f """Naj Tečji slovenski dncvnik^^ v Združenih državah „ Velja za vse leto ... $6.00 _ ra Za pol leta.....$3.00 0 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in List: slovenskih delavcev v Ameriki« Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3871 NO. 242. — ŠTEV. 242. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 15, 1931. — ČETRTEK, 15. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. MANUEL AZANA NOVI PREDSEDNIK ŠPANSKE Bruening upa dobiti zaupnico ZAMORA JE RESIGNIRAL V PROTEST PROTI OSTRIM PR0TIVERSK1M POSTAVAM Zamora, ki je vnet katoličan, ni mogel prenesti napadov na katoliško cerkev. — Njegov naslednik je bil dosedaj vojni minister. — Med sestavljanjem nove vlade so vprizorili komunisti veliko demonstracijo. — V severnem delu dežele, ki je strogo katoliški, je zavladalo vsled novih odredb veliko nezadovoljstvo. STAVKARJI ZA STARO PLAČO Tekstilni delavci zahtevajo staro plačo.— Pogajanja se nadaljujejo. 22,000 delavcev prizadetih. MADRID, Španska, 1 4. oktobra. — Ker je cor- j tes (poslanska zbornica) zavzel protikatoliško j stališče, je španski provizorični predsednik Nicete Alcala Zamora odstopil. Seja zbornice je bila zelo burna in je trajala vso noč. Po zelo ostri debati je bilo sprejeto, da se vključi v novo špansko ustavo postava, da se loči cerkev od države. Sprejet pa je bil tudi predlog, da se je-j zuiti izženo iz dežele. Zaradi ostrega protikatoliškega stališča socijali-stov je predsednik Zamora že pretečem teden od-j stopil, toda po prigovarjanju svojih prijateljev je po eni uri predsedništvo zopet sprejel. Toda tedaj je zagrozil, da bo za stalno odstopil, ako se bo še nadaljevala gonja proti cerkvi. Zamora je v dolgem govoru poživljal zbornico, da naj opusti svoje stališče glede cerkve, toda poslanci se niso ozirali na njegove besede, temveč so glasovali za izgon jezuitov in za ločitev cerkve od države. Drugi predlog, ki je zahteval, da se razpuste vsi cerkveni redovi, pa je poslanska zbornica zavrgla. MADRID, Španska, 14. oktobra. —Takoj ko je odstopil Niceto Alcala Zamora kot predsednik španske republike, mu je narodna skupščina takoj izvolila naslednika v osebi dosedanjega vojnega ministra Manuela Azana. Azano so predlagali voditelji manjšine, narodni skupščini ga je pa predstavil Besteiro. Takoj po izvolitvi je imenoval novi predsednik dosedanjega monariškega ministra Cesaresa Qui-rogo za notranjega ministra. Predsednik Azana je obdržal portfelj vojnega ministra. Medtem ko se je sestavljala nova vlada, so vprizorili komunisti na trgu Cibeles veliko demonstracijo. Demonstrante so pregnali s krepelci člani meščanske garde. M nožica je pela komunistične pesmi in kričala: — Proč s cerkvijo! Smrt jezuitom! Ljudska množica, broječa več tisoč oseb, je skušala vdreti v parlament. Vojaška straža je imela obilo dela, predno je ta poskus preprečila. Medtem dobiva vlada iz vseh delov dežele na tisoče in tisoče brzojavk. Nekatere brzojavke obsojajo njene radikalne ukrepe, druge ji pa očitajo, da nove postave niso dovolj ostre, ker verski redovi ne bodo izgnani iz dežele. Položaj je izredno resen, kajti severni del dežele je strogo katoliški. Tamošnje prebivalstvo je silno razburjeno vsled slqlepa, naj se loči cerkev od države. Niceto Alcala Zamora je bil takoj po ustanovitvi španske republike imenovan za predsednika. — Svoječasno je bil navdušen monarhist ter odločen pristaš bivšega španskega kralja Alfonsa. Leta I 923, ko je postal Primo de Rivera španski diktator, je pa izpremenil svoje nazore. Izza onega časa je žrtvoval dosti svojega privatnega premoženja v boju za ustanovitev republike. Meseca decembra je bil zaradi protimonarhisti- K0STUX, Mass., 14. oktobra. Tekstilni stavkarji iz Lawreme so danes privolili v to, da se vrnejo na delo po stari plači, medtem ko se trudi governer Joi»eh B. Elv doseči poravnavo med stavkarji in industrijalci. Šestdeset zastopnikov 22,000 delavcev jo naprosilo governerja, da pomaga, da pride do povoljne poravnave stavke. Governer je delavskim zastopnikom rekel: "Zelo rad vam pomagam in poskusil bom vse. kar je v moji moči, toda ne maram napraviti še slabše. Governer je priporočil delavcem. da izberejo majhen odbor voditeljev, ki naj imajo z njim jutri posvetovanje. Medtem pa bo skušal pogajati se z lastniki tovarn. Komunistična demonstracija v Lawrence je bila razgnana, kakor hitro je bila pričeta. Komuniste so pred mestno hišo takoj sprejeli policisti. Poveljnik policije se je-ponudil stavkarjem, da pelje majhno skupino stavkarjev v konferenčno sobo. toda stavkarji so zahtevali, da se dovoli vstop vsem. Policija jim tega ni dovolila in jih je razgnala. ŠPANSKA BREZ DRŽAVNE VERE Delavci so nameravali vprizoriti veliko proti-versko demonstracijo, toda policija jih je pregnala. MADRID, Španska, 14. oktobra. — Španska narodna skupščina je včeraj s pretežno večino i glasov odobrila točko novo repu- j iblikanske ustave, ki doloea.naj bo na Španskem odpravljena katoli-! ška vera kot državna vera. Ko se je to izvedelo, se je zbra- J la na glavnem madridskem trgu silna množina delavcev, ki so hoteli vprizoriti veliko demonstracijo pod geslom: — Proč s cerkvijo ! (Policija je pa stopila pravočasno v akcijo in jih je razgnala. Prvotni predlog je določal, naj se izžene iz Španske vse verske re-dove in naj se zapleni vso njihovo lastnino. Določba je bila toliko omiljena, da smeio redovi o-stati, toda noben verski red se ne sme baviti s trgovino ali z industrijo. Glede popolne ločitve države od cerkve se bo vršilo še posebno glasovanje. ANGLIJA BO PLAČALA DOLG S KRIŽARKAMI Angležem nikakor ne gre denar iz rok, zato bi pa radi naprtili Združenim državam nekaj bojnih ladij. WASI1LXGTOX, I). C., 14. oki. V angleških vladnih krogih so prišli na misel, da ne bi bilo napačno, ako bi Združene države vzele na račun angleškega vojnega dolga Ameriki nekaj angleških bojnih ladij, kar bi tudi pripomoglo k rešitvi razoroženj.i in zmanjšanja graditve bojnih la-dlj. Oni. ki so prišli na to misel, zatrjujejo. da bi bilo s tem poma-gano Združenim državam, da pridejo na isto stališče z Anglijo glede bojnih ladij, ne da bi jim bilo treba graditi nove ladje. Anglija bi bila pri volji izročiti Združenm državam 100.000 ton bojnih ladij, ki predstavljajo vrednost 150 milijonov dolarjev, za kateri znesek naj bi bil znižan angleški dolg Ameriki. Pri tem prenosu hi bila vključena velika angleška kriiarka Hood, ki ima 42.000 ton. Ako bi se tudi Francija in Italija strinjali s tem načrtom, bi Združene države v kratkem imele zadostno število ladij, kakor jim jih je določila mornariška konferenca, ko bi tudi Francija in Italija odstopila nekaj podmorskih čolnov. V razmerju z vrednostjo teh ladij bi Združene države znižale vojni dolg teh držav. Senatorji, kongrešnik i in mornariški častniki se zelo zanimajo za ta načrt. PRISTANIŠKI DELAVCI SO ZASTRAJKALI Parobrodne družbe se ne marajo pogajati z delavci. — Zahtevajo pogajanje z družbo pristaniških delavcev. BOSTON', Mass., 14. oktobra. Bostonske paroborodne družbe so po dveurni seji odklonile pogajati se s 3000 pristaniških delavcev, ki so pustili tlelo tekom zadnjih treh tednov v protest proti novi plačilni lestvici. / Lastniki se nočejo pogajati z nikomur drugim kot z International Longshornien Association. »S tem so lastniki noteli pokazati, da pripadajo pristaniški delavci uniji izven mesta, kajti čarter enega društva je bil odvzet, dva druga pa :,ta nasprotna predsed-1 niku pristaniške unije. Josephu P. Kvanu. Kyan je prišel v Boston. toda r:. mogel poravnati stavke. Zato se je vrnil v Xe\v York, sporočil glavnemu odboru o položaju in dosegel, da je bil čarter bostonskega društva preklican, ker člani niso plačali članarine. Lastniki parobrodnih družb so na svoji seji#sklenili, da bodo od sedaj naprej najemali samo ne-unijsk;* delavce in da bodo poklicali na delo unijske delavce samo tedaj, kadar jih bodo rabili. HINDENBURG JE NAČELNIK NOVEGA GOSPODARSKEGA SVETA BERLIN, Nemčija, 14. oktobra. — Politiki so mnenja, da bo dobila nova Brueningova vlada v parlamentu večino, toda večina bo zelo pičla, kajti znašala bo komaj en glas. Ce se bo to v resnici zgodilo, se bo nudila novi vladi prilika, da bi izvedla svoj program. Politični opazovalci pravijo, da Kancler Bruening je bil v zbor- bo za Brueninga glasovalo 2yJ niči. ko je imel kocijalist Hreit- poslaneev. Njegovih nasprotni- scheicl svoj prvi govor, odšel je kov je 288. Od soeijalistov, cen- pa, ko je začel govoriti nacijona- truma in skupine bavarskih listični voditelj Hilhelm Frick. strank bo dobil 24;i glasov. Tri , • druge stranke, ki razpolagajo s Snck Je rekeI' da se zavzema tJT glasov, mu jih bodo dale -Mi. g""8®!? stranka za sporazum s r rancijo. toda le pod pogojem, da Njegovi poglavitni nasprotniki dobi brezbrambna nemška domo-sonarodni soeijalisti. ki imajo 10« , vino potrebno zaščito, glasov ter nemški naeijonalisti s1 I»ri včerajšnji otvoritvi drŽav- NEMČIJA NE MARA AMERIŠKEGA KAZNJENCA ATLANTA, skrbel, da boste dobro postrežem in da boste veselita ur. Na svidenje — ODBOR SV. ANE DELO IŠČEM! Znam zidati, barvati in obenem sem izvrsten vinogradnik in znam tudi fino kuhati. Za vsa ta dela jamčim, da jih izvršim v zadovoljstvo najemnika. Kdor potrebuje takega delavca, naj piše na: Antony Gorzentich, 8626 Pala Alta Ave., Hollis, Nt ?. Lažni profesor, tat in slepar.. Po Ptuju se je klatil nek Damjan Vahen iz Ljubljane, ki se je izdajal za profesorja. Ker so mu postala tla vroča, jo je popihal. In šele ko je obrnil hrbet Ptuju, so začele prihajati prijave oškodovancev na policijo. Tako je napravil večji dolg v hotelu Koser, pri nekem orožni-škem vodniku je živel 14 dni, ne da bi plačal le ficka, nasprotno, ukradel mu je še povrh zlato damsko uro in zlato zapestnico; nekemu krojaškemu mojstru je u-kradel denar, zlato uro, 2 zlata prstana in pušico z manjšo vsoto denarja. JSkoda znaša nad 3000 Din. Policija seveda 111 mogla več poseči vmes. ker je tat med tem že odpotoval iz Ptuja. Zasleduje pa ga tiralica, ki je bila izdana. Drzna vlomilca v rokah pravice. 2J>. septembra je policija aretirala 2iMetnega brezposelnega delavea Antona 1'adeža z Verda pri Vrhniki in 24-letnega istota-ko brezposelnega delavca Josipa Cento, rojenega v Želimljah pri Ljubljani. Čadeža je aretirala na glavnem kolodvoru, potem ko se mu je ponesrečilo, da bi skočil na Viču z vlaka. Zgrabil ga je namreč sprevodnik, ki se mu je zdel Cadež sumljiv in ga je izročil policiji. Prijet je Cadež izdal svojega tovariša Cento, s katerim sta vlomila v trgovino Srečka Kobi-ja pri Borovnici. Dejal je. da je Centa srečno skočil na Viču z vlaka in da sta se domenila, da se sestaneta v nekem vinotoču bli-' zu carinarnice. Policija je takoj za&tražila vinotoč in tako prijela tudi Cento. Oba nepridiprava sta vlomila v noči od 28. na 29. septembra v trgovino Srečka Kobija na Bregu pri Borovnici. Odnesla sta iz trgovine ročno blagajno "National". težko okoli 50 kg in perila, blaga, čevljev in kož za okoli 30 tisoč Din. Ko so Kobijevi opazili vlom, so takoj obvestili ljubljansko policijo, o begu obeh vlomilcev Čade-ža in Centa ki pa sta jo pravočasno popihala z večernim vlakom 7. Vrhnike v Ljubljano. K sreči so orožniki brzojavno obvestili ljubljansko policijo o begu obeh vlomilcev in tako sta oba prišla v roke pravici. Nesreča v Trbovljah. 1. oktobra okrog 9. ure se je vozač C'erin Ivan na Pleskoprog* novem savskem jamskem polju težko ponesrečil. Zaposlen je bil s tremi svojimi tovariši rudarji kot pripenjač pri žičnici savskega rova. Ko je hotel speti vozičke, naložene s premogom, ki so bili že v premikanju ter pripravljeni za odvoz, je segel po spojki. V tem trenutku pa so se vozički stisnili, pri čemer je prišel Čerin z roko med spojke obeh vozičkov, tako da so mu zlomile palec desne roke. Moral je v bolnišnico. Poiskušen samomor in žalosten konec velikega merjasca. Iz Kamnika poročajo 2. oktobra : V četrtek nekako ob četrti uri zjutraj je stražnik Bonačeve elektrarne na Duplici pri Kamniku Jožo Ničman kakor običajno hotel očistiti grablje preti turbinami, na katerih se ponoči nabere precejšnja množina trave in listja. Ko se je približal grabljam. je začul iz vode čudno kruljenje in ko je natančneje pogledal, je v svoje veliko začudenje videl kobacati se po vodi divjega merjasca. ki je zaman skušal zdaj na eni, zdaj na drugi strani pobegniti iz globokega prekopa. Včasih se mu je posrečilo, da se je vzpel po strmi steni, pa je vedno zdrsnil nazaj v vodo. Strojnik Ničman je poklical ir. elektrarne svojega tovariša De-bevca, ki je prihitel s sekiro, da pomaga pokončati nevarno zver, ki se je čimdalje obupneje zaganjala proti bregu. Ničman ga je najprej štirikrat pogodil z revolverjem, toda zver s tem še ni bila ugnana. Oddal je nanjo še 2 strela, Debevec pa jo je zaznamoval s sekiro po glavi in šele sedaj je žival smrtno zadeta izginila v globoki vodi tik ob grabijah, od koder je seveda niso mogli potegniti iz vode. Vodni tok je odnesel merjasca naprej in šele pred grabljami v tovarni pohištva Remec & Co. so ga potegnili na suho. Strojnika sta seveda mislila, da je sedaj redka zverina, katero sta pobila, njuna last, toda podnajemnik lovišča jo je zahteval zase. lastnik lovišča pa tudi zase. Merjasec je nekaj časa ležal pred Banačevo elektrarno, pozneje pa so ga prepeljali v znano gostilno pri Skoficu. kamor so celo dopoldne hodili ljudje od blizu in daleč gledat redek lovski plen. Merjasec je bil prav čeden ek-semplar, precej nad 100 kg težak in po izjavah nekaterih lovcev nad 2 leti star. Toda opoldne je merjasec zopet menjal svojega gospodarja in odpeljali so ga k lastniku lovišča v Souva-novo graščino v Volčji potok. Ubiti merjasec je bil že dalj časa strah nekaterih vasi v okolici Kamnika. Opazili so ga na več krajih in povsod je napravil veliko škodo, na poljih in vrtovih. Najdale se je menda mudil v okolici Tunjie, kjer je strašno pustošil polja. Samo enemu posestniku je napravil na koruzi in krompirju več tisoč Din škode. Uničil mu je skoro ves letošnji pridelek. Kmetje so ga zaman zasledovali in pregaijali. lovci so ga hodili čakat, toda merjasec se jim je vedno spretno izmuznil, da mu niso mogli do živega. V sredi septembra pa se je mer jasec naveličal Tunjie in se preselil v Pavloviče, kjer je zopet gospodaril po poljih in delal škodo revnim posestnikom. Zadnje ča se ga večkrat zasledili v gozdovih za Souvanovo graščino. Tu- BtAZNIKOVE Pratike za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N, Y. V KRATKEM IZIDE Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932 NAROČILA ZA KOLEDAR — Cena 50c. — ŽE SEDAJ SPREJEMAMO di tu so bili lovci proti njemu brez moči. V noči od srede na četrtek pa si je merjasec gotovo hotel nekoliko pobliže ogledati lepo kamniško okolico, ali pa preiti na mengeško stran. Prebredel je Bistrico in ko je hotel prebresti tudi kanal, ki pelje v Bonačevo električno centralo, ga je deroči tok odnesel naprej proti grabljam. Iz kanala merjasec seveda ni mogel priti, ker je ta na obeh straneh obzidan. Celo plavači prav težko pridejo ob straneh i/, vode. Tako se je merjasec, ki se jo dolgo časa umikal pred preganjalci in lovci, slednjič sam ujel v past, kjer ga je končal revol-verski strel in udarec s sekiro. Marsikateri lovec bi se seveda rad postavil s takim plenom in nekateri lovci so celo očitali o-bema. zakaj nista poklicala njih na pomoč, češ, da onadva nimata pravice streljati v tujem revirju. Kmetje pa so jima hvaležni, da sta spravila s sveta zver. ki jim je napravila toliko škode. Čudno se zdi vsakemu, odkod je prišel merjasec v kamniško o-kolico, v kateri je žival take vrste še bolj redka kot medved ali pa volk. Lovci trdijo, da ga je kak starejši merjasec pregnal od črede, da je sedaj sam blodil naokrog. Nekateri pa hudomušno pristavljajo, da je najbrž iz o-samelosti hotel izvršiti samomor v vodi, da bi se s tem maščeval nad lovci, ki ga niso mogli ustreliti. Sodijo, da se je merjasec priklatil iz Ramšice nad Mengšem, kjer se baje potika cela čreda teh živali. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE QDPQ-VEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4°/o Sakser State Bank COSTLANDT NEW YORK, If. T. Neki pridigar je pred kratkim tolažil nezaposlene z drugim svetom in s svetimi nebesi. — Le potrpite, — je rekel, — saj bo na drugem svetu bolje. V nebesih je sleherni zaposlen, v nebesih je dovolj dela. To je zelo verjetno. Kot pravijo, so nebesa zelo prostorna. ljudi je pa tako malo gori, da so skoro prisiljeni delati overtajm. Moj prijatelj Hudi se je vrnil te dni z starega kraja. Vrnil se je globoko razočaran. Zelo je pohvalil tamošnjo jed, dočim pijači ni privoščil dobre besede. Navadno vino je baje v Ameriki bolje kot pa v starem kraju. — Sem mislil, da bom dobil kje p oži rek dobrega brinovca ali sli-vovke — jp dejal — pa so mi vsepovsod ponujali sam munšajn. Kdor hoče piti munšajn, ga ima v Ameriki več in boljega kot pa v starem kraju. Edinole pivo, da je izborno, toda ne v Sloveniji, pač pa v Zagrebu. Hoditi v Zagreb pivo pit, pa naj bo tako dobro, se pa skoro ne izplača. * Bivši prohibieijski ravnatelj je dognal, da je v Ameriki nad pol miljona špikizijev in tla jih je samo v New Yorku več kot štirideset tisoč. To je presenetljivo število. Toda če se človek prav premisli, pride do zaključka, tla jc navsezadnje dosti bolje, da imamo pro-hibicijo kot če ne bi imeli sploh nobene pijače. * — »laz sem svojemu možu zvesta, — pravi mlada ženica. — To ni nobena umetnost — jo zavrne prijateljica. — Jaz imam dosti težje stališče. Jaz moram biti zvesta trem. * — Predno se bom poročil s teboj — je dejal mladenič kraljici svojega srca — ti moram povedati. da sem jako ljubosumen. — Ilvala, ker si mi povedal — je zagostolela. — Se bom že vsaj vedela merkati. * — Prijatelj, če imaš kaj povedati, desetkrat premisli, kaj hočeš povedati, nato se pa premisli in molči. * — Prav nič napačnega bi 11^ bilo. če bi letošnji Zahvalni dan črtali iz seznama ameriških narodnih praznikov. Praznovanje bo namreč tako malenkostno, da sploh ne bo prišlo vpoštev. * Naprava vina je zvezana z velikimi skrbi. I>ve skrbi sta pa poglavitni. Najprej te skrbi, kje boš dobil denar, da boš grozdje kupil. Ivo ga kupiš in vino napraviš, te pa začne skrbeti, kam boš tropine spravil, da ne boš vzbujal ž njimi prevelike pozornosti. * Zadnjič sem ga bil malo polomil. No. hvala Bogu, saj ga nisem prvič in menda tudi zadnjič ne. Prijazna rojakinja, ki pravi, da mi je dobro znana, pa noče biti imenovana, me opozarja, da društvo sv. Ane ne bo imelo dne 25. oktobra veselice, (kot sem jaz v naglici poročal) pač pa to nedeljo, namreč 38. oktobra. Vabi me. naj pridem in ine hoče ujeti na Čal ijevo klobaso in na dobro vinsko kapljo, pa se ji zaenkrat, žal. ne bo posrečilo. Pri klobasah je treba največje previdnosti. Zadnjič sem se jih toliko najedel, — da me je sram .povedati. Med takimi užitki jc treba najmanj pet tednov odmora. da človeku dobra jed ne za-brsne. Če bi se jih že sedaj preobjedel, ja, kaj bom pa tam okolu svetega Martina počel, in za Zahvalni dan in okoli Božiča, in kaj bom počel ves dolgi predpust? (Navzlic temu se pa iskreno zahvaljujem za prijazno vabilo in neznano znanko prav lepo pozdravljam. Če bi se podpisala, oziroma če bi natančno - vedel« katera me vabi, bi pa menda vseeno prišel. AU SO JAPONCI MODERNI? TOKIO, v septembru. Če prideš v Tokio, se naj prvo začudi*. kako moderno je to mesto. Nebotičniki in lepa nova poslopja, pa nobenega sledu za potresom in usodnimi požari 1. 1923. Mislil boš morda, da je samo določena četrt tako moderna, a tudi tam. kjer ni reprezentativnih zgradb, kjer je prebivalstvo sestavljeno iz delavcev in revnejših slojev, kaže Tokio obraz evropskega ozir. prav za prav ameriškega velemesta. Mnogi avtomobili in cestne železnice dopolnjujejo ta obraz. Pa žive prebivalci tega modernega mesta tudi moderno? Ali se da tukajšnje družabno i.vljenje primerjati z družabnim življenjem drugih velemest? Ali je natančno isto kakor v Londonu. Parizu. Berlinu? Kako zapravljajo Tokijčani svoj čas? In kaj se sploh "dogaja' v Tokiu? Ne smemo pozabiti, da smo na Daljnem vzhodu, da smo na Japonskem. Japonska je obdržala socialno strukturo fevdalne države. Za vsem napredkom, ki se kaže posebno v tehničnem področju — železnice so n. pr. vzorne — stoji nenapisani zakon, izročilo, ki se dozdevno sicer vda'a modernim pre-osnovam, a ima v resnici dvakraten vpliv. In pri ljudstvu, pri katerem imata družina in oblika občevanja tako veliko vlogo kakor pri Japoncih, to mnogo pomeni. Družina je najsvetejše, kar obstoji. Kakor je tesna zveza med posameznimi družinskimi člani, tako težko je Evropcu udeleževati se japonskega družinskega življenja. Japonci se drže med seboj neomajno svojih starih tradicij. Doma nosijo skoraj vsi japonsko nošo, čeprav vidiš moške na cer.ti in samo cb sebi umevno pri oficija.l-dnn Pravilne* Edinstven Hurr.idcr Zavojček Zip — pa jo odprto! Ali vidite pritrjen "tab" vrhu zavojčka. Pritisnite polovico s svojim palcem. Obdržite drugo polovico. Preprosto. Hitro. Zip! To je vse. Edinstveno. Zavito v cellophane, ki je varen proti prahu, mokroti in bacilom. Čisto, zaščiteno, lepo SVEŽE! Kaj more biti bolj moderno kot LUCKIES' Izbolj Sani Humidor zavojček — tako lahko za odpreti! Damr—LUCKY TAB jo zaščita za vašo prsic. tujski koloniji priredi kakšna slav-nost. Tu eksistira nemški lokal "Fle-dermaus", kjei- imajo izborno pivo, in restavracija ' Bon Ami", kjer i-majo izvrstno jed — in konec. Nočnega velikomestnega življenja ni, obubožana Jošivara, o kateri kroži toliko legend, nikakor ni mesto tisočih vesel j, temveč je le resen socialen problem. In kakor so v Tokiu v najboljšem pomenu besede moderne vse uredbe zunanjega življenja, tako nemoderno je družabno življenje. To nasprotje se očituje v Tokio tem bolj, ker se zdi mesto kakor vsako evropsko mesto in pričakuješ nehote istih zabav. V Kiotu, "prestolnici juga", ki je bila bila do srede preteklega stoletja prestolnica države, in v provinci je seveda čisto drugače: tam je Japonska japonska, tudi na površini. In koliko so Japonci ofi-cijelno za "moderno" in proti njej, zlasti v zadnjih letih, to je spet druga zgodba, kakor bi dejal Rud-yard Kipling ... MODERNIZIRANJE ARAB!J SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslainjmo se vsi brei Izjem« te stare in stanovitne domače banke. Zelo zanimivo je, kako skuša srednje-arabska država Nedžd pod svojim vladarjem Abdulom. Azizom ibn Saudom rešiti problem prilagoditve muslimanstva na moderno dobo in njeno tehnično civilizacijo. Tu vlada še najstrožji muslim. pu-ritanizem, ki je v svojem bistvu odločen sovražnik modernizacije. Kemal paša v Turčiji si v enakem položaju ni vedel pomagati drugače nego da je muslimanskemu pu-ritanizmu preprosto zlomil vrat in postavil svojo državo na čisto posvetno in protiversko podlago. Ibn Saud tega ni mogel storiti, ker bi ga vsak poskus te vrste stal prestol. Vendar pa mu je uspelo izvršiti. modernizacijo svoje države, ne da bi mu mogel kaj očitati niti najbolj zagrizeni islamski staro-kopitnež. Zgodovina tega vladarja bi bila vredna romana. Njegov oče je pred tridesetimi leti izgubil vlado in prostost, njega in vse njegovo sorodstvo so zaprli v trdnjavo Riad. v kateri je imel svoj sedež njegov najhujši sovražnik, emir Muhamed ibn Rušid. Mlademu Saudu se je nekega dne posrečilo, da je ube-žal s kakšnimi dvajsetimi tovariši in s to četico je kmalu nato z neverjetno predrznostjo zavzel Riad in ubil emirja. Riad je postala njegova prestolnica, od tu je z neštetimi bitkami in pohodi, razširjal svojo oblast čez srednjo Arabijo, kjer je osnoval eno najbolj trdnih arabskih samostojnih držav. Ibn Saud si je mnogo prizadeval, da bi otvoril zapdni kulturi in civilizaciji prosto pot v to deželo, a kmalu je zaradi tega naletel na odpor svojih bivših najzvestejših pristašev vahabitov, ki so fanatični borci za čistost in nedotakljivost islamske tradicije. Še pred enim letom je bil zaradi njihovega odpora skoraj izgubil prestol in življenje. To g i je i~modrilo. Vdni se je zahtevam svojih ima in o v. višjih duhovnikov, in je še poostril živ-ljenske prepise za svoje podanike. Prepovedal je tobak in alkohol po-popolnoma, ženske so pud strožjim režimom nego prej, tujci se smejo stalno naseliti v deželo le tedaj, če se priznajo k islamu. Vsak državljan se mora točno držati verskih, predpisov giede jedi in posta, tatu polomijo po starem običaju roke. morilca obesijo brez milosti, moški si ne smejo biti brade, a kadar kdo umre, svojci ne smejo žalovati— vse kakor zahteva k:>ran. i Skratka, v Nedžu ž*vi najslarej-' ša muslimanska tradicija v vsej : svoji neokrnjenosti. Poleg nje pa uporabljajo telefon, avto in radio — kakor v vsaki moderni državi. Kako je mogel Ibn Saud sprijazniti svoje ljudstvo s temi hudičevimi pripravami? Povsem priprosto. — Sklical je v RiaA zborovanje, na katero je imel pristop vsak državljan. da izrazi svo'e želje. Ena izmed teh želj je bila ta. naj bi pojasnil ali se moderni stroji strinjajo z nauki korana. Ibn Saud je izjavil. da bo predložil to vprašanje v pretres zboru duhovnikov. In ta dal njegov vpiv. je proglasil, da zbor. v katerem je seveda previa -ni niti.v koranu niti v suni (ustnem izročilu« mesta, ki bi nasprotovalo telefonu, radiu in drugim zapadnim pridobitvam. Ljudstvo ' je bilo s to odločitvijo zadovoljno in tako ni čudno, da so uvedli v Nedži motorje, stroje in tehnične aparate vseh vrst.,To je prav zanimiv kulturno zgodovinski pojav: ' Po eni strani ljudstvo, ki živi v naj - | .-"rožjem seglasju s preko tisoč let .-tarimi verskimi predpisi, po drugi strani p.i vozijo kraljevi avtomobili pi dobrih cestah, telefon spaja prestolnico z najbolj oddaljenimi koti dežele, radio-postaja veže v bližini Rdečega morja Nedžd z vsem svetom, moderni vodovodi in traktorji na poljih dajejo videž povsem sodobnega življenja. Sveti mesti Medino in Meko bodo elekrtifici-rani in v Darinu ob Perziškem zalivu so začeli graditi veliko letališče. kakršno obstoja že dalj časa v Džidi ob Rdečem morju. Nad verniki brnijo letala in pojejo antene — brenčijo in pojejo pa v i-menu prerokovem. Znani nemški posatelj Hans Jacob je spisal še pred izbruhom spora med Kitajsko in Japonsko serijo zanimivih člankov s svojega potovanja po Daljnem vzhodu. Prvi od teh člankov je tukai priobčen. Gotovo bo zanimal naše čitatelje. Ce utegneš v Harbinu ostaviti ekspre^n; vlak za nekoliko ur, skočiš pred postajo v eenga številnih ameriških avtomobilov in se popelješ na ogledovanje. Harbin je središče velikih podjetij, a vsem ne-destaja stanovitne podlage — tega so krive sprememljive in negotove okoliščine, Harbin je ka.kcr mesto kopalerv zlata. Sem prihajajo cd blizu in od daleč lovci in trgovci s kožuhovino, veliki posredovalci in pustolovci. Mesto špekulantov. Zabavišče za vse, ki jim je bilo razkošje in udebje kopo odmerjeno, pa hočejo seda* uživati "dobrote civilizacije", med katere spada v prvi vrsti gotovo i-gralnica. Samo ob sebi umevno je. da ne mreš po bežnem posetu izreči SDdbe o gradnji in temlju ali ;elo c gospodarskem pomenu kakšnega mesta. A potovalcu niti n: 30 tej.i: gre mu za vtis "na prvi pogled". za ozračje, ki naj vpliva neposrednjo nanj. .. Tu je poslopje Yacht kluba ob Tsungariju in v daljavi se bočijo cki železniškega mos.u, enega naj-vane.ših na Daljnem vzhodu, ki ta si med rusko-'aponsko vojno dva japonska majorja hotela pognati v zrak. Atentat so pravočasne prrpreč li. a mo^t kakor sploh manežurska železniška proga, glavna žila Mandžurije, sta ostala cilj mnogih aspiracij z nemiroljubni-mi, p.i tudi miroljubnimi sredstvi.. . V Hirbinu je veliko ruskih emigrantov: v Harbinu je kira;ska četrt. o kateri ne vedo. šteje li sto t soč a'i dve s:o tiseč prebivalcev, i Takšne razlike nmajo pri številkah. ki se bavijo s Kitajsko, nobene vloge. Ameriški profesor Wilcox je cenil prebivalstvo Kitajske na 300 milijonov — toda pomota za okroglo sto milijnov je po rrego-vih lastnih navedbah povsem možna. Če pomislimo, da štejeta Francija in Nemčija skupaj okrog sto mi'.'jenov prebivalcev. lahko izmerimo enega izmed problemov Daljnega vzhoda'» Cela vrsta cest ima evropski značaj. Poslušaš in vprašuješ: Harbin je eldorado pustolovcev in oporišče Rusov, ki sede v upravi železnice. služb"« za A^MM) nu leto brez vedno-ti svojega očeta. 1. oktobra je dobila -lužbo v lira d it za pritožb«' in šele po deve-t ill dnevih je n Ji* n « mm* za lo i/.-V«m!«*1. — Moj o.-.- nimi nikakega o-prstvka z mojo sluxh«>. — j>» iv-kln Mrs. Hji'iies. Ifot«*bi s«*m (h'luti. .Mrs Ilaiii's j«> bila pn-tl k rutk i ni lotVna «»1 -voje«ra možu v II' in». NVv. KITAJSKA ŽENA PROTI ZA-PADNI CIVILIZACIJI Mi'H.-|!*oilm*«ra U<»llgl*eN;| Svetov-li" /vez«* ;il»>i iii«*n«'nih /.en. ki se je neiluvtnt vršil v Torontu v Ka-n.nli, -«• je mleležil«« tudi veliko število zu-toi>iii<' .izijskili žen. Kitujku 1»nt Cen je imela iia«r<»-vor na zl>or«»va!k<*. ki jili je bilo «»kr«>^ HM); — < u.jte mojo prošnjo, žene vsejra -veta! 1'oinairujte nam n-stvur ti jez proti uvozil opija in heroinu, eijrurot in «>pojiiih pi.ja«' ter filmov najnižje vr^t<\ s katerimi preplavljajo na.še dežel«* ka-!• tali-ti vseli držav ter tako v/.-podkopuvujo odpor in moralo mojega naroda. Sama sem bila tako zaslepljena .da sem občudovala vašo eivilizaeijo brez pridržka, zdaj pa jrlohoko obžalujem, «la s«> naš narod «'<*dalj«' bolj oprijema vaših šejr in razvad. Kitajska --vojimi l"tii milijoni ljudi stoji «■1» preobratu svoje zirndov 'ne. Me žen-* moramo dali vzgled zdraveira in «*isT«*ira naeina življ«*-nja ter utrditi telo in duha za nove east*. I VASOVANJE PLAČAL S SMRTJO KORISTEN POSEL ZA UBIJALCE Zopet -e je dogodil žalosten do-jrodek, ki jasno kaže vso pokvarjeno-,! in podivjanost današnjega svet a. Miren, pošten in .delaven Tu je policijska palača, iz rumene- nihulvn'«'•. ki je stopil komaj v ga peščenca, prekomoderna. čista, življenje, je moral vasovanje pri dekletu.ki ya je nameraval po-roeiti. phieati z življenjem. Tra •rika j«* tem o«"itnejša. k«-r je dejanje zagrešil družinski ove, ki vendar ni imel nikake koristi na- 4 •JoUET. III.. TJ. oktobra. — Riehard L«»eh in Nathan Leopold. ki -ta bila l«*ta 1M2-") zaradi umom mladejLra i leeka L»uoh:e Franka v.Chieajro obsojena na dosmrtno jeeo. iinat;i seuaj v jollietski kaznilnici vsak svojo službo. Loeb dela v kaznilniški vrtna rniei. ker se je v višji šoli p«»--■"biiii posvetil rastlinstvu in mu sedaj njejrovo znanje prt sedanjem delu zelo pomajra. Leopold, ki je bil do zadnjega easa knjiž-liiear v kaznilnici in je mesto izgubil. ker j" pri zadnjem uporu kaznjeneev knjižnica pogorela, poučuje kaznjence v splošnem znarsvu. /< >ba sta s sv«tj«» usodo zadovoljna in pri dobri volji. Po razsodbi morata do konca svojih dni ostati v ječi. kJetu. "Ne iz ljubosumnosti, temveč v naši vasi smo sami gospo darji!" — j«* zavpil nad nesreč neženi. ko mu j«* zadal smrten u-daree in s tem npropastil sebe, družino in bližnjega. Komaj 20-1 et li i mladenič Tomaž fiolp iz Malega Cirnika je šel va s«»vat k svoji izvoljenki \ vas Oeš- stvarna, krasna. Nie nasproti neko upravno poslopje itd. Že tu začenjaš uvidevati, da bi morali na Daljnem vzhodu govoriti manj o evropskem nego o ameriškem vplivu. kadar gre za zadeve "civiliza- spPotoVMti pošteiiemu fantu in de-cije". Cesarski grobovi vplivajo v osa-melosti parka s stoletnimi drevesi predvsem z zaključenostjo arhitektonske koncepcije. Svetišča in vrata so silna v svoji zgradbi. Pred njftmi kameniti sloni, osli. konji, \ j nepopisno živi. Na strehah svetišč ! živalski ornament, ki so groteskno I naturalistični. Zapreš oči — čas je - ,r ,___. . . „ i jevce. M»*il potjo, ko se je vračal tu cbstal. • i -i i , | proti (lomu. je bil napaden od i Nekoliko sto metrov dalje se zdi. neznanih fantov.č Kden izmed teh ! da je čisto nasprotno. Ogromna ga je močno ndaril s kopačko po J mreža iz bodeče žice z izolatorji: glavi in mu prizadejal smrtno j t0 pomeni, da se da v mrežo po- nevarno rano. liil je pepeljan v j gnati smrtonosni tok visoke nape- b«>lnic«». kjer .ie pa p<> treh tednih j tosti. Kdo stanuje v tej hiši, kate- trpljenja umrl. Izpovedni je še. da | re streha se sveti med visokimi napadalcev sic.-r ni poznal, vendar ; drevesi? To je poletna rezidenca pa j,, povedal ime osumlpenca. Po j "mladega maršala", sina maršala vestnem poizvedovanju orožni- (Cangsoiina. Čangsuelian, je gospo- štva je bil naposled aretoran ne- j dar treh rodovitnih mandžurških ki l7 <>šnjeva. poročen mož prov ne. Pravijo, da je mladi mar- in »iružinski oče. ki ie dejanje ske I šal. ki nastopa na dinejih v čast sano tudi priznal. "Nisem -a mi- I odličnim gostom v smokingu in s slil fak(| hw]or _ ^ sM -- vi| , trakom Častne legije orodje v rokah i svetovalcev svojega očeta, ki je.' ; kakor znano, poginil pri dinamit- | j nem atentatu na njegov vlak. Če 1 se hočeš baviti s tem problemom, | moraš pričeti z razjasnjevanjem | političnih prilik na Kitajskem. In to ni povsem preprosto... Niso za-' man napeli bodeče žice s smrto-; ADVERTISE in "GLAS NARODA" POUČNE knjige MOLITVENIKI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York : : : IGRE : RAZNE P O V E S T I IN ; ROMANI MOLITVENIKI TA URA v pdatno vez................30 ' v fino utnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ________________________________1.80 ZA DU&O v platno vel..................90 v fino usnje vez ............1.5«» v najflnejie usnje vez lil ISK1 GLASOVI v platno ve«................ JO v usnje vez. .................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. l.ta IŠKU SRCA v imltirano usnje vez. .60 v usnje vez....................SO v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ..................................1.50 v bel celluloid vez. .......1.20 IESA NAS DOM v ponarejeno....................1.— v najflnejie usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 UJA VARHINJA fino vez ..................-...... v fino usnje ------ v najfinejše usnje trda vez .........................—....... Prva čitanka ........................................75 Pravila ta oliko .................................65 Prikrajfvaqjs perila pa ž i volni meri k vzorci ............................1.— Psihične motnje na alkoliolski pod- laci ...............................................75 Trakt if nI računar ...............................75 Pravo in revolucija (1'itamir) .........30 Predhodniki in idejni utemelji ru- flkega idealizma ....................1.50 Kadio, osnovni pojmi iz Radio trli'iike, vezano ........................2.— broširano ....................................1. Karunar v kronski iu dinarski veljavi ........................................ Ročni slov. italijanski iu itall- janski-slovenski slovar ............ H or ni spiMvuib vsakovrstnih pisem ...........................................50 Sol m en je ...............................................50 Slike iz živalstva, trdo vezana .........9« Slovenska narodna mladina (obsega 4GC! strani t ................1.50 Spretna kuharica. trdo vezana ...1.45 Sveto I'ismo stare iu nove zaveze, lepo trdo vezana .................. Humoiske, Groteske in Satire vezano .............-............... broširano............................. Izlet g. Broučka .............. Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60 Iz tajnosti pri rode .............................50 Iz modernega sveta, trdo vez. ....1,60 Izbrani spisi dr. Iran Mencinger: 2 zrezka ....................................1.50 Igračke, broširam* ..'..............i..............80 Igralec .................................................75 Jagnje....................................................30 ...Ji« ....56 ^"Preganjanje indijanskih mlajonar- j ..........80 jev...................-............................. ..........60 Razkrinkani Habsburiani .................50 j .......1.30 Roman treh src ...............................1.20 ....CO Sadno vino ................................. Spolna nevarnost ...................... Sadje v gospodinjstvu ............. Slavonic American Year Book Cčbenik angleškega jezika ...3__ ......-10 ......21 ......75 Janko In Metka (za otroke) ... Jernač Zmagovač, Med plazovi Jutri (Stru^) trdo vez ............ broš....................................... Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 30 zvezkov, lepo rezanih ................................10.— zveaek: Ilr. Zober — Tugomer broširano .....................................75 Juan iMserlja (Povesti iz španskega Življenja .............................................50 Kako se sem jas likal (Alešovee) I. zvezek .....................60 Kako sem se jaz likal < Alešovee) II. z v..........................60 Kako sein se jaz lika) (Alešovee( III. zvezek .............60 Roman zadnjega cesarja Habsbur- is na ............................................1.20 Robinzon .......................'.......................50 Robinzon Crusoe..................................60 Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdeča in bela vrtniea, povest .........30 Rdeča megla ........................................70 Rdeča kokarda....................................1.25 Slovenski šal j iver ...............................40 Slovenski Robinzon, trd. vez..............75 Sueški invalid .......................................35 Sveta Genovefa.....................................50 Sotnce in sence ...................................65 Skrivnost najdenke .............................35 Skozi širno Indijo .............................50 Sanjska knjiga, mala .........................00 Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1.50 Spomini Jugoslovanskega dobro* rotjea. 1914—1018 ........................1.25 Sredoziuici, trd. vez......t...................60 broš. ...............................................40 Strahote vojne .... Štiri smrti, 4. zv. Smrt pred hišo .. Stanley v Afriki ................................50 ................................65 ..............................50 va tski molitveniki: 1.20 1.50 1.C0 1.50 l.GO I .80 1.60 I lit Jstarosti, fina ve/.. ........... i Boku, a mir ljudem, fina vez tajflnejAa vez ........................ rec iteboakt. v pl*ttw<............... flu* ves ................................. ar, naJflnejSu ve/ .................. igleški molitveniki: (za mladino) Pa P raj erbook: barvaste platnice vez:»no .....30 v ltel«» ki -f vezan..................1.10 I nlo Me ........^0 ........33 of Heaven: flrin veča a«..................................35 v umu j«* rriiiiMt ..........................«0 v najfinejše usnje vezano ........1.20 t ZA «11 IRAKI 4? t of Heaven: e«4.Jd vezano ........................l.?0 v eelold najfinejši vez ............1.50 v fino usnj«' vezano ......"..........1J>0 U« Pocket Manual: v fino usnje vezano ................1.30 Maria: v fluo Krnile vt-vuiuo ...............1,40 )UCNE KNJIGE leAko slovensko berilo ............2.— leško-slov. In slov. angl. slovar .90 rika in Amerikanci (Trunk) 5.— eijska tluiha ali nauk kako se naj hI reže k sv. maši .................10 na let I jh im boleznim ...................75 kniaka jezero................................1.20 tati iivinosdravnlk .trd. vez. 1.60 brokirano ..................................1J2S nari zdravnik po Knaipu: trdo vez.....................................1.50 (»roMraiio ................................1.25 edoreja ........................................1.50 ri računar ....................................75 oo'avija (Mellk) 1. zvezek 1.50 1 zrezek, 1 -2 snopič ............1.80 tarstvo (Skalicky) ....................2.— Ika srbska gramatika .................30 ka zgodovina Slovencev, Hr- vato v la Srbov ....................... 9 se postane državljan Z. D. » so postane ameriški državljan o dostojnem vedenju ....... Katekizem .............................. Računica .......................... batna in »nubilna pisma in eneržija ........................ leta dr. Janeza Ev. Kreka L zv........................... H. ZV...................................... (Oka skupaj 90 centov) .30 .25 .15 .50 .60 ...75 ..50 .35 1.25 .75 .50 .50 karat vo ..........L— ..........1M . Kuharica, 668 str. lepo vez. (Kalinšeki ................ iMs: 1. ilel ...................................... .30 2. del ..........................................30 trdo vez.................................„..1.50: bnrirano ....................................1 .-."i l'čna litij i ta in berilo laškega jezika ..............................................60 1'vod v filozofijo (Veher) 1.501 Veliki slovenski spisovuik: zbirka pisem, listin iu vlog za zasebnike in trgov re ................1.25 j Veliki vsevedež ...................................80 Voščihta knjižica ...............................50 Zbirka domačih zdravil .....................60 Zdravilna zelišča .................................10 Zel iu plevel, sloutr naravnega zdravilstva ..................................1.58 I Zgodovina I metnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine ................................1.25 Zdravje in bale/en v domači liiši, ■J. zvezka ....................................1.20 Zgodovina Srbov,- Hrvatovin Slo-Vt-ncev (Mrlik) II. zvezek .....................................80 1'rorokovalne karte ......................L— POVESTI in ROMANI Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roiunn (l! zvezka! ....5JJ0 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................................65 Agitator (Kersnik) broš..................80 Andrej Hofer .......................................50 Beneška vedeževalka .........................35 Belgrajskl biser ................................„35 Beli mecesen ......................................40 Bele noti, mali junak .........................60 Balkansko-Turška vojska .................80 Balkanska vojska, s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................20 Blagajna Velikega vojvode .............60 Belfegor ...............................................80 Boy, (roman) .....................................65 Burska vojska ...................................46 Beat in dnevnik ...................................60 Božično darovi ...................................35 Božja pot na Bledu .............................20 Božja pot na Šmarni gori .................SO Cankar: .. Grešnik Lenard, broš..................70 .Mimo življenja .............................80 Moje življenje ...........................75 Romantične duše .........................60 Cvetke ...................................................25 Cvetina Borograjska .........................50 Čebelica .................................................25 Črtice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Milčinski .........................60 Darovaua, zgodovinska povest .........50 Dekle Ellza .........................................40 Dalmatinske povesti .........................35 Dolga roka.............................................50 Do Ohrida in Bitolja ........................70 Doli z orožjem ...................................50 Don Kišot iz La Manhe .................40 Dve Kliki: — Njiva; Starka ........(Meško) .......................................60 Devica Orleanska ...............................50 Duhovni boj .......................................50 Dedek je pravil; Marinka iu škra- tetjeki .............................................40 Elizabeta .............................................35 FabijoU ali cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk.................................35 Filozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo .........................................50 Gozdovnik (2 ZVEZKA) ..............1.20 Goispodariea sveta .............................40 Godčevski katekizem .........................25 Gostilne v stari Ljubljani .................60 Grška Mj tologija ..............................1.— Gusarji ..............................................„75 Gusar v oblakih ...............................80 Had« Mural (Tolstoj) .................,40 HČI papeža, ves. ................................L— Hektarjev am* ...............................50 Hedvlka .........................................„40 Hudi «ast Hlače duie, veseloigra .75 (Kmetova) .........................„40 (11. sv.) .................35 Korejska brata, povest iz milijonov v Koreji i........................................30 sPO«nin znanega potovalea ............1.50 Krvna osveta .....................................30 Stritarjeva Anthologija. broš .........80 Kmečki punt (Henoa) ........................60 Sisfo povest Iz Ahrnoev .........30 Kuhinja pri kraljU-i gosji nožici ..u»0, medvedjega !ove». Potopisni Kaj se je Markaru sanjalo ........... Kazaki ..................................................60 f^1"*1^ bo, V. zv. Križev pot patra Kupljenika .........70! Sveta Nethur»R ............ Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 i SpN«' iualti 1"» esti ...... Levstikovi zbrani i,pisi ....................90 Stezosledec............. 1. zv. Pesmi; Ode In elegije; Sonet je; Romance, balade in b-gende; Tolmač (I>evstik .......70 5. zv. Stika I v stika in njegove kritike in polemike ........................70 Trdo vezano ............................L— ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Ku]Krijski stražnik, rradnik, Je/.ifni doktor, (»oslil-tiiC-ir. Kle|tetulje, Natakarca, Duhovnik, itd..................................60 Lov na ženo (roman) .......................80 Lucifer ..............................................1.— Marjetica ............................................JiO Materina žrtev .....................................50 .Moje življenje ...................................75 Sbpek Samotarke Sveta noč .............................. Svetlobe iu sence .................. Slike (Meškoi ..................... Seržant Diavolo, vez. Spake, humoreska, trda vez. ...............30 ...............35 ................35 ...............35 ...............30 ...............35 ...............311 ............1.20 ...............60 1.60 ......i*) S H A K KSP E A REVA DELA: Maelibet. trdo vez................................90 broširano .......................................70 Othelo.....................................................70 Sen Krasne noči .............................70 SPLOŠNA KNJIŽICA: Mali I*ord .............................................80 Miljonar brez denarja ........................75 Maron, krščanstvi deček iz Libanona .............................................!5 Mladih zanikernežov lastni živo- topiš ............................................75 Mlinarjev Janez ...............................30 Musolino.................................................40 Mrtvi Goslač .......................................35 Mali Klatež .........................................70 Mesija .................................................50 Malenkosti (Ivan ALbrecbt) ..........25 Mladim sreem. Zbirka invest i za slovenska mladino .....................-;....25 Misteri/a, roman .............................. 1._ Možje ..................................................1.25 Na različnih potih .............................40 Notarjev nos, humoreska ...................35 Narod, ki izmira .................................40 Naša vas, II, del, 9 povesti ...............90 Nova Erotika, trdo vez .....................70 Nasa leta, trda vez .............................70 broširana ......................................30 Na Indijskih otokih.............................50 Naši ljudje.............................................40 Nekaj iz ruske zgodovina ...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih i»ohodov bivšega slovenskega polka....................1.50 Ob 50 letniei Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda..................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 inehko vezana ...............................50 Praprečanove zgodbe...........................35 Pasti in zanki ....................................25 Pater Kajetan.................................... Pingvinski otok ...................................60 Povest o sedmih obešenih ................-.50 Pravica kladiva ...................................50 Pabirki iz Roža (Albrecht) .............25 Pariški zlatar .......................................35 Pri ha j ar, jMivest .................................60 Požigalee.................................................25 Povesti, i>esmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano ..................................1..— Po strani klobuk .................................50 Plat zvona .............................................40 Pri stricu ............................................60 Prst božji ............................................J3» Patria, itovest iz irske junaške dote ...................................................30 Po gorah in dolinah ...........................80 Pol litra vifmvea .................................60 Poslednji Mehikanec ...........................30 Pravljice H. Majar .............................30 Predtržani, Prešern ia drugI svet- niki v gramofonu ..................... Pri godbe čebelice Maje, trda vez 1.— Ptice selivke, trda vez.......................JX5 Pred nevihto ......................................35 Popotniki ............................................60 Poznava Boga __________________________________30 Pirhi ....................................................„30 Po voden j ............................................^0 Praški judek .....................................JBi Prisega Huronskcca glavarja .........30 Pravljice in pripovedke (Košutnlk) 1. zvasek .....................................40 2. zrezek .......................................40 Prvlc med Indijanci............................30 St. 1. (Ivan Alhreeht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., briši rano .......................................35 .šr. 2. (Hado M urnik) Na Bledu. izvirna povest, 1S1 str., Itroš. .50 ^t. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broš. 10.1 strani .....................................35 sr. sr. 4. (Cvetko (War) ..Poletne klasje, izbrane i>ešmi, 184 str., broširano .......................................50 st. Št. St. St. St 5. (Fran Mllčinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži žina, vesekanodre črtiee I., 72 strani, broširano .........................25 0. (Novak) Ljuobsumnost .....30 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broš. .................35 8. Akt štev. 113 .......................75 Štev. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..............70 Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, relijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš.........J23 St. 11. (Pavel CJolia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest 12. (Dr. Kari Engliš) Denar na roodarski spis, ihjsIo-venil dr. Albin Ogris, 236 str., „ broš...................................................... St. 13. (V. XL Caršint Nadežda Nikola je vna, roman, poslovenil 1". Žuu, 111! str., broš. ....................30 Št. 15. Edmond in Jules de Gon- eonrt, Rem>e Mauiterui ...............40 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš. .....................45 Št. 17.' (Prosper Mariwee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mir- Ko Pi-etuar, S<) stra......................30 Št. IS. (Jarosl. Vrehllcky) Oporoka lukorškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 strani, broširano ......................................... Št. 1!). (Gerhart Hauotman) Po-top!jeni zvon, dram. hajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani, L-ro5................50 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in KomurasakL ja ionski roman, ia eesMne prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, hroš...................:..45 fit. 21. (Friloiin Žolna* Dvanajst kratkočaanih zgodbic, I L, 73 str. broš. ...................................................25 Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata .60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, Kalna igra, poslov. C. Golar, GO str. . broširano ...........................................30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str.. broS. ..................................................Jt St. 25. Poslednji dnevi Pompeja, II. «lel .................................................90 Št. 'M. (L. Andrejev) Črno maske, poslov. Josip Vidmar, S2 str. broš. ...................................................35 Št. 27. (Fran F.rjaveci Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, tt<) str., broš..............35 Št. lift. Tarzan sin opic ...................90 Tarzan sin opie, trdo vez.... 1.20 Št. 31. Roka roko .............................25 Št. Živeti ....................................25 št. 25. (Caj Salustij Krisp) Vojna z Jugurto, j »oslov. Ant. Dokler. strani. l>ro3......................50 šr. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani .........................................65 št. :!7. Domače živali .....................30 šr. ."iS. Tarzan in svet ........'..........1.— štev. La Boheme .......................90 Št. 47. Misterij duše ....................1.— šrev. 48. Tarzanove živali .............90 štev. 41). Tarzanov sin, trd vez ....1.20 št. 50. Slika De Graye ...............1.20 Št. 51. Slov. ba'ade in romance.....80 Št. TA. V metežu ............................— Št. .">. Namišljeni bolnik .................50 Št. 36. To in onkraj Sot le.................30 št. r»7. Tarzanova mladost, trii vez ..................................................1.20 Št. 5N. Glad (Hamsun) ...................90 i šr. 50. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma, I. del....................L— Št. iMt. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del ..................1.— šr. 01. <<;olar) Bratje in sestre.....75 Št. rat .........50 O. zv. trdo vezano. Yselmje 10 loves t i ..................................................J"»0 IGRE Beneški trgovec, I^rokaz v ."». dejanj Cyran de Bergerac. Herična komedija v i>etih dejanjih. Trdo vezano .................................................1 Edela, drama v 4. dej....................... Gospa z morja, .">. dej....................... Lokalna železnica, dej................. Marta, Semenj v Riehmondu. -I. dejanja .............................................. Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah _____ Tončkove sajne na Miklavšev večer. Mladinska i^ra s jH-rjem v U. dejanjih ........................................ R. L-. R. Drama v dejanjih s pre0 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikarši*') 1. 2., in 3. zv. skupaj ••................................1.— MALE PESMARICE: St. 1. Srl)ske narodne himne .......15 sr. la. što čutiš. Srbine tužni .....15 št. 10. Na planine .............................13 Št. 1L Zvečer ...................................15 št. 12. Vasovalec ...............................15 Narodne pesmi za mladino (Ži-rovnik) I., II. in II. stopnja 1"» ...................................................20 VSE :: stopnje >kuiiaj ...............50 Slaveek. zbirka Šolskih pesmi — (Medved) .........................................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .........30 Narodne vojaške (Ferjančie) ...........30 < Pregelj . ......................................1.— Lira, srednješolska. 2. zvezka sku- Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori (Aljasi — 3. zvezek: Psalm lis: Ti veselo iM.j; Na dan; Divna noč .............40 5. zvezek: -T».l*: V mraku: Dneva nam pripelji žar: /. vi-neem tem ovenčani slavo; Trislsiv .................10 (j. zvezek: (»pomiti k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Go-sjmkUi: Občutki; Ceslo ...................40 - Ljudski oder: 4. zv. Tihotapce, 5. dejanj .............60 o. zv. Po 12 letih, 4. dejanja ..........60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje .....................................60 1:1. snopič. Vestalka. Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška dekliea. Materin blagoslov .............30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fahjola in Neža ...............................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...........................30 PESMI in POEZIJE Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja ...... .1 — Tisoč in ena noč: I. zvezek .................................1.30 II. zvezek.................................1.40 III. zvezek..................................1.50 r. KNJIGE SKl'PAJ ................3.75 i V krempljih inkvizicije ..................1.30 V robstvu (Matičlč) ........................1.25 V gorskem zakotju .............................35 . ve/. V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ........................... 2. del ............................ OBA SKUPAJ ............. Veliki inkvizitor ....................... Vera (Waldova), broš............ Vojska na Balkanu, s slikami . ...90 ....90 .1.00 ...35 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano .75 broširano .......................................60 Volk spokornik in druge povesti....!.— trdo vezano ................................1.25 Višnje ga repatica, roman, 2 knjgi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv......35 V pustiv je šla, III. zv. ....................35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodtaik svojemu narodu .....................25 Vodnikova pratika 1. 1927 .................50 Vodnikova pratika L 1928 .................50 Vodniki in preporoki .........................60 Zmiset smrti ......................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja......j60 Za kruhom, povest .............................35 Zadnja kmečka vojska .....................75 Zadnja pravda, vez............................70 Zgodovina o nevidnem človeku.........35 Zmaj iz Bosne .....................................70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovee. 3. zv. skupaj ............1.50 Zlatokopi ...............................................20 Ženini naše Koprnele .........................45 Zmote in konec gdč. Pavle .................45 Zlata vas ...............................................50 Zbirka narodnih pripovedk: I. del .................................................40 II. del .............................................40 Znamenje štirih (Doyle) ...................50 Zgodovinske anekdote _______________________30 Z ognjem in mečem ........................3.— Zločin in kazen: I. iu II. zvezek ........................1.— vezana ........................................1.25 Zgodbe Napoleonovega huzarja.....—60 vezana ..........................................80 Zgodbe zdravnika Muznika .................70 Zlati pan4ar .......................................JO Zvestoba do groba ...........................L50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L zv. Vojnoawir aH poganstvo ........15 2.zv. Hudo bresdno......................35 3. zv. Vesele povesti .........................35 4. zv. Povesti In slike .....................35 5. zv. Študent naj bo. — Nai vsak du|i kruh _________________________ Akropol is in Piramide ........ broširano ......................... Azazel, trdo vez..................... Balade in romance, trda ve Bob za mladi zob, trda vez . Kraguljčki (Utva) ................. trdo vezano ..................... Moje obzorje, (Ganglt ......... Narcis (Gruden), IjtoS........ Primorske pesmi, (Gruden i Slutne (Albreht), broš................. Pohorske poti (t»laser), lir«»5....... Oton Zupančič: Sto ugank..................................... Vijolica. Pesmi za mladost ........ Zvončki. Zbirka ]>esiiij za slovensko mladino. Trdo vezano ........ Zlatorog, pravljice, trda vez ...... Slovenska narodna lirika .............. PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčič i Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek po 10 zvezkov skupaj ................. .....80 i ...80 :Ssl ...40 ....65 | ...80 .1.25 ....30 .....35 ...30 ....30 .....50 .....60 ...90 .....60 .....50 .40 .60 ........30 .....2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ...................................80 Šewt narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka) ....................................1.— MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ..........1.10 Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek.......................................75 11. zvezek .........................................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv.. vsak ..............................................45 AmeriSka slovenska lira(Holmar) 1 — Orlovske himne (Vodopivec) ........1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matica ...........40 Narodna nagrobnica (Pavčič) .........35 Gorski odmevi (Laharnar 2. zv......45 SAMOSPEVI: Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ...............................................45 Naši himni.............................................50 MEŠANI ZBORI: IL sv. (Laharnar) .. .45 zbori. Izdala Glaabe- Trije mefeanl .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM : Domovini, (Foester) .........................40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero In petero raznih glasov .........45 Jaz bi rad rudečih rot, moški zbor z bariton solom ln priredbo za dvospev .......................................JJ0 V pepelnični noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor ln orkester Izdala Glasbena Matica .............75 Dve |iw>I (Prelovec), za moški abor in bariton solo .................JtO . zvezek: Slaveek: Zaostali ptič; Domorodnu iskrica: Prt svadhi: Pri mrtvaškem sprevodu; (ieslo .40 k. zvezek: Ti osrečiti ji hot i (mešan zbori: Prijatelji in sen-ea (mešan zbori : SToji. solnčice *toj; Kmetski liiši .........................JO CERKVENE PESMI Dumari ^lasi. Cerkven;' j^smi za mešan zlu.r ....................................i._ 12. Tautuin Ergo (Premrli .............,~»0 Mašile prsmi za mešan zbor — (Sattner) .........................................50 12 Panj;e iLngua Tantuni Ergo B.ia je to prara gorenjska ceaca Lahno nape"-* se je po*ladala od vasice do rasi. pletia svoje bele vi-ju?e med zelene travnike in šele je včeraj prav, prav tam daleč, kjer se kadijo dimniki fabrik, «e je stisnila med gozdnata gorovja. Okoli in o-koli pa si gledal na veličasten pogled ruših Alp. Zdaj se je vsa kopala v solncu, ki smo mu bili hvaležni za ogrevajo;? solnce. kajti jesen je trkala na vrata. In v tem poznem solncu in v razkošju ivoje okolice je bila cesta tako lepa. da je srce vriskalo. Ne, to n« berač. To je truden, bolan, do skrajnost* izmučen človek, k; z majhnim dečkom bo son ogee.-n koraka po vriskajoči cesti. Kako daleč da je še v L.? O. daleč. ljubi moj. tri ure. morda štiri. Kako bo tale deček, kako boš ti— Posled mi 7drkne do njegovih nog. Obute so v same copate, kakor jih š.vajo iene v solnčni deželi, ki je ns moremo zapisati imena, ne da bi te rodila bol v srcu —. — Odkod že hodita? — Iz Ljubljane. Moj Beg, ah je to mogoče, da hodi ta starec v copatah, ta mali deček bosih nog peš prav iz Ljubljane v času. ko vozi vlak za mal denar, ko se gnete.o izletniki in romarji po neštetih avtobusih, ko pribrni po cesti vsak hip avtomobil se pripraši motorno kolo. prttven-Jja b^akel in samozavestne pridr-dra kolegij a nedelj dumi mamami al: kopico veselih fantov. Ali je m ogo če, da hodita po tejle beli ce-sti. ki danes sije r solncu. in ki jo bičal dež in jo vrtinčil predvčerajšnjim vihar, da hodita že esemdesn kilometrov in še več? Da hodita že tretji dan. vedrita. premražena, pod koaolci. nočujeia pri d c brc srčnih kmetih. — Zakaj se pa ne vozita, za Boga' S*arcu je nerodno, pogled mu u-ide v stran. Ne, to ni berač. Nekaj pcmenca s prsti, potem tiho reče — Nič ne reč?. Po cesti prikorakata se dva. mož in žena. in vsakemu vis* na ramah majhno živo breme, T.cnda deklica in še en deček, in ali se ni še nekaj drobnega gnetl-io cb materini strani? Toliko jih je bilo. naenkrat, vsa cesta jih je oila polna. In starcu ni bilo treba nič praviti. — Stara pesem, tista strašna pesem, ki na mraz ljuti kri, ki nam solze stiska v oči. Ni dela, ni zaslužka, ni usmiljenja. Samo bič, samo psovka in bič —. Ne verjameš, ko bereš v pismu. Če pripovedujejo, misliš, da pretiravajo. Ne razumeš prav za prav. zakaj rajši umirajo. A če jih srečaš takole sredi ceste, med tremi belimi kenfini, na lepi, lahno vzpeti go-tenjski cesti, ki jo greje solnce, jo božajo travniki in gledajo gore, če jih srečaš, nesrečneže, kako hodijo DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čfta urno nit članstva, pa£ p* vsi Slovenci v vaši okoHcL CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVEST! m ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. T»k»h—r.- CHELSEA Ml POPOLEN CENIK. JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKJ TEDEN Dvorni svetnik in primarij Rudolf ove bolnice na Dunaju dr. Funke je imel 1. t. m. ob 4. popoldne svoje prvo predavanje v zimskem semestru o zdravljenju neopera tirnih rakov, sarkoma in kostne tuberkuloze. Predaval je na z bledimi, izmučenimi obrazi in bo- I V™* Eiselbergerja pred Um, nogami in z deco na rami po Ravnik! iz ramih delov sveta, kaj-cseaadeset kilometrov m sto. tedaj i« * to Predavanje v pr-zakriči srce in v« utone. tvoj hla- j* namenjeno - Došli » o- in . ficijelni zasicpmki Litve. Estonske, f _ Češke. Rumunije. Hoiandske. Fin- šemljcni intemadjonallaem. in Norveške in menda neizmerna ljubezen in neizmerno Jugoslavije. - neoficijelno pa pred celim zborom tujih jim ljudi. Tega sredstva pa se ne poslužuje ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bareas TUDI V SLABIH ČASIH PREVARE CVETEJO. iNeka družba je odlašala do-samo on v Rudolfovi bolnici, mar- mafe del° za šivilje kot "izborno več še več drugih zdravnikov odličnega. slovesa, kakor docent dr. Aschner, prof. Riese, prof. Scherb-er. prof. Werner, primarij Muath. prof. Kerl. pof. Pichler, prof. Nobl.jlike za zaslužek, in drugi. Uspeh; so odlični, kakr- Neka tvrdka je trdila v inih doslej še ni bilo. .. priložnost za nezaposlene ženske. I*reiskava j»* dognala, da ta družba je sicer prodajala vzore«« in šivilo. ali na dajala nikake pri- dni razum in tvoja "duhovnost' ;voj materijalizesi in ves tvoj na- usmiljenje se dražita z bolestjo, z gnjevom. — Naj preje so hoteli uiti, tam više gori so hoteli preko, pa so jih v jell že blizu meje. Potem so si le izprosili dovoljenje. Do Ljubljane so še imeli za vožnjo. In zdaj gredo k bratu. Brat ima službo in kruh. O. saj vedo. da. je tudi pri nas trdo za kruh. A zanje bo. zanje bo še getovo. Saj so preveč pretrpeli. In njen mož je izučen delavec, spreten in priden. In pošten, tako pošten. Zanje bo kruh, in saj imajo brata tam geri. Sr^e se nam krči. Ubožci. Kaj bo. če vas upanje vara in vera v mirno bodočnost. Tako težko je danes za kruh. Sest lačnih želodcev čaka, in toliko bosih nog na tej beli gorenjski cesti. In tam gori je en sam brat. Moj Bog. — Samo, da smo tukaj, samo da smo. O toliko smo pretrpeli. — Taka trdna vera v trudnih očeh. tako neskončno zaupanje v teh izmučenih obrazih. — In v naših srcih je bolest in tako usmiljenje. Ampak, saj to niso berači. Vendar ponudimo najstarejšemu dečku majhen bankovec. — Da boš povabil bratce v prihodnji vasi na kruh in mlekc, — pravimo. — In aa boš enkrat čil Sokol, — dostavi nekdo. — O, — pravi mati tiho in blaženo, in vsem zasijejo obrazi, — saj mu je ime Aleksander — In vse nas dušijo solze. Gorje, domovina, če Njim ne boš našla kruha! se Venezuela po vseuč. prof. m bivšem ministru dr. Riveru Saldio-ca. Indtja, Kitajska. Arabija. Francija. Anglija ter veliko znanih kli-niških in drugih zdravnikov dunajskih. Predavatelj je izjavil še. da je opravičeno upanje, aa se posreči na tej podlagi tudi zdravila za raka v notranjosti, kjsr z mazili ni mogoče blizu. — Povedal je tudi vsem navzočim veselo vest, da bo kmalu otverjeno na Dunaju zdravilišče. kjer bodo sprejemali težke bolnike za notranje zdravljenje, in kjer se bodo mogli zdravniki iz vsega sveta pripravljati za zdravljenje s Poljšakovo metodo in njegovimi zdravili. To vest so sprejeli poslušalci s posebnim zadovoljstvom. Pcvedal je tudi. da je Polj-šakovo sredstvo na Dunaju pravilno registrirano in torej priznano. 'To se je zgodilo na podlagi odlič- Pred tako odlično družbo iz vseh delov sveta je prof. Funke predaval o svojih nad 20-letnih izkušnjah na polju raziskavanja raka in nekaterih sličnih boleznih. Omenil je na kratko vse. kar je aozdaj dognala raziskovalna znanost. Nagla-šal pa je, da se od vseh doslej zna- j mtl spričeval cele vrste znanih ev-nih 80 mete d zdravljenja niti ena. ropskih kapacitet. Videl sem tudi še ni obnesla. Ko je odpravil vse' tam ta izpričevalu v originalu, ki te metode, je dejal, da je on vi- j pričajo, kako nizkotno in smešno del samQ dva bolnika dozdevno o- je bilo ravnanje nekaterih naših zdravljena, ali še ta dva nista biia t ljudi, ki so kenčno dosegli, da je znanstveno dokazana. — Ta gro-' moral Poljšak iti v tujino, kjer se zna bolezen se razširja čedalje | osamljen bori za najbolj nesrečno bolj, čim bolje se ljudje hranijo, i človeštvo in končno za svojo čast, toliko več je raka. Zdravnikova naloga je bila v glavnem ta, da bolnikom vsaj bolečine lajša. Ozdra- za svoj obstanek.* Predavanje prof. Funkeja je tra- t jaio skoro dve uri. Na koncu oa je viti bolezen pa doslej ni bilo mo- j p=ka2al ^ ^^ obQlenj za ra_ ^oce- i kom, večinoma že docela ozdravlje- Šele od slovenskega učitelja Aloj-j na- ali v stadiju zdravljenja, da se zija Poljšaka smo dobili sredstvo, je videl proces zdravljenja. Videli a.katerem je mogoče reči, da imalsmo več obolenj raka na ženskih POZOR, ROJAKI Iz naslova na Usta, katerega pre. jemale, je razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov bodočnost ("es hat dan Anschein, ala ob diese Mittel die Zukunft gehosrte...."). To sredstvo je Poljšak imenoval "abjinin" in sestoji prav za prav iz več mazil. Najprej je opisal sestavo tega sredstva, način uporabe in uspehe, ki jih je predavatelj doslej že imel in ki so ga vspodoujali, da je čedalje z večjim interesom uporabljal to sredstvo. Opazovanja so mu utrjevala prepričanje, da se s tem kakorkoli oškoduje zdrava okolica, — na to se šele začne z drugim mazilom zdravilni proces. Uspehi so naravnost presenetljivi, kakor bomo pozneje videli na ozdravljenih osebah, ki so rade prišle, da pokažejo uspehe tega Pcljšakovega sredstva CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar S an Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. SaftW Salida, Louis Costello Walsenburg.'M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija B&rborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Glrard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kote Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chlsholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peahel, Fr. Sekala Eveleth, Louis Goofte Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povie Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Rrodarlck MEW YORK Oowanda, Karl Strnlsha am OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiil Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar linger, Jacob Resnik, Math Slapnik, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ, Fr. Schllrer West Newton, Joseph Jovan Wlllock, J. Peternel OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakte Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Prevlč, Louis Zupan, čič, A. SkerlJ Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz prsih. Nekatera so bila že strašna. Rak je segal globoko v notranjost in grozil z neizogibno in strahovito smrtjo. A!i zdaj le rdeča pega kaže, kje je bil rak. Mnogi zdravniki so kakor neverni Tomaži otipavali to mesto in vprašali, če kaj boli.— Videli smo ozdravljeno bolezen na raznih delih telesa, da celo v ustih, pod očesom zunaj in znotraj, na lobanji, na čelu, na kolenu, da celo na podplatih. Fotografije pa so pokazale, kakšen je bil rak pred zdravljenjem. Strašni so bili nekateri pogledi na razjedajo-čega raka. .. Videli smo celo ozdrav Ijenega raka na dveh moških spo lovilih. Zdaj sta možakarja zdrava. Ali niso to — čudeži, čudeži? In vsi navzoči odposlanci znanosti in raziskovanja so rekalit eto čudeži! — Videli smo grda obolenja sarkoma na nogah itd. Dvema bolnikoma so zdravniki hoteli nogo od svoj m »glasih, da n»-ki lek je v stanu zmanjšati »olšo krof. v <^tm:li diifh. in zair>>Tavljula «"*i-iar**lj". da na tiNi»v ljudi mor*»| pridati, da si» bili ozdravljeni ^ t»*tn !»*ki«m. V>led preiskav«* ^ » j mora It priznati, da to ni res. iti morali so ustaviti nadaijno oglaševanje. Prodajalci "zdravilnih pasov" ?*»» bili izgnani iz mnlilmvn>* tr-S»vinf. k^r jim j** poštna uprava pr- povedala nadaijno trgovanje. Hilo raznih T^lt *"pasov": [>a". ki zniža debelost, ki baje daje mladost nosiK-u. — «"-eš da naj-vevji atleti in zdravniki priporočajo. Neka ženska j** oglaševala hi-jruren lek proti žolčaim kamnom in o bil^ njene trditve "pretiran**" in. da ne bo kaznovana", je obljubila, da preneha nadaijno oglaševanje. •Xeka tvrdka. ki je prodajala lek proti naduhi, vnetju sapnika itd., je priznala, da lek ne pomaga prav ni«". Vse te švindlarije tvorijo izid federalnih preiskiiv v enem samem tednu. Federal Trade (oni-inissin ima namree nalogo, da ]>a zi na goljufive oglase v meddr žavni trgovini. Poštna uprava vodi stalno vojno proti hijenam v človeški podobi, ki rabijo pošto za prevaranje ljudi. Poštna npra va izključi njihove oglase in |»i-sma iz poštnepa prometa. slabši legi. Treba kupiti še lot zraven ali ga zamen it i z drugim in pri tem človek plača toliko, da brezplačni lot je le prevara. "Delo doma'. "IMp Wanted — Work at Home" ... "Polno zaslužka v prostem časa. Ni treba nikake izkušnje. I*išite po podrob-m- informacij*-". Takih in enakih o«las«»v je vse-|wi\siHli in moški ali ženska hr»»z (H>sla zlahka verjati:**. da je i-reil-no p«»'Nkii-.:ti. Ali »»glas je nava«I-rio h* «.»!«» izr-ahljanj«- Ijridi v potrebi. Podrobnosti pridejo |>o jk»-šti !n navadno pravijo, kako more človek d"tiar zaslužiti s pisanjem naslovov, šivanjem, vezenjem. krošnjarj»*njem hišnih po-tr*>bščin. nabiranjem časopisnih odrezkov itd. Ali najprej tr»-ha. da si človek nakupi potrebni material. ki stane toliko in toliko. In ako človek potroši par dolarjev za materija!, najde ktualtt. da o-!flašiiji»ča tvrdka je izgubila vsak interes, čim je »l"bila ta denar. Prodajanje farm po pošti. — Po navadi nikaka zanesljiva tvrdka ne ^kuša prodajati farm po pošti. Dejstvo, da priseljeniški zakon daje neke prednosti poljedelcem. je preeej razvilo to trgovino z "malimi farmami", češ. da ta nakup za bodočega priseljenca bo omogočil njegov prihod v Ameriko. Najprej to ni res. in drugič nihče v svoji pameti ne hi smel kupiti uikakega zemljišča, predno si jra ogleda. Poleg tejra vsaka država ali poljedelska sola rada daje informacije o kakovosti farm. ako človek navede, kje se nahajajo. Ni treba, da ljudje kupujejo močvirja in puščave. ko je zlahka izvedeti oil zanesljivih strani, koliko je resnice na oglašenili zemljiščih. Med takimi šviiullerji najdemo Patentne medicine. — V zad-one. ki obetajo malemu kapitali- njih letih je sicer mnogo manj o-stu hitro bogastvo z malo inve- glaševanj goljufivih lekov, ker se stieijo, ki prodajajo blago po iz- več na to pazi s strani zdravstve-redno nizkih cenah, katero bla- S1ih organov in ker boljši časo-go pa nikoli ne pride, prodajalci p^i nP pripuščajo takih oglasov, obstoječih in ne ne-obstoječih In vendarle se ceni, da prebival-inozemskih loterij itd. ci Združenih držav trosijo pri-V nekem slučaju se je ljudem bližno 100 milijonov dolarjev na obetalo razne visokodoneče na- leto za ničvredne medicine. Naslove v novi vrsti Prostozidar- vadno, kar imponira kupcu, je stva. seveda proti "malemu" pla-,dolg seznam priporočil s strani čilu. Neka takozvana "univerza ponuja doktorske diplome proti gotovi šolnini. Vse to švindlar-stvo ni brez humorja. iNeki podjetni človek iz Kanade, ki je pisal "zaupna" pisma tisočim ljudem. katerih naslov je pobral iz UTAH Helper, Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo* Koren Sheboygan, John Zovman WEST ar J.ta Frank Skok WYOMIXQ Rock Springs, Louis Taucher rezati, ali prišel je Poljšak s svojimi mazili, in zdaj je noga ozdravljena, moža hodita in se počutita tako dobro, kakor da nista nikdar imela take strašne bolezni. Enako smo videli ljudi z ozdravljeno kostno tuberkulozo. Izpod kolena do členov je že razjedala nogo, ali zdaj je vse lepo začel j eno in zdravo. — Neka mlada žena je pokazala svoj dovolj lep nosek, nič se ni poznalo, da ga je še pred meseci manjkalo do polovice, kakor nam je pokazala po-tografija. — Neki ženi so operativno že odrezali desne prsi, ali raka niso ugonobili, ta je dalje razjedal v globino, in strašna smrt bi ženo rešila daljnega trpljenja. Zdaj je žena — zdrava. Rešitelj je bil naš v domovini preganjani in zasmehovani Poljšak. Neki znamenit zdravnik je tlesknil z rokami in zaklicali — Kako je mogoče, da je lajik iznašel tako čudežno zdravilo, kako je mogoče, da je lajik mogel priti do takih svetovnih kapacitet, ki so mu dovolili na klinikah in državnih institutih preizkušati neko neznano zdravilo? Kaj takega, ne pozna zgodovina! (listi zdravniki, ki so Poljšaku sprva dovolili, da je mogel v Mariboru preizkušati svoje zdravilo, imajo s tem največje zadoščenje, — prekletstvo pa bo zasledovalo tiste zavidne kratkovidne-ie, ki so ga od tam pregnali!) Hvaležni moramo biti dunajskim znanstvenikom, ki so našega Poljšaka ne po povsem rehabilitirali, marveč mu napravili gladko pot do velikanskih uspehov do slave in tudi do blagostanja. V domovini bi lahko umrl v bedi in zaničevanja, kakor se je sicer zgodilo že mnogim velikim možem, ki so postali veliki šele dolgo potem, ko so si-romaki poginili.... A. O. : | telefonske knjige, je nudil, da bo poslala po pošti "12 kvartov kanadskega Rye" vsakemu, ki mu pošlje li) dolarjev. Kaj pa sa ljudje dobivali Dobivali so "Rye" zares, ampak ne viski, marveč rži v zrnih. Organizacija, ki vodi borbo proti goljufivi trgovini je Better Business Bureau, ki ima podružnice v raznih mestih. Ta urad preiskuje razne dvomljive tvrd-ke in oglase. Ali vse javne in privatne organizacije ne zadostujejo, ako občinstvo samo ne rabi nekaj previdnosti. predno vloži svoj de nar. Vse take ponudbe kot dobi vanje, kake lastnine za človeka, ki reši uganko, p roda van je draguljev za izredno nizke cene. medicine ki zdravijo bolezni, ki jih noben zdravnik ne more lečiti — vse to je dvomljivo in človek bi ne smel zlahka pasti v zanjko. "Lot" zastonj. — Ponujanje zemljisčne parcele zastonj, je stara igra, ki je pa še vedno v ra- Ijudi. ki so bili baje ozdravljeni. Preiskave navadno dokazujejo, da ti ljudje, ki so priporočali, so ali mrtvi ali pa sploh niso im*»-]i nikdar dotiene bolezni. Trgovina ničvrednih lekov je morda najhujša prevara izmed vseh, ker ne gre tukaj samo za izvabljanje denarja, marveč tudi zato. ker dotieni "lek'T utegne škoditi direktno in iudirektno s tem, da odvrača bolnika od pra* vilnega zdravljenja. Ko je človek bolan, naj se obrne k dobremu zdravniku in naj se po njem ravna, in naj ne zaupa v prodajalec "sigurnih lekov', ki jim je le do denarja. BOMBA V GLEDIŠČU OHIO AGO, 111.. 12. oktobra. — Ko je bil največji naval občinstva v gledišče, je eksplodirala bomba na strehi Monroe gledališča. Vsled eksplozije se je stresel ves dolenji del mesta in vse šipe v okolici so bile razbite. To je že drugo gledališče v dveh dnevih, ki je bilo bombardirano in dvanajsto, odkar je gledališka uprava pretrgala zvezo z unijo gledaliških operatorjev. Opera- torji zahtevajo, da mora gledaji-bi. Navadno lot je premajhen za j šče imeti vsak dan dva operator-zidanje. ali pa se nahaja v naj- ja. Nesreča ne počiva! Tudi tmri ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TX PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO 8VOJ1H OTROKI Ali ste ie eavarovani ta slučaj boleem, neegods oK »mriif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu dr uit v u Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bol-nižke podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znaia nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova drultva se lahko vstanovijo t* Združenih državah s 8. člani. Pristopnina prosta.— Berite najbolj* tioveneki tednik "Now Dobo", glaeOo JSKJ* Pišite pe pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pizhler, Ely, Minn. •GLAS NARODA" THE LARGEST SLOVENE DAILY In IT. 8. A. ČAKAM TE! ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zm Gias Naroda priredil G. P. 40 (Nadaljevanje.) — Otrok že spi. Ako bi g^a gospa baronica tako videla — vse bi morala pozabiti, — pravi Marta, medtem ko skoraj zaljubljena fleda na spečega otroka. Silva vzdihne. — Oče. mogoče — toda mati — — Ko bi si gospod baron hotel enkrat ogledati otroka? Silva se takoj oprime Martinega predloga. Naglo steče p«> htopnieah navzdol. Oče in mati sta še razburjena sedela pri peči. Zdelo se ji je. kot bi s svojim prihodom prekinila med njima važen pogovor. Boječe jima izrazi svojo željo. Baron ni ino^el razumeti prosečega pogleda njenih oči in vstane. — Aleksandra! — Opomin iti obenem prošnja je bila v tej besedi, medtem ko pogleda svojo ženo, ki je bila prej tako nedostopna za vsako prigovarjanje, sedaj pa si je malo premislila in je tudi vstala. Andrejeka navzočnost starega očeta in matere ni prav ni« motila v njegovem sladkem spanju. Strogi in resni obraz baronice se ni prav nič izpremenil pr pogledu na lepega otroka, medtem ko je bilo videti, da je baron zelo ginjen. — Papa! — Silva ponudi roko in oče ji ljubeznjivo poda svojo roko. — Silva, kako srečni bi bili. ako bi te od sedaj naprej imeli s tvojim otrokom vedno pri nas! — reče nenadoma baronica in pri-t'sne Siivo k sebi in jo poljubi na lice. — Mama. o. mama. kaj zahtevaš! — zakliče Silva. Nenavadna mehkoba in ljubeznjivost matere jo prevzame. V popolni oblasti razburjenih občutkov se Silva bridko izjoka — — — One noči s iva ni zatisuila očesa. ICako jo je prevzel njen dom s svojim earoin! Tisoče rok se j. ;»• stepalo nasproti in ji govorilo — ostani tukaj! Tukaj si na varnem pred neprijetnostmi tvojega sedanjega življenja. Nič neprijetnega in nadležnega se ti tu ne ruoTe dogoditi. Streslo jo je pri misli na njeno gospodinjstvo, z jezo je misl.la na neučno služkinjo; mislila je ua vso tesnobo in revščino svoje okolice, na skrbi za perilo. na vsakdanje kuhanje, in na najcenejše in najpriprostejše stvari, ki jih je morala vsak dan kupovati. Pred njenimi očmi je v*- že tako dolgo pogrešala. In tedaj se ji zazdi, kot bi bil Andrej stopil pred njo njo in jo pogledal z velikimi, žarečimi in oči- tajočmi ter žalostnim očmi. Zdelo se ji je, kot bi njegove tresoče ustnice vprašale: kaj sem ti storil, da me izdajaš? Z neharmoničnim glasom neha igrati in nasloni svojo glavo na tipke. Kaj je tedaj prišlo nad njo? Tukaj je pričela z Andrejem; tukaj se je priigral in prispel v njeno srce; zdaj pa je vse to tako daleč in obenem tako zelo blizu za njo! Zatopljena v svoje žalostne mi*li ni slišala avtomobila, ki se je ustavil pred gradom. Skoro se je prestrašila, ko stopi njena mali v sobo. — Silva, grof Ludorf je tukaj! Ali ga hočeš pozdraviti? Nehote zamahne Silva z roko kot da ji ni n č za grofa. (Dalje prihodnjič.) NOVI JACKIE V MOVIES HOLLYWOOD. I'al.. 14. okt. Jackie Coogan, ki je nekaj let razveseljeval prijatelje mufijev, je šel v "pokoj". Prestar je postal za otročje igre. Na njegovo mesto pa je stopil Jackie Searl. Ves denar pa. ki g-i zasluži, gre na njegovo ime na banko. Njegov oče, -John E. Searl. je navaden delavec pri neki pe-trolejski družbi blizu Hollvo-\vooda. ŠtariŠi žive v isti hiši kol prej. predno je Jackie postal igralec. Jackie se igra z vsakim sosedovim dečkom; njegova mati i-i* spremlja vsak dan v šolo in v gle dal išče. Jack i jeva mati pravi: — Moj mož skrbi za družino že 2"» let iu bo tudi še nadalje, dasi dela samo -"> dni na teden. Kar zasluži Jaek'e. je njegov denar. Kadar prične igniti novo igro. mu damo pet dolarjev, da si kupi za igro ootrebnih igrač. Zdaj pa mu boni kupila ponija. k«*r ga tako vesel ialian.'e. Jack i jeva učiteljica pravi, da ie najbrilitnejši učenec, kar jili je kdaj imela. Pogodbo ima za pet let in ko bo ta čas dokončal, bo že bogat in bo tudi lahko šel v "pokoj". KAKO SPRAVITI DUAMAN1X JOHANNESBURG, Transval, 14. oktobra. — X-žarki so rešili zagonetko, kako je izginila velika množina dijamantov iz vladnega rudnika v Namaqualand. Tihotapci so brez kake škod« svojemu telesu napolnili svoje želodce z dragimi kamni. Pri enem tihtapcu so našli v želodcu za 20 tisoč dolarjev nebrušenih dijamantov. pri drugem pa za 30 tisoč dolarjev. NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA b VULCAK1A sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna siužba vas čaka. Ulj ud ni, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in orezpla&ni vizej Odločite se za potovanje vnaprej! SATURNIA 29. oktobra 3. decembra VULCAXIA 14. novembra 22. decembra Katerikoli agent vam bo reservlral kabin«. COSULICH LINE 17 Battery Place New York PRIJETNO POTOVANJE V TRETJEM RAZREDU. BOJKOT RUSKIH PRISTAN1SC Uradniki White Star Line — International Mercantile Marine Company, naznanjajo, da so i/.-premenjeni prostori turistovskega razreda v tretji razred. Prevoz v fnjih stane manj koi v Tretjem razredu. Izpreinembe sti se završile na sledečih ekspresnih paru kih : Majestic, ki je največji parnik na svetu. Olympic in II<>-merie. ki je znan potnikom kot "razkošna ladja". V bivšem turističnem razredu se za inure seda j j ceneje voziti kot v tretjem razredu. Na razpolago je na stotine pr -i vlačnih kabin, krasnih javnih j prostorov hi prostoren krov. ka-t terega so se prej posluževali turisti. Nova cena za tretji razred stopi takoj v veljavo. ; Uradniki White Star Line in i International Mercantile Marine ! Company so postavili ta novi 25 MILIJONOV ZA BREZPOSELNE Predsednik ne\vyorškega mestnega odbora Joseph V. MeKee je izjavil, da bo mesto New York dovolilo 25 milijonov dolarjev za preostanek tega leta in za prihodnje leto v pomoč brezposelnim, ako bo sedanji načrt odobren. MeKee pravi, da bo zaposlenih 30 tisoč delavcev po tri dni na teden. Poleg tega bo tudi za liiesi. New York določenih 10 ali 12 milijonov dolarjev od skupne vsote 12ii milijonov dolarjev za držav« j iNew York. Skupni sklad za pomoč brezpo čelnim v New Yorku bo tedaj e. — pravi MeKee. ne bo nikomur treba biti lačen. HAMBURG, Nemčija, 14. okt - j standard tretji razred v na Nemške parobrodne družbe so danes sklenile bojkotirati ruska pristanišča, ker dolže sovjet. da je povzročil stavko na 31 nemških ladjah, ki se sedaj nahajajo v Leningradu in Odesi. menu, da povečajo potovanje v Ev ropo tekom božičnih praznikov in v dobrobit onih. ki nameravajo to zimo preživeti par mesecev v stari domovini ter izkoristiti nizke cene, ki sedaj prevladujejo vsepovsod v Evropi. z ROPARJI ZAVZEMAJO CEO MESTO LIZTON. In.. 14. oktobra. — Roparji, ki so se pripeljali v dveh avtomobilih, so prerezali vse električne in telefonske žice in se ta-korekoč polastili celega mesta. Medtem sa v State Uank vlomili v blagajno in odnesli $3500. 16. oktobra : Homeric, Cl.erbour* 17. oktobra: President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur iter, Rotterdam 21. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 22. oktobra: lierlin. Boulogne Sar Mer. Bremen 23. oktobra: Majestic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur M«-r. Rotten I am Augustus. Napoti. Genova. c4. oktobra: George Washington. Cheibourg. Hara-buig 26. oktobra: Bremen. Cherbourg. Bremen lie de France Havre 28. oktobra: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 29. oktobra: Sat urn la^ Trst Stuttgart. Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Euro; a. Cherbourg. Bremen Bereng:»ri-i, Cherl«n;rg Olympic, Cherbourg 31. oktobra: President Harding, Ci-erl*.itrg, Hamburg Cleveland. Ch»rbourg, Hamburg 4. novembra: Hamburg. CberiM.urg. Il^mli.rg 5. novembra: Homeri«-, Cherbourg Stil^ndam, ISoulogne Sur Mer. Rotterdam 7. novembra: America, Cherbourg. Hamburg 10. novembra: Roma. Napoli, Genova 11. novembra: Leviathan. Cherbourg Deutsc-hland, Cherbourg, Hamburg 12. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 13. novembra: Aquitania, Cherbourg Majestic, Cherbourg St Louis, Cherbourg, Hamburg 14. novembra: lie de Prance, Havre Vulcaaia, Trst President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam i 17. novembra: Bremen, Cherbourg. Bremen 18. novembra: , New York, Cherbourg. Hamburg j 19. novembra: j Her,in. ljuulogne Sur Mer, Bremen ■ 20. septembra: | Olympic. Cherbourg Kotierduxn, l'-oul'.gne Sur Mer. Rot-| terdam 21. novembra: j George Washington. Cherbourg, 11am-| burg 1 25. novembra: j Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 26. novembra: j Stuitj:art, Cherbourg, Bremen • 27. novembra: If «>jm-ric. Cherlxiurg Augustus, Napoli, Genova 28 novembra: i President llurdng. Cherbourg. Ham-j burg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot sa potovanje na oor^mnlh oar*olclh: ILE de FRANCE 26. okt: 14. nov. t Opolnoči) < Opoldne» PARIS 1. decembra; 16. januarja «1. P.M.) (12:05AM.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v poKebui kabini s vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja izredno nizke cene VprnSajte kateregakoli pooblaAfeneg* agenta FRENCH UNE 1» STATE STPEET NEW YORK. N Y VELIKA JEGULJA POTREBA DELAVCEV ZA POBIRANJE BOMBAŽA LYME. Conn., 14. oktobra. — LOS AXGELES. Cal., 14. okt. To ni prazna pripovedka kakega I Zvezni delavski posredovalni u-r»biča."temvet- je resnico. Brennan i rad naznanja, da jt* potrebnih 4 L. Crost iz Hartford. Conn, jt* j tisoč delavcev za spravljanje bom-vjel jeguljo, ki je dolga 41 pal-j baža v državah Arizona in Califor-cev in tehta šest in pol funta. ' niji za prihodnje štiri mesece. PRIHODNJI NAS SKUPNI IZLET po FRANCOSKI PROGI s parnikom "Ife de France99 14. novembra Vozni list III. razreda stane do Ljubljane samo $104.73, za tja in nazaj pa samo $176. in vojni davek posebej. Že sedaj opozarjamo rojake na naš skupni BOŽIČNI izlet, ki se bo vršil z ravnotem parnikom na 11. dec. in bo potnike spremljal g. JOS. MAJDIČ, glavni za stopnik francoske proge v Buchs-u (Švica), ki pride nalašč v ta namen semkaj. Po COSULICH PROGI priredimo naš prihodnji skupni izlet z ladjo "VULCANIA" dne 14. novembra in skupni božični izlet pa na 3. decembra z ladjo "SATURNIA". Cena do Trsta $ I 00.; za tja in nazaj pa $1 53. in vojni davek posebej. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES ill druge ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VIZEJEV IN PERMITOV SE ORRNITE NA DOMAČO TVRDKO Qakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam jedilne dtftave. Knajpovo ječmenovo kavo in Jm-portirana zdravila, katera priporoča insgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK P!M»e po brezplačni cenik, v katerem je nakr.itko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste na£il Se mn> drugih koristnih stvari. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y. S POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratken pošla naročnina za list, sc naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City j Ta GLOBUS t j kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. ; Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je prjf rokah svet j vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 InfieT, MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VI?ED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, OA DOBE ZA — 75 "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, H. Y.