino in na-stavljence. Potrošnike, ki se še vedno omejujejo na najnujnejše, lahko zvabiš v trgovino samo Z S znižanjem cen. 1 Pri nekaterih predmetih gre Za dejansko znižanje prodajne cene. V nekaterih trgovinah sa bile znižane cene obuvala za 10 do 20%; prav tako so šle navzdol cene bombažnim tkaninam vseh vrst in tkaninam iz umetne svile. Držijo pa se cene volnenega blaga, ker se je volna noi svetovnem trgu učvrstila; vlade I ne kupujejo velike količine su-I rove volne verjetno v zvezi Z j oboroževanjem. Po veliki večini potrošniki ne reagirajo posebno. Denarja ni. Njihova srca so polna nade, da pojdejo cene še navzdol. Pomladi je na vratih. Morda se bodo tudi njim končno vremena zjasnila.. L. B. EGIPTSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA SE DOBRO RAZVIJA V zadnjem desetletju se je egipt-ska tekstilna industrija močno razvila in dosegla z njenimi kakovostnimi proizvodi (Egipt razpolaga namreč z izvrstno vrsto bombaža) lepe uspehe na svetovnem ttržišču. Leta 1931 je ta industrija porabila 53.000 kanta-rjev bombaža (1 kantar = 65 kg), 10 let pozneje 750.000, v zadnjih letih pa že nad 1 milijono kan-tarjev vsako leto. Predvidevajo, da bo ta industrija še napredovala, ko bodo obnovili precej zastarele egiptskih tekstilnih tovarn. c!an?f 877,0 razvideli iz prejšnjih stoipf°v> ie bil° °d začetka 18. iet, Da (1717) d0 konca tega sto-do^_^aZnarn°vati znaten podvig1 in ru e®a (anstrijskega) plovstva ka fZrn°rske trgovine. Tržaška lu-a*« Postala glavna luka velike' >na[et:,ske države. Trst se je iz d p0?a obmorskega mesta, ki je tiso£ e‘ku 18. stoletja štel le nekaj iak SV Prebioalcev, povzdignil v ?0,(wn bogat trgovski emporij s, letja Prebivalcev — sredi 19- sto-~~ Uz z okroglo 200.000 prebi-DUV Prbtii koncu 19. stoletja-ta ^ aiska vlada si je prizadeva- *0 g1 .po končanih vojnah sploš-NaT(^l0ne gospodarstvo v državi. Pažnj n°> da je posvečala posebno) !tva , ‘«di razvoju domačega piovi ta, ^ aleregai naioga je bila prav1 Hm a ešno posreduje v trgo-Slitti avstriiskih dežel z oddaljeni je Prekomorskimi kraji. Vladal '•■Oui • 1Zadeua,la, da čim preje ob- }n Po možnosti tudi okrepi čezmorsko trgovino, 55« Potreb n° s tem P® Izvede tudi hprav 0 reorganizacijo pomorske ®0čt[ e na) način, ki bi naj orno-*hotn0STnotrrio> ekspeditivno in do> Poslovanje vzdolž dokaj' Np,,^°jjske obale. •'isfejjj 1ddna pmebnost tedanjega) ■ - v avstrijski pomorski) službi je bila razstrese• S» uPravnih in pomorsko-zdrav- stvenih poslovi na;, razne teritorialno ločene upravne edinice brez prave medsebojne povezanosti, kar je močno oviralo ekspeditivnoslb poslovanja. Premalo se je upoštevalo pri tem dejstvo, da se more uspešno vršiti pomorska (luška) služba predvsem le v primerni enotnosti in medsebojni organični povezanosti. Odnosi po'sameznih luških uradov med' seboj in do pomorstva splošno niso bili' dotlej zadovoljivi. Luška služba se ie vršila neenakomerno. Luški uradi ob dolgi avstrijski obali so bili podrejeni nepo redno deželnim upravam političnih področij in organizirani dokaj različno. Njihovo poslovanje' je bilo zato počasna in se ni razvijalo po enotnih smernicah. Razumljivoi je, da vse te okolnosti niso baš ugodno vplivale na razvoj plovstva' in naravno tudi ne na razvoj pomorske trgovine. In vendar je bilo domače brodarstva važna gospodarska panoga vseh obmorskih krajev. Enotno in poenostavljeno upravljanje luških in pomorsko zdravstvenih poslov je tvorilo bistvo re organizacijskih ukrepov vlade. Nova organizacija pomorske uprave, tako na novo ustanovljene osrednje pomorske vlade v Trstu kot njej podrejenih luških uradov in izpostav, vključno zdravstveno RAZVOJ TRŽAŠKEGA PLOVSTVA USTANOVITEV OSREDNJE POMORSKE VLADE službo, naj bi služila temu namenu. Smotrna reorganizacija pomorske uprave je bila nujna in v interesu ne le države, ampak tudi Za gospodarstvo vseh primorskih krajev, ki so bili odvisni od razvoja brodarstvo). Ta preureditev pomorske upravne službe se je morala izvesti predvsem v prave u upravne združitve vseh posameznih luških uradov in izpostav in posameznih Zdravstvenih uradov' in zdravstvenih ustanov (lazaretov). Te je bilo treba podrediti osrednji pomorski upravi s sedežem v glavni avstrijski luki «• Trstu. Osredkija pomorska' uprava V Trstu naj bi po smernicah centralne vlade na Dunaju vodila in nadzorovala vse posle, ki so v zvezi s pomorskim prometom, vključno pomorsko zdravstvena službo, pomorske gradnje in ribištvo. Osrednja pomorska uprava naj bi tvorila vez med dunajsko v "ado in raznimi panogami, pomorstva. Vsa ta osnovna načela so bila, zn cetralho vlado vodilna, ko je izvedla zadevne reorganizacijske1 ukrepe in 30. L 1850 ustanovila'. osrednjo pomorsko v.adb v Trstu. Ta je bila podrejena neposredno dunajski centralni vladi, odnosno trgovinskemu ministrstvu. Naravno je, da se je moral kot sedež> centralne pomorske vlade določiti) v glavni avstrijski luki v Trstu. Izdali so se potrebni ukrepi, ki so podrobno določili delokrog tako osrednje pomorske uprave v Trstu kot tudi luških in zdravstvenih uradov in izpostav vzdolž obale. Osrednja pomorska vlada v Tr. tu se je delila v trti departma-ne. Prvi je zaijenial pomorske gradnje, mehanične (prometne) in varnostne naprave, vse zadeve, ki so bile v zvezi s pomorsko plovbo ter navtično šolstvo; drugi konzularne zadeve (ki so bile tedaj še vključene v pomorsko upravo) in statistiko; tretji osebne in disciplinarne zadeve in pomorsko IZ TRŽAŠKE GOSPODARSKE KRONIKE Izprenoiba na visokem mestu Genera! Ridge'y Gaither, glavni ravnatelj za civilne zadeve pri ZVU, zapusti v kratkem času Trst, ker je bil dodeljen 82. diviziji za letališki -prevoz v Fort Braggu v severni Kaliforniji. Na njegovo mesto pride ameriški general Clytile D. Edd’eman- General Gaither je bil na tem mesitu od oktobra, 1947 leta. Za časa njegovega službovanja so bili sklenjeni znani gospodarski in finančni sporazumi med ZVU in Italijo, ki so spravili tržaško gospodarstvo v pop-ono odvisnost od Rima. IZPOPOLNITEV TRAMVAJSKEGA OMREŽJA Mestno tramvajsko podjetje ima v načrtu izpopolnitev trolejbusnih in avtobusnih prog. Pereče je predvsem vprašanje povezave z -industrijskim področjem v Zavij ah ter z raznimi predeli predmestja. Uresničenje teh načrtov pa je odvisno od pravočasne dobave prevoznih sredstev. Kakor smo zvedeli, namerava mestno podjetje naročiti 10 trolejbusov in 8 avtobusov. Ce bodo/ te nabave pravočasno dospele, bodo lahko n. pr- podaljšali progo D do Stadiona, oziroma do Zavelj že apri1 a a’i maja tega leta. Izplačevanje vojne odškodnine Finančna intendane a poroča, da bo zicpet pričela izplačevati vojno odškodnino za premičnine (pohištvo) na ang' oameriškem področju STOja. Izplačevala- bo -samo predujme, in sicer v okviru zadevnih določb, ki so veljavne v Italijanski rep-ub iki. Glede odškodnine za škodo na premičninah, ki so na-jugoslovanskem, področju, bodlo odloča'i samo v Rimu, dodaja tržaški tisk. DEVIZNA ZAPORA V ARGENTINI Argentinska vlada je 2. februarja odredila divizno zaporo za uvoz -b’aga. Zapora ne velja za: b’ago, ki je že šlo skozi argentinske carinarnice. Razlog za ta u-krep je treba iskati v okolnosti, da so tečaj i deviz na svobodnemj trgu v zadnjem času silno poskočili. Vlada pripravlja nove devizne določbe. Nedavno ustanovljeni »Narodni svet« stremi za tem, da bi zadržal inflacijo. V ta namen je v adai -i/z-dlala okrožnico višem ministrstvom, da pričnejo z cd'očnim varčevanjem. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje pospešitve izvoza, v prvi vrsti mesa. Osrednja) argentini ka banka bo odslej plačevala dolarje izvoznikom mesa po( višjem tečaju, kakor je v veljavi-danes (3,35 peza za dedar). V teku so tudi- pogajanja z angleško delegacijo za izvoz mesa. Spl-ošnc* je položaj za Argentino danes slabši, ker kažejo cene živil na svetovnem trgu težnjo navzdol-Industriji bo vlada dala podporo v znesku 100 milijonov pezov. * * » SKLADIŠČA »FINMARE-A« V GENOVI. V Genov-i so odprli 3 velika skladišča, ki jih je zgradila » Eliminare « za svoje P ovne družbe, med katerimi je tudi Tržaški Ll-oyd. Skladišča so bi’a zgrajena, sporazumno s pristaniškim konzorcijem in zavzemajo 25-000 kv. metrov površine. Opremljena go s tremi žerjavi treh ton zmogljivosti in 22 m dosegljivosti. BRAZILSKA KAVA ZA CEHO-SLOVASKO CEZ AMSTERDAM V Amsterdamu pričakujejo prihod ladje s tovorom 60Ò.Ó00 kg brazilske kave, namenjene Ceho-S ovaškl. To ie stvaren primer kon-kukurenčrve borbe med severnimi pristanišči in Trstom. Tukajšnji trgovski krogi -se v zadnjih časih; zelo pritožujejo zaradi težkoč, kijih morajo premostiti pri; -poslovanju s Ceho-iovaško, ker ie vse trgovanje tesno povezano z itali-j anisko-čeho lovaško trgovinsko pogodbo; ta ne upošteva posebnega1 položaja Trsta na nekaterih -področjih, kakor n. pr. prav v trgovini s kavo. Jugoslovansko novinarsko združenje v Beogradu je pričelo izdajati list pod gornjim naslovom, pisan v angleščini. List bo izhajal vsakih 14 dni. Poročal bo »o razvoju Jugoslavije pri gradnji socializma in njenega deleža v borbi za trajen mir«. »Naša borba za časa vojne proti fašističnemu napadalcu je bila dopolnilni del skupnega boja vseh demokratičnih narodov proti fašizmu«, piše list. »Naši sedanji napori, da zacelimo strašne vojne rane, da dohitimo in prebrodimo stoletno gospodarsko zaostalost in gradimo novo družbo delovnega ljudstva, so prav tako del skupnega napora naprednega človeštva za dosego- miru, varnosti in blaginje Naša iskrena želja je, doprineUi k boljemu razumevanju Jugoslavije in k tesnejšim stikom med vsemi demokratičnimi ljudstvi«. Med raznimi poročili o napredku nove Jugoslavije sta tudi poročili »Borba za ceste« o gradnji avtomobilske ceste Ljubljana-Za-greb-Beograd in o gradnji nove elektrarne v Mavrovem v Makedoniji. Zadnja stran je posvečena športu in turizmu. Pred vojno je izhajal v Jugoslaviji v angleščini » The Southslav Herald«. * * * PROZVODNJA JEKLA V FRANCIJI Francozi računajo, d|a bodo v ’etu 1949 proizvedli 11 milijonov ton jekla (vštete jeklarne v Posarju) ali 9,5 mil. ton brez Po--sarj a. Jiiijiije mt 'levile Strokovni slovar v štirih zapad--niih jezikih »Federation Iniflustri-'elle et Commerciale de Roubaix — Tour c olng «, Roubaix—'Tourc oing, je izdala angleški s'ovar »The Dictionary of English Wooltrade Termš«, k-i vsebuje vse strokovne -izraze za trgovino -z volno v štirih/ jezikih, in sicer' v francoščini, angleščini, nemščini in španščini. V Franciji stane slovar 500 frankov, poslan v inozemstvo pa 725 frankov. »Pregled kuliurnog života u Poljskojii, br. 1. Izd. Poljski biro za informacije v Beogradu. Iz Pregleda navajamo da je bilo v prvi polovici 1948 tiskanih na Poljskem. 500 znanstvenih knjig (60,256 strani). Prvenstvo imajo prirodoslovne vede (90 knjig, 18 odst.), nato pridejo zgodovinska dela (70,14 odst), medicinske (63, 12,65 odst.), dela o književnosti (40, 8 odst.) itd. zdravstvo. K temu tretjemu sot spadali še pomožni uradi. Za gradbene zadeve so osnovali poseben tehnični oddelek v okviru prvega departmana. Prvega maja 1850 je nova upravna organizacija, t. j. osrednja pomorska vlada v Trstu pričela poslovati. S lem dnem se je začela) važna doba v razvoju avstrijske pomorske uprave in v zgodovini avstrijske trgovinske mornarice. Primorsko prebivalstvo je z velikim zadovoljstvom pozdravilo te nove vladne ukrepe v prepričanju, da se bo v bodoče posvečalai domačemu brodarstvu vsa ona> pozornost, ki jo zasluži kot posrednik v svetovni trgovini. Kot vmesne organe med osrednjo upravo in luškimi uradi so ustanovili mesta pomorskih nadzornikov, ki so vršili predvsem nadzorstveno službo kot organi osrednje pomorske vlade v Trstu. Sedež teh pomorskih inšpektorjev je bil v Dubrovniku za Dalmacijo, na Reki za Ogrsko-Hrvhtsko Primorje in v Benetkah za beneško obalo. S cesarsko uredbo 14. junija) 1851 je bila še tisto leto izvedena reorganizacija ce'otne luške in zdravstvene službe ob avstrijski obali. Po tej uredbi se je celotno ozemlje avstrijske obale razdelilo v luške okraje in podokraje ter v zdravstvene okraje. Okraji so tvorili področje luških uradov, pod) okraji p a) področje luških izpostav tako imenovanih luških deputacij in luških agencij. Luški in pomorsko zdravstveni uradi so bili prva instanca: za Pse luške zdravstvene žadeve. V Trstu in na sedežih pomorskih inšpektorjev so ustanovili glavne luške urade z nekoliko povečanim področjem, k&t so jih določila za ostale luške, urade. Luške izpostave so vršile le splošno luško službo po navodilih im nadzorom luških uradov. Osrednji luški in zdravstveni uradi so bili V Trstu, Benetkah, na. Reki in v Dubrovniku. Luški in zdravstveni uradi pa v Rovinju, Lošinju, Bakru, Kraljeviči, Senju, Zadru, Splitu, Melinah in v Chiog-gi (Benečija). Luške deputaci}# so organizirali v Pircrnu, Šibeniku, na Visu, Hvaru in Korčuli, luške izpostave pa v raznih drugih obmorskih krajih. Pomorski lazaret je bil v Trstu, pri Benetkah, v Martinščici in v Melinah-Ta) organizacija avstrijske uprave je trajala do leta 1870. Letti 1866, ko je Avstrija izgubila Benečijo, so b ili beneška obal in pripadajoči luški in pomorsko-zdrav-stveni uradi izločeni iz kompetence osrednje pomorske vlade v Trstu. Kako ceniš vrednost drv V zbirki tržnih običajev, ki jih je leta 1935 zbrala Tržaška trgovinska zbornica, ne najdemo mnogo podatkov o kvalitativnih in kvantitativnih pogojih, ki se postavljajo pri trgovanju z drvmi. Navedene so vrste lesa za trdi (bukev, hrast, jesen, brest, javor, gaber, kostanj, sadna drevesa), za srednje trdi (jelša, breza, lipa, robinja), ter za mehki les (vsi iglavci). Blago mora biti pripravljeno v metrski dolžini; okrogla polena nad 8 cm premera morajo biti preklana, vendar dopuščajo 10 odst. celih komadov nad omenjeno mero. Ce ni drugače označeno, se cena nanaša na 100 kg. V zbirki ni govora o prostornih merah (prostorni meter, itd.), ki jih drugod običajno uporabljajo, niti o vsebini vode, ki je zelo važna za ocenjevanje tržne vrednosti. Stvar se deloma razlaga s precejšnjo zamotanostjo zadeve. Praktično se trgovanje z drvmi na debelo izvaja s posebnimi po- Bukovina 2.825 2.479 Hrastovina 2.946 2.588 Gabrovina 2.844 2.496 Jesenovina 2.873 2.522 Brestovina 3.085 2.713 Smrekovina 3.002 2.638 Robinja 2.854 2.503 stavkami, ki jih določajo od primera do primera. — Spori med kupci in odjemalci na debelo so pri drveh sicer precej pogosti, zlasti glede dozorelosti sortimen-tov, vendar ne zavzemajo večjega obsega, ker se kupčije izvršujejo v krogu izvedencev. Večje zmede povzroča prodaja drv na drobno. Odjemalec ni na splošno nikdar gotov, ali je blago dobro kupil. Večkrat pa se tudi dogaja, da obtožujejo kupci v svoji nezaupljivosti poštene trgovce brez vsake osnove prav zaradi slabega poznavanja blaga in njigove stvarne vrednosti. Da je količina vode, ki jo vsebujejo drva, velikega pomena pri ocenjevanju prednosti goriva, je na prvi pogled razvidno iz naslednje razpredelnice. Ogrevno moč drva merimo, kakor znano s kalorijami. V razpredelnici je navedeno število kolorij, ki jih oddaja 1 kg lesa raznih vrst, pri različni vsebini vode. 2.133 1.786 1.440 1.094 2.229 1.871 1.513 1.154 2.148 1.800 1.442 1.103 2.191 1.820 1.469 1.118 2.241 1.968 1.596 1.224 2.274 1.910 1.546 1.183 2.161 1.807 1.458 1.109 Iz navedenih podatkov je razvidno, da igra vsebina vode veliko vlogo pri kalorični vrednosti drv. Del toplote mora drvo uporabiti za naše namene popolnoma nekoristno izhlapevanje. Tako n. pr. ista količina drv s 40 odst. vode (2.875 kalorij proti 1.440). Najprimerneje bi se ocenila vrednost drv z ugotovitvijo množine kalorij; toda ta postopek bi ne bil praktičen. Ce postavimo n. pr., da velja danes 1 kg bukovine z 20 odst. vode 13 lir, plačamo vsako kalorijo 0,00609 stotink lire ali vsakih 1000 kalorij 6,09 lir. Vrednost enega stota bukovine bi morala biti na tej podlagi (pri različni vsebini vode) naslednja 1 q bukovine 0% vode 1.720 lir 1 q bukovine 10% vode 1.510 lir 1 q bukovine 20% vode 1.300 lir 1 q bukovine 30% vode 1.090 lir 1 q bukovine 40% vode 880 lir 1 q bukovine 50% vode 670 lir V primeru, ki smo ga navedli, vpliva vsebina vode pri vsakem stotu lesa za 21 lir za vsak odstotek vode. Ta postopek se lahko uvede za najrazličnejše primere. Pripomniti je, da vsebujejo drva, posušena na zraku, še vedno okrog 10 odst. vlage. Gorivo pa je že zadovoljivo uporabno, ko vsebuje 20 odst. vode. Nastaja zdaj vprašanje, ali bi bilo primerneje uporabljati tudi pri prodaji na drobno prostornin- ske mere. S tem bi namreč odpadla neznanka glede vsebine vode. Ta način merjenja, ki seveda ni izvedljiv pri drveh, ki so cepljena na drobno, uporabljajo na področjih, ki so bogata z lesom; v ta namen uporabljajo pri prodaji na drobno preprost okvir iz lesa (1 m x 1 m), v katerega zlagajo metrska polena. Tudi ta način merjenja ima mnogo nedo-statkov. Z omenjenim postopkom merimo namreč poleg prostora, ki je napolnjen s poleni tudi prazni prostor. Vprašanje je zdaj v tem, koliko je praznega in koliko je polnega prostora. V široki povpreki lahko postavimo, da je v kubičnem prostornem metru 50 odst. praznine in 50 odst. mase drv. To pa je široko povprečje, ki se spreminja iz raznih razlogov, v prvi vrsti pa z načinom zlaganja materiala. Večjo maso drv bomo imeli, če so polena okrogla, nadalje če so debelejša, če gre za ravne kose. Prostorni meter bukovih cepljenih polen tehta okrog 5 stotov. Za morebitne primerjave bomo v naslednjem navedli še težo enega kubičnega metra lesa raznih vrst. Podatki veljajo za dobro posušene drva. 1 kub. m bukovine . . 1 kub. m hrastovine . 1 kub. m gabrovine . 1 kub. m jesenovine . 1 kub. m brestovine . 1 kub m smrekovine . 1 kub m robinje . . 1 kub. m kostanjevine 1 kub. m cerovine . . 1 kub m topolovine . 740 kg 986 kg 820 kg 737 kg 668 kg 441 kg 783 kg 611 kg 828 kg 461 kg Iz vsega tega, je razvidno, da ni ocenjevanje stvarne vrednosti drv, zlasti pri prodaji na drobno, lahka zadeva. Zaradi tega razloga nam ni mogoče izvajati točnih zaključkov. Zaželeno pa bi bilo, da bi sami prodajalci goriva razpravljali o zadevi. 'Le na ta način bi se iznebili očitkov, ki jih pogosto čujemo v krogih potrošnikov. Elektrifikacija Zapada Po poročilu, ki je bilo podano Gospodarski komisiji, bi se morala proizvodnja električne energije v zapadni Evropi 1. 1951 skoraj podvojiti v primerjavi z letom 1937. V podrobnostih je proizvodni načrt naslednji (v milijardah kwh): 1937 1947 1951 Belgija 4,9 6,6 8,4 Danska 1,1 T7 2,5 Zap. Nemčija 27,5 26,2 37,9 Francija 20,1 25,8 37,0 Anglija 21,7 41,2 54,2 Italija 15,2 20,8 31,3 Holandija 3,3 4,2 5,9 Norveška 9,3 11,5 15,0 Avstrija 3,1 4,8 8,9 Švedska 8,0 15.0 19,3 Švica 6,8 10,1 11,5 Ostale 1,8 2,3 4,9 Skupno 122,7 170,5 276,8 PREBELA AMERIŠKA MOKA DOBRA LETINA 1949 V vgeh evropskih državah pričakujejo letos dobro letino v zvezi iz agrotehničnimi ukrepi, ki so jih storili za pospešitev kmetijske proizvodnje zlasti v vzhodni Evropi in v SZ ter v zvezi s povečanjem obdelane zemlje. Dobre vesti o letošnji letini prihajajo tudi iz ZDA in Južne Amerike. Po cenitvah ameriškega ministrstva za poljedelstvo bo Evropa letos razpolaga/' a s ko ičino živi1, ki bo odi 15—20% večja od lanske in bo po tem takem le za 3—5% manjša odi predvojne povpreke. Dober pridelek bo seveda odvisen predvsem od ugodnih vremenskih prilik. ZDA iščejo mangan Upoštevajoč možnost nadaljnjih omejitev pošiljk mangana iz Sovjetske zveze so ZDA postale pozorne na južnoafriška ležišča; mangana. ZDA so naročile v Kanadi posebne rudniške prevozne naprave, da bi| pospešie izkoriščanje južnoafriških manganskih rudnikov. Računajo, da bodo ZDA lahko nabavile s tega področja v obdobju 1949-50 okrog 250 000 ton (mangana, to je znatno več, kakor so ga običajno uvažale iz drugih dežel. * * * LEŽIŠČA 2ELEZNE RUDE NA MARZARSKEM. Na Madžarskem so odkrili dve novi ležišči železne rude. Izkoriščanje teh ležišč bo za madžarsko težko industrijo zelo važno, ker so doslej z domačimi rudami krili potrebe le do 25 -odst. Živahna trgovina z nepremičninami Ameriška mlinska industrija beli pšenično moko s primesjo neke/ sestavine, ki se znanstveno imenuje nitro/gentrihlorid. S tem procesom pobelijo moko v zelo kratkem času, medtem ko bi naravna beljenje zahtevalo več mesecev. Zdaj pa je ameriška v'ada prepo-vedala tako umetno beljenje mo" ke in zahtevala, da se sistem be-litve spremeni. Sodijo namreč, da/ je primes omenjene sestavine; škodljiva za človeško zdravje. Sicer niso na človeku znanstveno! ugotovili škodljivosti nitrogentri-ih'orida, vendar so poizkusi na živalih dognali, da vpliva ta sestavina zelo kvarno na živčni sistem. * NOVI PETROLEJSKI VRELCI V ROMUNIJI. Raziskovanja romunskih geologov na področju Kareja v Transilvaniji so dovedla do odkritja novih bogatih petrolejskih vrelcev. Vrtali so do 1.400 m globine. Nepremičnine so bile v normalnih časih na našem področju predmet živahnih kupčij. V povojni dobi pa se je to trgovanje znatno skrčilo. Valovanje vrednosti denarja je na eni strani vzpodbujalo lastnike k zadrževanju lastnine, na drugi strani pa so sorazmerno zelo visoke cene ovirale kupce pri investicijah v nepremičnine. V zadnjih časih se vsekakor ponudba nepremičnin stopnjuje. Gre večinoma za manjše zgradbe, kakor za enostano-vanjske hiše, posamezna stanovanja, male parcele itd. Cena posameznega stanovanja je za kupca zelo primerna (povprečno 350 — 500.000 lir). Gre pa za zasedena stanovanja, za katera vlada le malo zanimanja. Vsekakor bodo na te vrste kupčij vplivale določbe, ki jih bo vseboval bodoči stanovanjski zakon glede razpoložljivosti s stanovanji s strani lastnika. Po vesteh, ki smo jih zbrali med posredovalci, je v Trstu trenutno v prodaji 100—150 večjih ali manjših objektov. Podatki o kupčijah kažejo napredovanje glede števila pogodb, nazadovanje pa glede vrednosti prodane ali kupljene nepremičnine. V letu 1947 je bilo sklenjenih 705 pogodb za 480,6 milijona lir, leta 1941 pa 1113 za 726,5 milijona lir. V porastu je število hipotekarnih operacij, kakor nam kažejo naslednje številke: 1. 1947 267 hi- | potek za 4.872 milijonov lir 1. 1948 347 hipotek za 2.242 milijonov lir. Značilen je porast števila hipotek, kljub manjši vrednosti hipotek, kar nam potrjuje, da raste število manjših lastnikov, ki so v težkem finančnem položaju, a skušajo zà vsako ceno ohraniti svojo imovino. Obresti na posojilo s hipotekarnim jamstvom se gibljejo med 4 in 12 odst.-, večinoma pa med 8 in 9 odst. ]B O UR VALUTE V MILANU 4-II 17-11 Min. Maks. Funt šterling 9.300 9.600 9.300 9.700 Napoleon 7.300 7.700 7.300 7.700 Dolar 670 685 670 695 Francoski frank 138 147 138 147 Švicarski frank 170 176 170 176 Funt št. papir 1.950 1.990 1.950 2.000 Avstrijski šiling 19 21 15 21 Zlato 1.125 1.140 1.120 1.150 BANKOVCI V ZURICHU dne 15. bebr. 1944 ZDA 3,97 Belgija 7,23 Anglija 11,75 Holandska 88 — Francija 0,85 Švedska 77 — Italija 0,59 Palestina 9,30 Avstrija 12,40 Španija 10,50 Cehoslovaška 0,80 Argentina 44,— 25 A VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 4-11 17-H Min. Maks. Južna železnica , 3.040 2.905 2.300 3.040 Splošne zavarov 9.450 2.150 2.050 2.450 Assicuratrice 1.295 1.210 1.210 1.295 Riun. adr. sic. 2.680 2.525 2.490 2.680 Jerolimič 1.800 1.800 1.800 1.800 «Istra - Trst» 625 625 625 625 «Lošinj» 7.000 7.000 7.000 7.000 Martinolič 1.700 1.700 1.700 1.700 Premuda 3.765 3.765 3.765 3.765 Tripkovič 7.600 7.650 7.600 7.650 Openski tram 1.020 1.020 1.020 1.020 Tržaški tram. 580 580 580 580 Terni 605 618 575 624 ILVA 346 324 323 646 Zdr. jad. ladj 312 290 290 312 Ampe'ea 300 300 300 300 Arrigoni 320 320 320 320 Kljub precej jasni tendenci k pocenitvi, ki se že precej časa opaža v trgovini na debelo, zlasti pri živilih, je indeks življenjskih stroškov v Trstu narastel od 182,7 v decembru 1948 na 185,2 v januarju 1949, in sicer skoraj izključno pri postavki za prehrano, kjer se je zvišal od 174,5 na 178,1. To pomeni, da se pocenitev pri proizvodnji porazdeli med tržne posredovalce, ki so s svoje strani pod pritiskom naraščajočega davčnega bremena in naraščajočih režijskih in ostalih splošnih stroškov. Na tukajšnjem tržišču in bližnjih trgih, s katerimi je Trst povezan, ni beležiti važnejših sprememb. Na mednarodnih, zlasti pa na ameriškem trgu, se splošna tendenca cen nagiba k pocenitvi. V treh tednih je n. pr. cena žita v Chicagu zabeležila padec 20 stotink dolarja pri bušlu. Do pocenitve je prišlo tudi na mednarodnih tržiščih maščob, sladkorja in drugih živil. Med vsemi tržnimi predmeti je le volna ohranila najkrepkejše cene, ki so še vedno v porastu. Avstralske line volne I so že, kakor poročajo, skoraj pošle. Pičle so tudi argentinske zaloge volne dobre vrste. * ŽITARICE Trg z žitaricami poteka mirno. Na nekaterih tržiščih so cene naza-dova'e. Ponudba precejšnja. Na bližnjih tržiščih Benečije so zadnje cene žitaric naslednje: pšenica I 9.000-10 200, II 9.700—10.000, III 9.400—9.800; koruza 6.100-6.500; be’a koruza 5.900—6.000; ječmen 5.700—6.500: rž 7.200; oves 4-800. ŽIVINA Ponudba prev’aduje nad povpraševanjem. Cene v g'avnem] /stalne ali v zmernem nazadovanju. V srednji Italiji se. cene sukajo okrog naslednjih kvotacij: Voli lir 250—310 za kg žive teže; krave 250-290; teleta 490—520. Prašiči rejeni 360—390; prašički: 470-500. VINO Kupčije z vinom so še vedno neznatne, ker se kupci omejujejo le na najnujnejše potrebe, vendar ni na tem področju /za zda/j pričakovati večjih presenečenj. Ponudba je velika zlasti za vina slabše kakovosti. V Toscani so zadnje kvotaciie nas’ednje: običajne vina 9—10 stop. 4300—4.600 za hi; običajna 10-11 step. 4.600—5.500, običajna 11—12 stop. 5.500—6.500; običajna nad 12 stop. 6.500—7.500; fina vina 11—J.2 stop. 7.800, 12—13 stop. 8.000 do’ 8.500, nad. 12 stop. 8.500—10.000. OLIVNO OLJE Tržišča olivnega o'ja so glede cen v nazadovanju, čeprav vztrajajo proizvajalci! na siarih cenah. V Bariju so bile zadnje cene naslednje: za kg olja I l/ir 620—680, fino do 1,5 stop kisline 600—630, do 2 stop kisline 590-620- V srednji Italiji se cene gibajo po ka-. kovosti od 500—700 lir fco proizvajalec. Izdaja: Založba »Gospodarstva« Odgovarja: Dr Oblak Stanislav Tiska »Zadružna tiskarna« v Trstu Avtobusna po* F. CAHJA Trst, ulica Moreri 7 - tel, 7109 Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3 - tel, 5125 ODHOD IZ TRSTA Novi grad 6.30 (ob delavnikih), 8.00 (ob nedeljah). Reka 7.00. Ljubljana-Postojna 7.00. Portorož 12.30, 19.45. Buje 6.30, 16.30. Koper 63.0, 12.30, 16.30, 19.45. PRIHOD V TRST Novi grad 19.30 (ob delavnikih), 19.15 (ob nedeljah). Reka 18.00. Ljubljar.a-Postojna 18.30. Portorož 9.00, 9.30, 11.00, 18.45, 19.00. Buje 9.30, 11.00. Koper 9.00, 9.30, 11.00, 11.30, 18.45, 19.00, 19.30. Proga Koper—Sežana Odhod iz Kopra ob 8.10 in ob 12.30, Prihod v Koper ob 12.00 in ob 17.30, Proga Sežana—Koper Odhod iz Sežane ob 8.00 in ob 14.00. Prihod v Sežano ob 10.30 in ob 17.00. AVTOBUSNE ZVEZE Z ISTRSKIM PODROČJEM PODJETJE »ADRIA« Proga Trst-Koper: Iz Trsta ob 12 m 18; iz Kopra ob 7 in 15,30. PODJETJE »INT« Proga Trst-Buj e-Novi grad: Id Trsta ob 6,30 in ob 17, iz Novega grada ob 9,10 in 19,40. Proga Trst-Dekarai: Iz Trsta ob 5 in 11,15; iz Dekanov ob 5,55 tin ob 12,10. MLEČNI IZDELKI Proti pričakovanju so se cene masla na nekaterih tržiščih zvišale. Krepko Se držijo tudi cene trdega sira/, medtem ko so pene mehkega sira v nazadovanju. Kaže, da se bo cena masla ustalila okrog 1.000 lir za kg. V Lombardiji so zadnje cene naslednje: maš slo centri!. 1.050—1.065, mas’o domače izdelave 1.000—1.020; parmezan 1947 lir 1.240— 1.260, 1948 $ir 1.010—1.080, sveži 540— 560. KRMA Nabava krme je zdaj v najkri-tičnejšem sezonskem obdobju. O-paža se znatni dovoz krme iz bližnje Furlanije, kjer so beležili masladnje cene: seno lir 2-500 do 2.800 za stot; lucerna 2.100—2.300; slama 850—900 za stot. Na tržaškem trgu ni beležiti večj/ih .ponudb. Znatno pa je povpraševanje po kravah mlekaricah- za katere ponujajo 120.000 do 130.000 ir za g’avo. LES V Trstu je ponudba gradbenega lesa še vedno velika. Dobro napre-dujej/o pošiiPiike lesa na področje Srednjega vzhoda. Večje zanihia-nje vlada za trdi les. V prosti coni so zadnje nomiina’ne kvotacije naslednje: žagana smrekovima in je- I ovina »tomfoanite« 22.000 /lir za; kub. m. tramovi »u. Trst« 13.000;' hrastovim 55.000; parjena bukovina 42.000; bukovina 26.000; jesenovima 40.000; bukove vezane plošče 135-000 lir za kub. meter. V Vidmu in pokrajini so v začetku februarja veljale naslednje cene fcio vagon ali kamion na kraju proizvodnje; tramovi »u. Trst«, dolžina 4—6 ni Ilir 9.500—10.000; nad 7 m do’žine 11-500—13.000; konične deske od 20—60 mm, širina! /nad 16 cm, dolžina 4 m: I sorti-piont j e'ovine in smrekovine 28—31.000; isto macesen 34.000 dc( 36.000, II sort. smrekovine 22.500 do 24-000; macesen 27.000—29.000; II B smrekovima in jelovina 19.000 do 20.000, mecesen 23—25.000, III jelovima in smrekovima 14.500 dd 15.500; mecesen 14.500—15.500; JVi jalovina in smrekovima 10.000 do ”~“““ 11.000. Za paralelno blago 1596 v-eč, za debellino 1Q mm 15% več) za dablij/ime 12—13 mm 12% več-Bukovima v deskah od 25 mm n3" prej »monte« do’žina nad 2 n11 17—19.000 lir za kub. m. Cene ea svetovnem lige padajo O nepričakovanem padcu cen žitaricam, maščobam, bombažu in nalti na ameriškem trgu poročamo na drugem mestu. Odvis* nost cen na svetovnih trgih od ameriškega (rga je znana; vendar ta odvisnost pojema vzporedno 1 obnovo v Evropi in ostalih prf delih sveta. Ameriška vlada )e lahko s svojo politiko podpiran)3 farmerjev in umetnega vzdrževanja visokih cen poljedelskim izdelkom precej ublažila nove udarce na ameriškem in mednarodnem trgu. Toda spričo dobre letine, ki je bila lansko leto, >n obnove Evrope, bo učinek te ameriške gospodarske politik8 kmalu oslabel in cene pojde)0 verjetno še navzdol Kar velja 33 žitarice in maščobe, velja tud1 za bombažni trg. Glede cen kovinam prevladuje mnenje, da bodo tudi nekolik0 nazadovale, ker računajo, da s” v zadnjem času — verjetno P°d vplivom oboroževalnih programov — pretirano poskočile; *e glede bakra menijo, da se bo nj^ gova cena še držala. Y nazadov3' nju so cene mineralnih olj, Pr°] izvodnja natte ie lansko ieto r>3' nastla za 14 odst., t. j. na 470 m1' lijonov ton. Med letošnjo zimo potrošnja natte dosegla pričak0" vane kolrine, ker je bilo vred lepo. PODRŽAVLJENE TRGOVIN® Z VINOM NA MADŽARSKEM-Na Madžarskem so ustanovili v®' liko državno podjetje »A0® FORT«, v katero so vključen3 vsa manjša podjetja, ki se bavi)0 s trgovino z vinom. Omenjen podjetje bo oskrbovalo vsa notr3 nja tržišča in bo odkupovalo vid ske izdelke od zadružnih organ1 zacij. ZADRUGA PRODAJALCEV MILKA prodaja PRISTNO PASTERIZIRANO MLER0 S 3% MAŠČOBE Trst - Ulica Ginnastica 1 /lil SOC. E FABBR'GA ACCUMULATORI - MHAv0 0. -0. TOVARNA AKUMULATORJEV - iM Ferija R. H. D. L T. L m. vieiH' KOVINSKI USMERJEVALCI mESilNCBO®8® ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA 1» AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TELEFON 54-20 TRST. UL. FABIO SEVERO 5 POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD ADRIJA-EXPRESS TRST - ULICA FABIO SEVERO ŠT. 5 b — TRST vseli prednosj TELEFON 29-243 FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - izvoz TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-48 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo