ad 9. štev.
Posebna i^cloj t\
V Kranju, dne 27. februarja 1908.
IX. leto. s
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Gospodje volilci!
Naprej, zastava Slave!
Trži časi i, Rad ovij i ca ni in Kam-ničani!
Se nekaj ur m stopili boste na volišče. Kdo naj bo Vaš poslanec v deželnem zboru ali dr. Janko Vilfan ali Oto pl. Detela, Vam ne bo težko pogoditi.
Res, da se ločite po strankah.
Ali edini in druži Vas nekaj velikega, to je, da ste Slovenci.
J Kakor Slovenci pa morete in morate voliti le dr. Janka Vilfana.
Dr. Janko Vilfan jc narodnjak, kakor jih je malo dandanašnji.
Vse njegovo ravnanje in dejanje, bodisi zasebno, bodisi javno, je prepojeno z narodno mislijo.
Hudi časi se obetajo Slovencem.
Nemštvo in nemškutarstvo se je pričelo zopet gibati.
Po čegavi krivdi, kdo ne ve.
Slovenski jezik se odriva in kmalu bo nemščina tam, kjer je bila pred leti: zagospodovala bo v Ivsem našem življenju.
V takih časih je treba trdih, neizprosnih in jeklenih mož, da obranijo pravice naroda.
Dr. Janko Vilfan je samostojen in neodvisen. On se ne boji druzega, kakor svoje narodne vesti. On se bo potezal za koristi slovenskega naroda, če se pri tem tudi zameri temu ali onemu. Pa tudi kakor meščani morete in morate voliti le dr. Janka Vilfana za svojega bodočega poslanca.
On je veren pristaš narodno-napredne stranke. Te pa je bila od nekdaj zaščitnica mest in trgov in je neprenehoma trdila, da imajo mesta in trgi druge potrebe kakor dežela, da morajo torej imeti mesta in trgi svoje posebne zastopnike, če naj so zagotovljene njih koristi
Slovenska ljudska stranka pa hoče mesta in trge enačiti z deželo, češ, da na Kranjskem sploh ni mest in trgov, ampak samo gnezda, ki se ne ločijo prav nič od kmetskih vasi in da mesta in in trge zastopajo lahko ravnoisti poslanci kakor kmetske občine.
če se uresniči ta nakana slovenske ljudske stranke, bodo postala kranjska mesta in trgi res gnezda revščine in ne bode več kakor dosihmal, opora napredku in zatočišče narodnjaštva. { Dr. Janko Vilfan je srednjega stanu, kakor Vi. Kakor tak pa ve, kaj so Vaše potrebe in Vaše težnje.
Kak pa je Oto pl. Detela, ki Vam ga silijo za poslanca9 Slovenski narodnjak ni; dasi je sin slovenskega očeta, je njegova rodovina nemška in se sliši slovenščina le iz ust poslov.
Jeli on slovenski narodnjak, če se zanj poganjajo taki napeti Nemci kakor tržiška župan Maliy, tovarnarja Gassner in Goeken in tropa drugih, kateri Slovencu živega ne morejo videti.
Ali je mogoče, da se bo Oto pl. Detela kdaj potegnil za veljavo slovenskega jezika in za pravice slovenskega naroda.
Ne, pa nel Prvič je Oto pl. Detela prem lačen Slovenec in drugič pa se bo bal Nemcev, s kateri ti pomočjo bo izvoljen.
:>j pa njegova samostojnost?
Nekateri okrajni glavarji so vsaj v svojih mi-s h samostojni, ker jim to v dejanju ni mogoče. Oto pl. Detela pa je še v svojih mislih odvisen od svojih predstojnikov.
Kakor se mora ravnati kakor okrajni glavar po željah svojih višjih, tako bo delal tudi kakor poslanec in bo ostal vedno okrajni glavar.
Oto pl. Detela je pristaš slovenske ljudske stranke, ker je sicer neumljivo, da se zanj poteza rte, kar bodi za imenovano stranko.
Slovenska ljudska stranka pa je v prvi vrsti agrarna stranka, torej je tudi Oto pL Detela agrarec.
Kakor tak pa ne more zastopati koristi mest in trgov nasproti kmetskim občinam.
On ni nikakor za poslanca za mesta in trge, ampak k večjemu za kmetske občine ah za vele-posestvo. V veleposestvu naj ga volijo Nemci, če jim je tako pri srcu.
Oto pl. Detela je bil od nekdaj aristokratičnega mišljenja. Še predno je bilo narejeno njegovo plemstvo, se je najraje držal plemiške družbe.
Žalostno bi bilo, če bi si mesta in trgi izbrali za svojega poslanca v 20. stoletju takega moža.
Volilci! Zadnji hipi Vas ločijo od ure volitve.
Premislite dobro, v čegavem taboru je korist slovenskega naroda, ali v taboru dr. Janka Vilfana ali v taboru Otona pl. Detele in po tem
volite.
Ne dajte se premotiti od nikogar, ne od Nemcev, ki Vam širokoustno obetajo to in ono, ne od pristašev slovenske ljudske stranke, ki trdi, da je
Detela tudi Slovenec.
Vaš poslanec more in mora biti le:
dr. Janko Vilfan
odvetnik in župan v Radovljici.
Zato pa naj bo njegovo ime zapisano v petek 28. t. m. na vsaki glasovnici, katero odda slovenski meščan, in zmaga bo naša in vsega slovenstva, kateremu utriplje srce radi teh volitev.
Kandidatura c. kr. vladnega uradnika.
»Nije honorowo ali zdrowol* Tega pregovora se drže klerikalci. V današnji dobi, ko povsod propada absolutizem, naj si bode te ali one vrste, ko se upeljuje splošna in enaka volilna pravica, ko povsod prodira ljudska volja, ko so državni poslanci, ljudski zastopniki postali celo c. kr. ministri, za kar vse so se potegovali in navduševali klerikalci, kakor vpijejo ter so tudi dosegli, kakor zopet kriče — v tej dobi gredo kranjski klerikalci ter ponudijo kandidaturo c. kr. vladnemu uradniku, kateri naj postane ljudski zastopnik ter deluje proti vladi, svoji krušni materi! Lepa logika! Še lepše pa je to, da župnik Piber z Bohinjske Bistrice pošilja neko okrožnico županom kmetskih občin v radovljiškem okraju, katero okrožnico naj bi isti podpisali in ki se v njej izraža zaupanje in priznanje g. pl. Deteli! Ali bode mar g. pl. Detela v deželnem zboru zastopal kmetske koristi, če ga kandidirate v mestni skup.ai?!  V kmetskih občinah imate vendar že
■      "''    'lil i ' ■  -J" . "llrillllWilf"
Bismarka-Pogačnika! Onega pregovora pa se drži tudi c. kr. vlada! Vsak ministrski predsednik izjavlja slovesno, da se deželnim zborom ne sme dovoliti splošna in enaka volilna pravica, ker se morajo varovati zastopstva interesov I Baron Schwarz pa pusti, da volijo z mestom Kamnikom kmetske občine! Zopet lepa logika 1 Na vse zadnje bodemo še doživeli, da bodo vlada in klerikalci spravili v deželni zbor same glavarje v mestnih skupinah, če pa ti ne bodo hoteli sprejeti mandatov, pa kar žandarje, ki bedo oboroženi prišli v zbornico.
Zdi se nam, da se gori omenjenega pregovora drži tudi sam kandidat, g. pl. Detela! Če kandidira samostojno, zakaj potem očitno ne izjavi, da je sprejel kandid; turo le od volilcev, ne od zastopnikvv S. L. S., kakor je pisal .Slovenec"? Zakaj sploh ne gane niti z mezincem, da bi opravičil to svojo .samostojnost"? Zakaj kandidira ravno proti g. dr. Vilfanu, o katerem je zdavno vedel, da bode kandidiral, s katemn sta prijateljsko skupaj delovala na gospodarskem polju v Radovljici in kateri mu je preskrbe! častno meščanstvo? Apropos, častno meščanstvo! Kaj bodete s tem storili, g. glavar P Če boste izvoljeni, morate vedeti, da Vam napredna stranka, ki Vam je podelila častno meščanstvo, ni dala svojih glasov. Če pa prt-padete, pa še slabše! Mar bi bili nastopili ded-ščino po svojem očetu tam, kjer jo je isti pustil, namreč v kmetskih občinah 1
Mislimo, da smo zadostno dokazali, da postopanje združenih nasprotnikov nije honorowo S Gospodje volilci pa naj 23. t. m poskrbe, da to za te gospode tudi ne bode zdrowol Naprej, zastava Slave!
Glas o Deteli iz Novega mesta.
Novo mesto, M. i. m Vse prebivalstvo našega mesta ne glede na stranke, je ogorčeno na «Slovenca» zaradi njegovega pisarjenja v prilog kandidatu Deteli. Za list, ki je pisan v slovenskem jeziku in ki pravi, da stoji na narodnem stališču, je sramotno, da proglaša tako notoričnega nemškutarja kakor je okrajni glavar Detela za narodnjaka.
Sedanji kandidat Detela je nam Novomešča-nom v « dobrem > spominu. S lužboval je pri našem okrajnem glavarstvu in je bil yes čas svojega bivanja v našem kraju navdušen br anitelj nemške ¡deje in močensteber nemške kaline V slovenski družbi ga ni bilo videti, ker je vse slovensko zaničeval. Veljal je za ravno tako ošabnega kakor zagrizenega .nemštutnrja in naši šaljivi meščani so ga imenovali «Luzerner» (po lucvrn-ski detelji) in ga s tem razlikovali od slovenske detele namreč od tedanjega gimnazijskega ravnatelja dr. Detele.
Tak je spomin, ki ga je zapustil okrajni glava* Detela pri nas v Novem mestu. Naši ljudje so kav ostrmeli, da se upa tak nemškutar, kakor je Detela, kandidirati v slovenskih mestih in trgih. Z napeto pozornostjo gleda Novo mesto na Kamnik, Radovljico in Tržič. Upamo, da se volilci kamniški, radovljiški m tržiški ne bodo vdali nobenemu pritisku. Kdor voli nemškutarja Dételo, j« izdajalec syoje narodnostiin ni vreden dra-zega kakor zaničevanja.
ga
i:
^    y.       — j »Wffttit * a-   jyr|# f#    IVI    ***fffiffIIjus#I   lil "~Qf&...
Volilni shod v Kranju
je sklical minuli ponedeljek bivši deželni poslanec g. Ciril Pire ob mnogobrojni udeležbi volilcev. lmpo-zanten, veličasten shod je bil to, kakršnih še ni bilo v Kranju. Predsedoval je g. dr. Stempihar, ki je po kratkem jedernatem pozdravu podelil besedo g. kandidatu.
Gospod Pire, burno in nepopisno aplavdiran, je v začetku najprej obširno razpravljal o volilni reformi, dotaknil se gospodarskih vprašanj, tako vodovoda, okrajne ceste v Besnico, prestavljanje kolodvora in regulacije učiteljskih plač i. t. d, potem pa prešel k zadnji točki, k nasprotnemu kandidatu, samostojnemu gospodu Tomažu Pavšlarju. Vsi ga poznate našega vihravega Tomaža. <Mož dela* se sam imenuje in res se mora priznati, da tišči v njem res neka surova sila, neka energija, ki pa žal ni v nikakem razmerju z njegovimi duševnimi silami in ki si išče torišča za svoj izbruh v zanj previsokih sferah. Neka prirojena, skoro otročja trema in precenjevanje samega sebe zavedlo ga je na kriva pota. Smatra se za edino kapaciteto in ne pripozna poleg sebe nobene avtoritete. Kar reče on: Roma locuta estl O svoj vsevednosti je tako prepričan da veiuje celo samemu sebi. Kar se v Kranju dela, ni vrendo pi-škavega oreha. Trn v peti mu je vodovod On živi in umrje še vedno za talno vodo, dasiravno je Črpanje vode združeno s velikanskimi stroški. Vzdrževalni stroški novomeškega vodovoda znašajo na leto 11—12.000 KI Enkrat mu daje Cemšenikarjev studenec premalo vode, drugo zopet preveč, tako da zahteva za to vodo na tisoče odškodnine. Sedaj trdi, da bodo kmetje meščanom popili vso vodo, potem zopet, da bodo Kranjci osušili okoličane. G. Pavsiar si je stekel največ zaslug, da že zdavnej ni izvršen naš vodovod. Zbegal in shujskal je va-ščane. Spreletava naš še vedno groza, če se spomnimo njegovih «Uvasovanja vrednih pojasnil*. Par dni, predno se je sklenil deželnozborski vodovodni zazon, pobiral je po Kranju podpise zoper vodovod. Vozil se je v Ljubljano, letal je od deželnega odbornika do odbornika, od poslanca do poslanca, roteč jih, da naj ne glasujejo za zakon, češ, da potem zgubi v Kranju klerikalna stranka vsako zašlo mbo. In sedaj kot poslanec hoče z enim udarcem zdrobiti naše dvanajstletno delovanje.
G. Pavsiar ne more preboleti, da v kranjskem občinskem odboru nuna nikake besede in da nas ne more vpreči v jarem svojih fantastičnih projektov. Zato je pa tudi sedaj vladajoča kuka zakrivila nazadovanje gimnazije. Jaz ne vem, če gimnazija res nazaduje in še manj mi gre v glavo, kako naj to nazadovanje povzroča občinski odbor. Pač mi je pa znano, da najbolj talentirane dijake ugrabijo naši gimnaziji Škofovi zavodi v Št Vidu in kadar bo Pavšlarjev prijatelj tehant Koblar oznanil darovanje za škofove zavode, takrat naj pa g. Tomaž pošlje petak za «ofer». Se bolj sem pa prepričan o tem, da nič bolj ne škoduje ugledu naše gimnazije, kakor taki člani profesorskega kolegija,; kakor je slaboatoani Ev genij J are. Profesor Jarc je nastavljen na zavodu, kojega si je kranjsko meščanstvo pridobilo z izredmmi žrtvami in za kojt ga prispeva še vedno.
Njegova dolžnost bi bila, da se kot. c. kr. uradnik ozira na to mišljenje kranjskega meščanstva da se, čeprav druzega političnega prepričanja, prilagodi razmerom ih da s svojim postopanjem ne izziva prebivalstva, m ne blati mesta, kjer službuje. Ali kaj vidimo? Odkar je v Kranju, se kaže povsod strastnšga klerikalnega priganjača, Prireja agitatična potovanja, ponuja na shodih klerikalne kandidate, kakor čič kobilo. Za Pavšlarja agitira od hiše do hiše in v «Slo v.Narodu» je bilo celo citati, da preti gostilničarjem z bojkotom. Naj bi kak liberalni profesor počenjal kaj takega, takoj ima na vratu disciplinarno preiskavo.'
Kakor vse kaže, si bomo res še sami morali -' pomagati in prijeti nadležnega Jarčka za ušesa, da se bo njegovo cviljenje slišalo v Ljubljano ali pa tudi se sam dalj.
Še marsikaj druzega je povedal g. Pavsiar na svojem shodu. Govorilo se je tudi mnogo o mestni bolnici. Pri tej priliki se je zdelo potrebno mo-jen u staremu prijatelju, kranjskemu tehantu, nekoliko obregniti se ob name. Naj vzame na znanje, da raditega ni zgubil mojih simpatij. Jaz mu želim še dolgo življenje, kajti boljšega, neprost ovolj nega zaveznika, kakor je on, si napredna stranka v Kranju ne more želeti. Pa še nekaj o samostojnosti Pavšlarjeve kandidature. Mož že nekaj let sem drvi čez grm in strm za klerikalno stranko. S. L. S. mu je obljubila svojo podporo in mu izrekla svoje popolno zaupanje. Njegovo samostojnost jasno »pričuje asistenca, katero je imel na tvojem zadnjem shodu. Korpoiativno se je odzval njegovemu povabilu kranjski farovž. Na shodu je kremenu značaj, g. dr. Edvard Globočnik prvič na posebno živahen način dokumentiral svoje globoko katoliško prepričanje. Navzoči so bih vsi klerikalni profesorji, mežnarji, lectarji in vse tisto, ki po Pavšiarjevem izreiu tava zbegano po mestu, pa ne ve, ah je liberalec ah klerikalec, izvzemši seveda tiste, ki so si iz radovednosti prišli ugled&t to predstavo. Za 1. marec je obljubil U samostojni kandidat svojim poslušalcem velikansko presenečenje. Bojim se, da se je motil ravno za cel mesec, bo-jim^se, da bo mož poslal sebe in svoje volile« — v 1. aprili
Velecenjeni gospodje volici! Ne vsiljujem se Vam. Odločen sem bil ne več kandidirati, a razmere so nanesle tako, da sem v interesu stranke zopet prevzel deželnozborsko kandidaturo za mestno skupino Kranj-Skofja Loka. Poznate me. Če mislite, da sem sposbben, dostojno Vas zastopati v deželnem zboru, potem volite mene, če pa mislite, da bo bolj na mesta g. Tomaž Pavšlar, če mislite da bo dr. Šušleršič zaradi lepih oči Pavšlarjevih odnehal od svojih zahtev in delil našim mestom, tem brezpomembnim gnezdom in obskurnim luknjam, posebne privilegije, no, potem pa volite Tomaža Pavšlaija! (Dolgotrajno frenetično odobravanje.)
O sirotišnici v Kranju.
Govoril na volilnem shodu dne 24. februarja podžupan v Kranju, g. Ferdinand Pola*.
Wm Na Pavšlarjevem volilnem sestanku so vzeli naš napredni občinski zastop pod mikroskop, to je pod tisto steklo, kateri pokaže vsako reč večjo, zakršna je v resnici. Iskali so napake in pogreške na telesu tega zastopa, a našli niso nobene nepravilnosti, nobene nepoštenosti, katero bi mu lahko očitali.
Dva matadorja te neodvisne stranke sta se pa čutila poklicana napadati naš občinski zastop na ta način, da sta zavijala resnico. Ta dva gospoda sta bila naš velespoštovani someščan, gospod dr. Edvard Globočnik in naš visokočastiti gospod dekan, Anton Koblar. Ta lep parček je zlil svoje hripave glasove v duetu in je začel peti tisto dolgočasno pesem o kranjskem špitalu. Prvi vzdigne svojo štimeo gospod dr. Globočnik in začne peti:
To je škandal, škandal. Škandal, da v Kranju de ni fipitall
Končavši ta refren, začne govoriti sledeče:
Občinski zastop je prodal Majdiču pod mestom eno hišo za en «špoU denar, s istim denarjem so pa zidali v Pungratu tisti drag spi tal, v katerem zdaj stanuje policaj, v katerem se vrše nabori, volitve in kjer ima godba spravljene svoje inštrumente.
To ni res 1 Jaz sem že 18 let občinski odbor-boriuk, pa ne vem, da bi prodal občinski odbor gospodu Majdiču kako hišo ne za «špot> denar, ne za drag denar. — Tudi ni zidal občinski odbor špitala, ampak sirotišnico, v katero se vsprejemajo revni, onemogli člani mestne občine kranjske, in sicer zato, ker je občinski odbor mislil, da bo tekom let stara hiralnica postala premajhna. A zgodilo se je nasprotno, danes ima mesto samo 13 revežev za oskrbovati in ti vsi imajo dovolj prostora v star i hiralnici. To je dokaz, da kranjsko mesto v gospodarskem oziru napreduje, ker se število mestnih revežev manjšaod leta do leta. — Res je, da v novi hiši stanuje policaj in da se tam vrše nabori, ter daje imela godba tam svoje vaje. Za stanovanje policaja plačuje mestna občina primerno svoto, tudi godba m asenčne komisije so plačevale za uporabo teh prostorov primerno odškodnino. Vsi ti zneski so se stakali v blagajnico ubožnega zaklada. — Tudi je rekel gosp. doktor, da bodo zidali v Cerkljah svojo bolnico. Prav je, saj imajo svoje zdravstveno okrožje, katero more skrbeti za revne bolnike tistih občm, katere spadajo v dotično okrožje.
Gospod dekan pa so d'jal: Lansko leto sem predlagal v občinskem odboru, da bi se ustanovila v Kranju bolnišnica. Toda prvi, ki se je oglasil proti temu predlogu, je bil Ciril Pire Zopet neresnica 1 Gospod Ciril Pire ni govoril ne pro ne contra, ampak jaz sem bil taisti, ki se je oglasil proti temu predlogu, katerega je stavil ubožni odsek, pa ne gospod dekan, in sicer iz sledečih razlogov: Ubožni odsek je stavil dogovorno z odborom Vincencijeve družbe predlog: Ubožni zaklad naj prepusti v ta namen novo poslopje, v katero se naj nastanejo tri usmiljenke. Za to bi pa morala plačevati mestna občina v gotovini 500 K na leto, dajati prosto stanovanje, kurjavo, razsvetljavo in plačati opravo za tri sobe in kuhinjo. In kaj bi imelo naših 13 revežev od teh dragih usmiijenkV One bi skrbele za r ed v stari hiši in bi e ven-tuelno kuhale revežem, da bi imeli gorko hrano. Pa nikar ne mislile, da bi usmiljenke to plačevale same. O, ne I Zato bi morala skrbeti v prvi vrsti blagajnica ubožnega odseka in deloma tudi družba sv. Vincencija, usmiljenke bi pa zraven dobro živele. Družba sv. Vicencija bi morala sedaj še dobivati tisti znesek od meščanov, in to bi nil zopet nov davek. Ta družba ah bratovščina, v kateri ima sedaj naš gospod dekan prvo in zadnjo besedo, je imela v mestni hraminici naloženega 3500 K gotovine, komaj se je pa ustanovila nova klerikalna posojilnica, ni imel gosp. dekan mč bolj nujnejšega opravila, kakor da je dvignil ta denar, kateri je javna last, pri tukajšnji mestni hranilnici in ga nesel v svojo farovszo posojilnico.
V ceh Avstriji je navada, da se tak denar, kateri je javna last, nalaga pri hranilnicah, čeravno imajo tiste malo nižjo obrestno mero, nudijo pa tem večjo varnost Ce je bilo to lepo in umestno, to naj presodi gospod dekan sam in častite dame, katere sede v odboru tega društva Ce je pa bilo to politično, bom pa jaz takoj povedal: V dveh letin bo imel odbor mestne hranilnice pravico razdeliti polovico čistega dobička za dobrodelno namene in občnokoristne naprave. Takrat bo znašal
Čisti dobiček 26.000, teraj polovica 13.000 K. In takrat, ko se bo delilo teli 13.000 K, bi vsak pameten odbornik rekel: cVincencijeva družba pa naj išče podporo, tam, kamor je nesla svoj denar. No, pa upajmo, da bodo hranilnični odborniki imeli več manire, kakor naš gospod dekan.
Častita gospoda! Tako bolnišnico so hoteli ustanoviti v Kranju. Za tisti denar, kar bi stale usmiljenke, se za reveže lahko naredi mnogo in naredilo se tudi bo. Okrajno glavarstvo je poslalo dopis na občino, v katerem se naglasa, da naš presvetli cesar želi, naj se šestdesetlelnica njegovega vladanja ne praznuje hrupno, ampak da se naj tisti denar, kar bi stale veselice, uporabi v dobro • delne namene na ta način, da se napravijo ustanove za reveže. Občinski odbor je sklenil, da bo na ta način praznoval šestdesetletnico vladanja našega presvetlega cesarja. To pa veste, da bomo skrbeli v prvi vrsti za tiste, za katere moramo skrbeti, to je za naše mestne reveže.
Ne mislite, častiti someščanje, da sem jaz nasprotnik bolnice, samo temu nasprotujem, da bi naša občina sama nosila vse te broške. Zato je tukaj zdravstveno okrožje z sedežem v Kranju, katero ima že 11.000 K premoženja. V to blagajnico mora plačevati mesto 4% doklado na direktne davke, kmečke občine pa samo 3°/0, čeravno slednje iz blagajnice okrožja več porabijo kakor mestni prebivalci. Naj toraj ustanovi zdravstveno okrožje bolnico v Kranju s pomočjo vlade in deželnega odbora, vzdrževalni troški naj se pa razdele na davke vseh občin, katere spadajo v to zdravstveno okrožje. Gospod dr. Globočnik naj pa nikar ne misli, da mu bo naša občina zidala sa-natorium a la Sangrad. Tudi gospod dekan naj nikar ne misli, da mu bo občina ustanovila posredovalnico za izročevanje šparkasnih bukvic «med živimi* in da mu bomo v te namene redili tri usmiljenke in to na škodo naših mestnih revežev.
Za take drage «špase» naša občina nima denarjev, potrebovala ga bo za bolj koristne in po* trebne naprave.
Beležke.
Na sinočnem volilnem shodu ▼ Skofji Loki
je Cočov Frence slovesno izjavil, da morajo dobiti klerikalci še dva mandata, zato paso se tako vrgli na Kranj-Loko in Radovljico-Tržič-Kamnik. Tedaj, volile:, v Vaših rokah je usoda!
«Sloyenceve» laži. Iz Radovljice se nam poroča: «Slovenec» zlobno laže, trdeč, da je dr. Vilfan naredil le nekaj korakov za vodovod, sicer pa ni nič storil. Sam Povše je na javnem shodu v navdušenih besedah pripoznal, da bi vodovoda še dolgo ne bilo, ako bi se ne bil toliko trudil zanj dr. Vilfan. To so slišali tudi tisti župani, ki so podpisali izjave za Dételo. Sramota tem županom!
«Vilfana bo treba van vreči* —■ tako približno se je izrazil deželni odbornik Povše —■ «ker vedno stoji pri meni v deželnem dvoru, pa nam je vedno za hrbtom za radovljiški vodovod*. Tedaj je moral Vilfan napraviti preklicano mnogo korakov, ne pa •— kakor pravi «Slovenec» samo par stopinj.
Kakšen vzoren slovenski narodnjak Je okrajni glavar Détela, dokazuje, da se je pri zadnjem ljudskem štetju vpisal kot Nemec. Heil! Ali še dvomite nad njegovim narodnjaštvom, g. Špenda' ?
V Tržič sta prišla agittrat za nemškutarja Dételo posiatica Pogačnik iu Gostinčar. Čudno se nam zdi, da se Deteta ne pokaže nikamor. Tržičani in Kamničani! Ali boste tedaj volili človeka, ki ga niti ne poznate?
Brzoji
avle
Škofje Loka, 26. februarja. Neodvisna kandidata Hafner in Pavšlar sta danes zvečer priredila volilni shod «pri Balantu«, na katerega je došel tudi g. Ciril Pire z nad 20 volilci iz Kranja. Udeležil se je tega shoda tudi drž. posl. Demšar iz Oešnjice. Fajmošter Sčinkovec je pripeljal seboj okrog 15 mladih rokodelskih vajencev, ki so vpili in tulili na komando Ščinkovčevo. Kandidat Pire je na klavrna govora njegovih protikandidatov Hafnerja in Pavšlarja prav imenitno odgovarjal, kar seveda Ščinkovcu m bilo všeč. Zato so začeli vpiti in so zaključili shod, ne da bi se glasovalo o kandidaturi. Navzoči loški volilci so pa lahko izprevideli, katerega izmed treh navzočih kandidatov naj jutri volijo. — Po shodu je nekdo izmed Šin-kovčeve druščine dejanski napadel načelnika Sokola in ga lahko ranil.
Radovljica, 27. februarje. Sinočnji volilni shod dr. Vilfana je prav lepo vspeL Dr. Vilfan se je izrazil za splošno, enako in tajno volilno pravico s proporcionalnim sistemom, omenjal kulturne in gospodarske zadeve mesta Radovljice, obljubil delati ua to, da dobi mesto meščansko šolo in dostojen kolodvor, da se izboljšajo ceste pod mesto i. L d. Kandidatura soglasno sprejeta.
Ob sklepu lista.
Kandidat Pavšlar je poslal vsem kranjskim vo-iilcem oklic, ki se zlasti peča z zadnjo številko •Gorenjca*. Kup infamije I No, pa saj je včeraj v Loki pokazal, v katero družbo spada, torej ni čuda! Odgovorih bomo v soboto, za danes pa: Pokažite kranjski volilci svoje samostojno mišljenje in jutri vsi v boj za Cirila Pirca.
izdaja konzorcij cQorenjca».
Odgovorni urednik Lavoslav Mikuš.
Lastnina in tisek Iv. Pr. LamnreU v Kranm.