LetolL,št.1     PTUJ, 4. januarja 1996   CENA 90 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Tek na 366 ^
metrov z ovirami
Pred štirimi dnevi su počili šampanjci in oznanili finale
starega in start novega leta. Danes delimo občutek atle-
ta, ki v prvih korakih po znaku za start ocenjuje, kako
rau je ta uspel. "Je bil odriv dovolj močan, sem tek zas-
tavil s pravo nogo?" Naslednji hip mora pozabiti na od-
!  riv, ob njem sopifaajo drugi, ki si postavljajo ista
j  vprašanja in zastav^ajo edini cUJ: zmagati. Vse svoje
misli usmeri na ovire, ki ga čakajo na progi. Boji se vsa-
ke posebej, a se jih loti pogumno in brez oklevanja. Že
I   misel, da jih ne bo zmogel preskočiti, je lahko usodna.
Novega leta se torej ne smemo lotevati z bojaznijo, da so pred
>uiii previsoke ovire. Tudi podcenjevati jih ne smemo, to bi
'O Še usodneje. Pred nami mora biti samo en cilj - uspešno
oseči 3i. december 1996.
Športnik si običajno že pred tekmo ogleda ovire, kakšne so
n kako so postavljene. Slalomist v mislih nekajkrat zavijuga
cd vratci, metalec krogle jo pred metanjem ocenjevalno
•težka, čeprav natanko ve, kako težka je.
in mi? Smo se v mislih sprehodili skozi leto 1996? Imamo v
^{ive-jti ovire, ki nas čakajo? V prestopnem letu bo veliko majh-
ni, običajnih ovir, ki jih, z dosedanjimi izkušnjami, preska-
■ c.i...:u::i..\\A: iir..-: bo.^o ludi posebne, -'išje in doslej
neznane ovire. Pademo lahko ob prvi, osebni, izloči nas lah-
. kakšna v služji. Preskočili bomo morali nekaj visokih ev-
. pskih in svetovnih ovir in nazadnje, tik pred ciljem, lahko
ičakujerao še kakšno notranjepolitično, v obliki volitev. V
rti, kako bomo dosegli cilj, bo naš uspeh ali neuspeh. Ne kon-
renca in ne sodniki ne bodo upoštevali razmer, v kakršnih
-^e pripravljali na tekmo. Pomemben bo samo rezultat in
no mesio.
-'e torej start, daleč pred nami cilj. Vse vmesne mi-
;eve, tedne in mesece pa naj nas spremlja nenehna
'■'•'•'•ie, močneje!
Od leta 1995 smo se poslovili - mnogi tudi nadvse prijetno z Orfejčkovo parado '95, ki je v torek, 26,
decembra, v dvorano Center privabila dva tisoč ljudi in 140 nastopajočih - množica, kakršna se v tej zvrst
glasbe še ni zbrala. Na fotografiji so trobentar Franc Kompare ter plesalca plesnega kluba Tango iz Ptujs
Maja Petek in Jernej Slejko.
Več o Orfejčkovi paradi na strani 4. Foto: IVI. Ozmec
PTUJ / SREČANJE DOSEDANJIH POSLOVODIJ PRODAJALNE ŽIVILA
6o postalo tra^dmdbm
27. decembra je minilo na-
tanko 28 let, odkar so v Ptuju
odprli prodajalno Živila, takrat
še pod okriljem podjetja Izbira,
danes pa je to ena uspešnih
trgovin Mercatorja Mipa.
Pobudo za srečanje, ki ga je or-
ganiziral generalni direktor
Mercatorja Mipa Ptuj Stanislav
Brodnjak, je dal prvi poslovodja
te prodajalne Rudi Košir. Na
srečanju so se mu pridružili nas-
ledniki Aleksander Podkrižnik,
Branko Levičnik, Janko Stre-
har in Franc Kokot ter Urban
Lorenčič, ki vodi samopos-
trežno trgovino Živila danes.
Stanislav Brodnjak se jim je ob
tej priložnosti zahvalil za njiho-
va izredna prizadevanja pri raz-
voju ptujske trgovine in vzgojo
kadrov v tej dejavnosti, ki danes
uspešno nadaljujejo njihovo
pred desetletji začeto pionirsko
delo. Gre za ljudi, ugledne
Ptujčane, je še poudaril, ki jih
dobro pozna večina prebivalcev
Ptuja in širše okolice.
Srečanja nekdanjih poslovodij
Živil bodo postala tradicionalna.
Izkoristili jih bodo tudi za iz-
menjavo izkušenj, saj kljub so-
dobni tehnologiji, ki vedno bolj
prodira tudi v trgovino, kupec
ostaja kralj in se mu mora trgo-
vec vedno bolj posvečati, posebej
Srečanje ob jelki.
še v obdobju nenehne krepitve
konkurence in vedno ostrejšega
boja za kupce. Pomembne so
podrobnosti, na katere danes
tudi v trgovini tako pogosto radi
pozabljamo.
MG
PTUJ / 5ESTAN
NIČARJEV iN JC
SLADKORJA OR-
Enotni V
lasmiiHcnp/r
razdvojeni v
organkadii
pridelave
Triindvajset    kmetijskih
zadrug^    predvsem    z
območja severovzhodne
Slovenije, je podpisalo
delničarski sporazum o
skupnem nastopanj
lastninjenju   45-odf
nega   deleža   Tov.-:
sladkorja Orr
Kmečka družbo, ki ic
zadnji dražbi skiadr
razvoj kupila dva
delnic tovarne, -
aneksom pridtu.-
razumu in teko ' ,^ .
talo združen|e^ttMK
lastnikov tova^i^^^^^E
iz vsebine;
Z12. SEJE PTUJSKEGA
MESTNEGA SVETA: Potrebe
presegajo možnosti . . . stran 2
ORMOŽ: Obvoznica prihodnje
leto...........stran 3
VIDEM: Mec/ prvimi sprejeli
proračun '96 ......stran 3
P. ROBERT PODGORŠEK,
SLOVENSKI DUHOVNIK V ŠVICI:
Ugašanje slovenskega krščanstva
- ugašanje slovenstva? . stran 4
TENORIST JANEZ LOTRIČ:
i Neprimerljiv z drugimi . . stran 6
PRVA SLOVENSKA VINSKA
KRALJICA: 18-letna
Jelokrajnčanka Lidija Mavretič
.............stran 8
2
O0 ro0 IN Tjm
četrtek, 4. januarja 1996 ■ TEDNIK
PTUJ / SESTANEK DELNIČARJEV IN TOVARNE SLADKORJA ORMOŽ
Razthfofenl v organlza€iji pridetave
Triindvajset kmetijskih zadrug, predvsem z območja severovzhodne Slovenije, je podpisalo delničarski sporazum o skupnem nastopanju v lastninjenju 45-od-
stotnega deleža Tovarne sladkorja Ormož. Kmečka družba, ki je na zcdnja dražbi sklada za razvoj kupila dva paketa delnic tovarne, se bo z aneksom pridružila
sporazumu in tako bo nastalo združenje večinskih lastnikov tovarne.
Koordinacijo med podpisnicami sporazuma je prevzel direktor KZ
Ptuj ing. Stanko Tomanič in v četrtek, 28. decembra, sklical sestanek,
na katerem so govorili o dosedanjem lastninskem preoblikovanju to-
varne, njeni prihodnosti ter želeli doseči dogovor o razmejitvi del med
Tovarno sladkorja in splošnimi kmetijskimi zadrugami v procesu pri-
delave sladkorne pese.
Pomembnega sestanka so se
udeležili tudi direktor Tovarne
sladkorja Vinko Štefančič in vod-
ja surovinskega sektorja Terezija
Štefančič, državni sekretar za
kmetijstvo Ivan Obal ter direktor
Zadružne zveze Slovenije.
Združevanje delničarjev Tovar-
ne sladkorja Ormož je posebej za-
nimivo kot prvi primer povezave
med pridelavo in proizvodnjo v
Sloveniji. Delničarji so poudarili,
da podpirajo sedanje vodstvo to-
varne in njegove poslovne
odločitve, zanima pa jih seveda vi-
zija tovarne glede na izzive evrop-
skega trga, kjer je v izobilju ce-
nejšega sladkorja in kjer je vrsta
tovarn, ki s svojo proizvodno
zmogljivostjo vsaka zase dvakrat
presegajo potrebe slovenskega
trga. Slovenski trg potrebuje letno
80 do 90 tisoč ton sladkorja. Edina
tovarna sladkorja je pred izzivom,
kako doseči konkurenčnost z dru-
gimi, dvakrat večjimi tovarnami v
Evropi. Po mnenju direktorja je
pred tovarno tri- do štiriletno ob-
dobje prilagajanja evropskim raz-
meram. Temeljni problem ni, ko-
liko proizvajati, temveč po kakšni
ceni. Iz doma pridelane sladkorne
pese, ki naj bi ji v prihodnje name-
nili 10 tisoč hektarjev zemlje
predvsem v bližnji okolici tovarne,
je mogoče pridobiti 30 do 40 tisoč
ton sladkorja. Druge količine bo
potrebno v obliki surovega slad-
korja kupiti na evropskem trgu,
jih doma predelati in zagotoviti
optimalno oskrbo slovenskega
trga. Dejstvo je, da bo potrebno to-
varno v Ormožu modernizirati in
da bo za to potreben tudi tuji kapi-
tal, ki pa je lahko prisoten le v
manjšem obsegu.
Po mnenju državnega sekretarja
za kmetijstvo državi ni in ne bo
vseeno, kaj se bo dogajalo na tem
področju, saj je zainteresirana za
optimalno oskrbo trga in neko
mero zaščite domače pridelave in
predelave. Dejstvo je namreč, da je
ob mleku sladkorna pesa tista, ki
zagotavlja obstoj in napredek slo-
venskega kmetijstva ter pomaga
reševati ekonomske težave v pride-
lovanju drugih kmetijskih kultur.
Dogovor sestanka v Ptuju je, da
naj vodstvo Tovarne sladkorja v
čim krajšem možnem roku skliče
ustanovno skupščino delničarjev,
ta pa bo med drugim določila tudi
člane nadzornega organa in forma-
lizirala pot približevanja tovarne
evropskim tehnološkim zahtevam.
Splošne kmetijske zadruge, ki so
tudi postale delničarji, torej solast-
niki tovarne, pa moti dvotirnost v
procesu pridelave sladkorne pese.
Vodstvu tovarne očitajo, da jih iz-
riva iz utečenega procesa pridelave
in prodaje ter plačila sladkorne
pese, torej s področja, kjer so prav
splošne zadruge opravile pionir-
sko delo. Trn v peti splošnim kme-
tijskim zadrugam je specializirana
zadruga, ustanovljena pri tovariii.
in neposreden pristop tovarne do
pridelovalcev. Vodstvo tovarne
pojasnjuje, da gre za željo po
zmanjševanju stroškov posred-
ništva, v prvi vrsti pa za neposred-
no strokovno sodelovanje s pride-
lovalci pese. Pri tem so upoštevali
izkušnje uspešnih evropskih sose-
dov. Predstavniki splošnih kmetij-
skih zadrug so poudarjali, da nji-
hov odnos do tovarne nikakor ne
more biti zgolj solastniški in ome-
jen na dividendo, temveč zahteva-
jo svoje mesto v procesu od skle-
panja pogodb do pridelave in
plačila sladkorne pese. Pri tem
poudarjajo svojo vlogo v skrbi za
celotno podobo kmetijstva ter kot
socialnega varuha in oskrbovalca
kmetij, saj je sladkorna pesa pač
samo ena med kulturami, po-
membnimi v kolobarju. Tovarni
sladkorja so očitali, da z neposred-
nim pristopom poskuša razbijati
utečeni sistem splošnih zadrug.
Želja, da bi na sestanku v Ptuju ta
problem rešili, se je kaj hitro izka-
zala za nerealno, saj sta obe strani
ostali trdno na svojih stališčih. To-
varna nikakor ni pristala v začasno
prenehanje sklepanja pogodb s
pridelovalci pese, ponudila pa je
razpravo o pogodbi, ki bi razmejila
delo in pristojnosti na tem po-
dročju.
Epilog sestanka je bil v dogovo-
ru, da se predstavniki zadrug ses-
tanejo danes, 4. januarja, ocenijo
stroške z vidika zadružnega sode-
lovanja v primerjavi s samostoj-
nim nastopom Tovarne sladkorja
in glede na ugotovitve ponudijo
tovarni pogodbo, ki bo pomagala
razvozi jati sedanji vozel nesogla-
sij.
J. Bračič
PTUJ / Z 12. SEJE SVETA MESTNE OBČINE
Potrebe presegalo možnosti
Na tepežni dan so ptujski mestni svetniki razpravljali o enajstih točkah dnev-
nega reda - naknadno so na dnevni red uvrstili vključitev mestne občine v kon-
zorcij za namakanje Podravja.
Najdlje so se po pričakovanjih zadržali pri razpravi o proračunu za
leto 1996, ki so ga zaradi prevelikih razhajanj med prihodki in odhod-
ki iz osnutka prekvalificirali v delovno gradivo. O osnutku bodo raz-
pravljali šele okrog 15. januarja.
Prvotni dokument proračuna
mestne občine Ptuj za prihodnje
leto na odhodkovni strani ni bil
usklajen z realnimi možnostmi.
Šele ko so postavke posameznih
dejavnosti zmanjšali oziroma us-
kladili s predvidenimi prihodki, ki
so jih povečali za znesek za-
dolževanja v višini 139 milijonov
tolarjev, sta se prihodkovna in od-
hodkovna stran proračuna uskla-
dili. Najbolj so se znižali investi-
cijski načrti posameznih dejavnos-
ti. Družbene dejavnosti so jih ime-
le za 606 milijonov tolarjev, po us-
kladitvi jih je le za 75 milijonov to-
larjev; za OS Hajdina bo 20 milijo-
nov tolarjev, za OŠ Ljudski vrt 1,9
milijona, za mali grad 40 milijo-
nov, za Narodni dom 5 milijonov,
stari rotovž 1 milijon, za urejanje
tribun stadiona 2,5 milijona in za
vzdrževanje zdravstvenih domov
1,5 milijonov tolarjev. Nekaj de-
narja bodo namenili tudi za in-
vesticijsko vzdrževanje v OŠ Mar-
ko vci.
Delovno gradivo proračuna
mestne občine Ptuj za leto 1996
predvideva za 2 milijardi 652 mili-
jonov tolarjev prihodkov in prav
toliko odhodkov. Znesek za-
dolževanja proračuna v višini 139
milijonov tolarjev bodo namenili
za financiranje programov gospo-
darske infrastrukture. Pri krčenju
investicijskega dela proračuna je
ptujske svetnike vodila usmeritev,
da je potrebno najprej dokončati
že začete investicije. Nekaj denarja
zanje pričakujejo tudi iz drugih vi-
rov, predvsem republiškega pro-
računa.
VIŠJE NAJEMNINE IN NADO-
MESTILA ZA STAVBNO
ZEMLJIŠČE
V nadaljevanju seje so ptujski
mestni svetniki sprejeli osnutek za
določitev kriterijev za delitev pre-
moženja mestne občine Ptuj, po
hitrem postopku predlog odloka o
spremembi in dopolnitvi odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v občini Ptuj, po kate-
rem so se nadomestila povečala za
14,9 odstotka, po skrajšanem pos-
topku odlok o organizaciji in de-
lovnem področju občinske uprave
v mestni občini Ptuj, sklep o
povišanju najemnin za poslovne
prostore, ki so v lasti mestne
občine Ptuj, za 6,46 odstotka, za 25
milijonov tolarjev pa bodo ob
Osojnikovi cesti v Ptuju kupili
zemljišče in ga predvidoma name-
nili za gradnjo nove policijske pos-
taje.
Soglašali so tudi s sprejemom
pogodbe o vodovodnem sistemu
Grajena - Orešje (ki je bila podpi-
sana še pred obravnavo na seji
mestnega sveta), da bo več kot 220
gospodinjstev v mestni občini
Ptuj, ki so trenutno še brez vode,
hitreje prišlo do te pomembne
življenjske dobrine. Za primarni
vod bodo po pogodbah plačali 75
tisoč tolarjev, sekundarni pa jih bo
stal še dodatnih 60 do 90 tisoč to-
larjev.
Ptujski svetniki so se na 12. seji
seznanili tudi z vsebinskimi, orga-
nizacijskimi in finančnimi pripra-
vami na 36. kurentovanje. Pri tem
pa so imeli deljena mnenja o tem, s
koliko denarja podpreti to os-
rednjo prireditev v mestni občini.
Odločali so o 5 oziroma 2,5 milijo-
nih tolarjev prispevka.
MG
TEDNIK - Četrtek, 4. januar 1996
mmmm
POROČAMO, KOMCNTIRAMO
3
»NIZ UH - ratPStPMIK TAMOVi UPRAVI
pravni odbor Toma je na seji 22. decembra za novega pred-
bednika Tomove uprave imenoval zasebnega ptujskega pod-
jetnika Janeza Laha, ki to mariborsko podjetje dobro pozna, saj
je v njem nekaj časa delal. Predaja poslov novemu mandatarju
mora biti opravljena do konca januarja 1996. Janez Lah je pre-
pričan, da je sanacija Toma možna, sicer se v podjetje, v kate-
rem je bil dve leti kot vodjo izdelave prototipov, ne bi vračal.
TENORIST JANEZ LOTRIC V DUNAJSKI
DRŽAVNI OPERI
tujski tenorist Janez Lotrič, o katerem obširno pišemo v v tej
številki Tednika, je pred nekaj tedni uspešno opravil avdicijo
v dunajski državni operi, ki ga želi stalno angažirati. Stalni
angažma bo nastopil v letu 1997, ostal pa bo dve sezoni. V tej
eminentni svetovni kulturni ustonovi bo nastopil tudi že pred tem.
IZŠLA REVIJA VIVAT
o nekajmesečnem premoru je te dni izšla decembrska števil-
ka revije zo turistično promocijo Ptuja Vivat. Prinaša prispev-
ke o turističnih in drugih dogajanjih na širšem območju Ptuja,
predstavlja pa tudi občane, ki so v tem letu še posebej opozorili
nase. To so slikar Albin Lugarič, modna kreatorka Barbara Pla-
več in režiser Samo Strelec. Decembrska številka revije Vivat je
izšla v nakladi dva tisoč izvodov.
PRVA ŠTEVILKA PLAŠILA PTUJČAN
zšla je prva številka glasila mestne občine Ptuj Ptujčan. Natisni-
li so ga v nakladi deset tisoč izvodov, gospodinjstev pa je v
mestni občini Ptuj 1 1.400 - nekateri si ga bodo pač izposojali.
Vsebinsko prva številka ne prinaša nič novega oziroma nič take-
ga, česar občani v mestni občini že ne bi vedeli.
"MOJE ZDRAVO MiSTO"
enter Zdravo mesto, ki deluje v Mariboru, je izdal drugo šte-
vilko časopisa slovenske mreže zdravih mest "Moje zdravo
mesto". V njej je tudi zapis o otvoritvi pisarne Ptuj - zdravo mesto.
TURISTIČNO DRUŠTVO PTiJ STARO llj llf
etos praznuje Turistično društvo Ptuj 110-letnico uspešnega
dela in je eno treh najstarejših v Sloveniji. Osrednje slovesnos-
ti ob jubileju bodo maja s podelitvijo priznanj in organizacijo
treh razstav: zgodovinskega pregleda 110-letnega delovanja,
starih ptujskih razglednic in del ptujskih slikarjev na temo "Motivi
Ptuja".
V SOBOTO NA PTUJSKI TiLiVIZiJI
prvi oddaji ptujske televizije v novem letu si bomo lahko og-
ledali novoletno glasbeno oddajo slovenske videoprodukci-
le.
Pripravila: MG
ORMOŽ / SVEČANA SEJA
Podelili plakete in listino
23. decembra je bila svečana seja občinskega sveta občine
Ormož, na kateri so podelili plakete in listino občine Ormož
za leto 1995.
Ob stoletnici delovanja sta pla-
keti prejeli PGD Trgovišče in
Velika Nedelja. Plaketo je za
svoje pesniško in pisateljsko
delo prejel tudi dr. Stanko
Janežič. Dr. Janežič je bil rojen
1920 v Velikem Brebrovniku.
Njegov ustvarjalni opus je
obsežen in raznovrsten. Doslej je
izdal sedem proznih del, dve
zbirki pesmi v prozi in deset pe-
sniških zbirk.
"Tri velike teme se prepletajo
skozi Janežičeva dela: poveza-
nost z narodom, njegova poklic-
na in življenjska odločitev ter
njegova mistična ljubezen do
vinskih goric in goričanov. Mo-
tivi, ki jih je upodobil kot svo-
jevrstno hvalnico svojim roja-
kom in domači zemlji, omo-
gočajo bralcu izven tega prosto-
ra, da se v naš svet zazre kot v
svet čudovitega in enkratnega,"
je bilo med drugim zapisano v
utemeljitvi.
Letošnjo listino občine Ormož
je prejel Anton Bolkovič iz
Lačavesi. V utemljitvi so izpos-
tavili: "Že v drugem mesecu svo-
jega aktivnega delovanja v KS
Kog je kot predsednik sveta KS
sodeloval v obrambi naše mlade
države v junijski vojni 1991 in
odpravi njenih posledic. Z veli-
kim elanom in trdim, a korekt-
nim nastopom je nadaljeval
modernizacijo in asfaltiranje
cest. Z vztrajnim odpiranjem
občinskih vrat in organizacijo v
samem kraju je uspel urediti
mnoge doslej še neprehodne
poti."
Svečano sejo so s svojim nasto-
pom obogatili Metka Žižek (kla-
vir) in Rado Munda (saksofon)
ter ormoški oktet.
vlc
ORJMOŽ / 1 2. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Obvoznim
prihodnje leto
Ormoški svetniki tudi na zadnji seji v preteklem
letu niso počivali. Odločali so o več kot dvajsetih
točkah dnevnega reda, mnenja pa so se kot ved-
no kresala.
Svet je sprejel odlok o lokacij-
skem načrtu za obvoznico
Ormož. Načrt obravnava nado-
mestno traso magistralne ceste
M3 Spuhlja-Ormož ter prikl-
jučke regionalnih cest Ljutomer
- Ormož in Središče - Ormož.
Obvoznica meri skupno 3300 m
in dopušča hitrost 80 kilometrov
na uro. Čez potok Lešnica je
predviden viadukt, za ceste v
smeri Tomaža, Dobrave in za
poljsko pot nad Hardekom za
dostop do kmetijskih zemljišč pa
so predvideni nadvozi. Za
križišča s cestami v smeri Sre-
dišča, Ljutomera in Spuhlje
načrt predvideva nivojska semo-
forizirana križišča. Največ prahu
je dvignil 28. člen, ki pridržuje
pravico, da se namesto nadvoza
prečkanje lokalne ceste Ormož -
Tomaž uredi kot nivojsko
križišče. Svetniki so zahtevali,
da se takšna možnost izbriše in
so se odločili vztrajati pri nadvo-
zu. Dejali so, da je takšno
križišče potencialana črna točka
ormoškega prometa in da tega ne
morejo dopustiti. Če bo šlo vse
po sreči, bo obvoznica zgrajena v
prihodnjem letu.
Dolgo razpravo je zaslužil tudi
odlok o ustanovitvi in izdajanju
javnega glasila Ormoške novice.
Mnenja so si bila zelo nasprotu-
joča, kakor tudi številke. Nakla-
da naj bi v začetku znašala 1000
izvodov in bi bila v prosti proda-
ji. V glasilu naj bi bila tudi prilo-
ga Uradni vestnik občine
Ormož, v katerem bi se objavlja-
le uradne objave občinskega sve-
ta. Finance naj bi zagotavljali
proračun, prodaja in reklame. Za
izdajanje časopisa naj bi zaposli-
li odgovornega urednika. Po-
novno je bila podana ideja, da
naj vse ormoške medije spravijo
pod eno steho, a ni naletela na
ugoden odziv. Po oceni predla-
gateljev naj bi se lokalni časopis
v obdobju enega leta začel finan-
cirati sam in celo prinašati
dobiček.____
Po pravilniku o oddajanju pos-
lovnih prostorov - ta je nekate-
rim obrtnikom pošteno dvignil
najemnine, ki so bile zadnja leta
tako nizke, da so se nanje že kar
navadili - so svetniki sprejeli še
pravilnik o spremembi omenje-
nega pravilnika in šest pripada-
jočih amandmajev. Tako znaša
najemnina za kvadratni meter
površine sedaj v prvi skupini,
kjer so dejavnosti zdravstva,
umetnosti, socialnega varstva in
podobno, glede na lokacijo od 4
do 8 nemških mark, v drugi sku-
pini od 5,6 do 10,4 in v tretji, ki
zajema dejavnosti gostinstva,
bančništva in zavarovalništva,
od 7,2 do 14,4 nemške marke.
Občinski svet je potrdil tudi
sklep o vrednosti točke za
izračun nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča za leto 1996.
Za območje mesta Ormož in na-
selja Hardek znaša vrednost
točke 1.947 SIT za kvadratni
meter, za območje krajevne
skupnosti Velika Nedelja 1.616
SIT in za območje krajevne
skupnosti Središče ob Dravi
1.542 SIT. Denar, zbran na ta
način, bo v Ormožu uporabljen
za ureditev dvorišča ob tržnici,
dvorišč Kerenčičev trg 11 in 13,
za vzdrževanje ulic in zelenic z
objekti javne razsvetljave in za
ureditev ulične razsvetljave do
naselja Lenta. V Veliki Nedelji
in Središču bodo denar namenili
za izgradnjo kanalizacije, v Sre-
dišču pa bodo popravili še objek-
te javne razsvetljave.
Svetniki so potrdili še več po-
godb in aneksov k pogodbam,
poleg tega pa so odobrili nakup
avtomobila Suzuki vitara za po-
trebe občine, ki sedaj razpolaga z
zares skromnim voznim par-
kom. Svetniki so potrdili tudi
pravilnik, ki ureja plače, nado-
mestila in nagrade občinskih
funkcionarjev. Sejnina po no-
vem znaša 8355 tolarjev.
viMMem«nčič
VIDEM / ZADNJA LANSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA
med pmmi spreieh
pmamn za /efo 96
že v času prednovolotenih praznovanj so se sestali svetniki
občine Videm na zadnji delovni seji in v osrednji točki spreje-
li proračun občine za leto 1996 v višini 322,7 milijona tolar-
jev. Malo razprave ob planu razdelitve proračunskih sred-
stev kaže na predhodno usklajenost znotraj odborov za posa-
mezna področja in dobro razdelitev proračunskih sredstev.
Izpostaviti velja le ogorčenje svetnika iz KS Leskovec, ki se ni
strinjal zgolj z 11 in pol milijoni tolarjev za šolsko novo-
gradnjo. To so po njegovem mnenju sredstva, ki temu delu
občine pripadajo že po načelu glavarine; občina torej pri
gradnji šole ni pripravljena pomagati z dodatnim denarjem.
Ker pa je dograditev osnovne
šole v Leskovcu šele v fazi prido-
bivanja dokumentacije, je župan
Franc Kirbiš dejal, da bo do de-
janske gradnje gotovo prišlo šele
v naslednjem letu in za takrat
obljubil ustrezen delež občine.
Sicer pa je v proračunu občine
Videm za leto 1996 za investicije
predvidenih 76 milijonov tolar-
jev. Dolena bo iz tega dobila 9,5
milijona, Leskovec omenjenih
11,5 milijona, Podlehnik 20,5
milijona in Videm 34,5 milijona
tolarjev. Sredstva so predvidena
v glavnem za investicije v infra-
strukturo, v centru občine pa je
deset milijonov predvidenih za
gradnjo oz. obnovo prostorov
KS in občine.
Področju izobraževanja je v
planu delitve občinskega denar-
ja predvidenih dobrih 52 milijo-
nov, kmetijstvu 10 in malemu
gospodarstvu 7 milijonov tolar-
jev. Drugi pomembnejši porab-
niki so cestno gospodarstvo, so-
cialno varstvo, zdravstvo,
otroško varstvo, šport, kultura
ter področje komunalnega ure-
janja. Je pa iz plana porabe pro-
računskih sredstev razvidno
tudi, koliko davkoplačevalce sta-
ne občina. Za stroške njenega
delovanja, vključno s plačami
funkcionarjev in delavcev ter
materialnimi stroški, bo občina
"potrošila" skoraj 15 odstotkov
proračuna, kar pomeni, izraženo
v denarju, dobrih 46 milijonov
tolarjev.
Zadnja seja tik pred iztekom
leta je bila priložnost tudi za oce-
no enoletnega dela v novi občini.
Predsednik sveta Friderik
Bračič je poudaril, da je bilo
delo sveta že prvo leto zelo
uspešno, čeprav se je bilo potreb-
no soočiti s številnimi težavami,
ki spremljajo vsak začetek.
Ugodni oceni se je pridružil tudi
župan in poudaril, da je občina v
celoti dobro zaživela in da lahko
občani glede na rezultate,
dosežene v prvem letu samostoj-
ne občine, pričakujejo njeno
učinkovitost na področju zagot-
avljanja boljših življenjskih po-
gojev.
J. Bračič
GOVORI SE ...
M so Ptiijčanke končno
dobile pravega kerlca.
Ptujčana. Tolažba
moškemu delu ptujskih go-
spodinjstev je, da imajo oni
že nekaj let Ptujčanko, ki se
povrh vsega vsakemu pose-
bej toplo priporoča.
... DA se je Ptujčan vsem
čitajočim opravičil za
začetno skromnost in oblju-
bil, da bo s pomočjo več kot
100 tisoč mark močne pro-
računske injekcijo zrasel v
pravega politbundtrajberja.
... DA so mupravičene in
zares zlobne kritike že pred
izidom^ tega političnega
popisa, češ da ne bo bogve-
~~^~k^7=Saj ni nič slabši od ka-
kega tovarniškega informa-
torja, le po obsegu je nekoli-
ko skromnejši od glasila
judo kluba.
... DA je ptujski izumitelj
ponudil snegokidnemu pod-
jetju novo, patentirano iz-
najdbo, ki omogoča, da sne-
ga ni več potrebno odvažati
iz mesta, saj po uporabi
sredstva preprosto izgine.
Po prvih letošnjezimskih
obilnih padavinah se je
sredstvo izkazalo za zelo
učinkovito. Če je zima bolj
trdovratna, sneg kljub temu
izgine v garantiranem roku,
ki je v najhujših primerih
pet mesecev. V nasprotnem
primeru izumitelj povrne
stroške nakupa.
... DA so se občani ene novo-
nastalih občin na zborih pri-
toževali, da o njihovi občini
mediji premalo pišejo. Pa je
vodstvo učinkovito ukrepa-
lo, kupilo dva nova avtomo-
bila - in cajtngari so jih opa-
zili.
VIDI SE ...
... DA je iznajdljivi občan
pogruntal brezbesedno ko-
municiranje s svojimi pred-
stavniki oblasti. Ce tisti, ki
mu je pomagal k izvolitvi za
poslanca, svetnika ali župa-
na, ne izpolnjuje več njego-
vih pričakovanj, mu svoje
mnenje odkrito sporoči zgolj
z mimiko obraza.
4
ORFEJCKOVA PAKADM
Četrtek, 4. januarja 1996- TEDNIK
PTUJ / PETA SVEČKA NA ORFEJČKOVI PARADI

Ansambel Panorama, ki prihaja iz korantove dežele, tokrat v vlogi
Božička.
Tokrat je bilo na Štefano-
vo v ptujski športni dvorani
Center prijetno kot še niko-
li. Prireditelji Orfejčkove
parade Radio Tednik Ptuj
in EPS Luka smo pripravili
veliki glasbeni spektakel, ki
je na sceno Branka Zupa-
niča pritegnil skoraj 140
nastopajočih - pevcev, glas-
benikov, plesalcev, humo-
ristov in ansamblov iz vseh
koncev Slovenije, ki so več
kot 2000-glavi množici v na-
bito polni dvorani ob
pomoči zvočnih in vizual-
nih efektov prijetno olepšali
božične in novoletne praz-
nike.
Tradicionalna sklepna pri-
reditev rednih četrtkovih od-
daj Orfejček na radiu Ptuj je
svoj 5. rojstni dan zagotovo
proslavila prijetno, kot se
spododobi in kot so ljubitelji
domače in zabavne glasbe
verjetno pričakovali. Tega je
bil še najbolj vesel idejni oče
Orfejčka Ljubo Huzjan s
svojimi sodelavci, ki je sku-
paj z Danico Godec priredi-
tev tudi tokrat uspešno pri-
peljal do konca bodisi kot vo-
ditelj ali z Jožetom Ekartom
kot humorist (Luka in Pepi).
Scensko ozadje je tokrat v le-
vem delu predstavljalo topli-
no domače izbe s kaminom
in božičnim drevescem ob
mizi, v desnem delu pa je bila
paša za oči brv s pravim
potočkom, tako da je bilo
žuborenje vode slišati tudi v
dvorano.
Peto Orfejčkovo parado so
pričeli Zasavci, nadaljevali pa
Mladi prijatelji, Igor in Zlati
zvoki in Slapovi. Prisotne sta
razveselila tudi Korado in
Brendi, za njima pa Fantje s
klančka, z aprilsko zmagoval-
no vižo. Posebej toplo smo
zaploskali šarmantni Ireni
Vrčkovnik, ki je zapela z
Ivanom Hudnikom, pa tudi sa-
mostojno. Tudi ljubitelji tro-
bente so prišli na svoj račun,
saj je nastopil trobentar
Franc Kompare s skladbo Beli
cvet, ob kateri je zaplesal
mladi par ptujske plesne šole
Tango Jernej Slejko in Maja
Petek. Za njimi smo spet zap-
loskali domačinom, ansam-
blu Ptujskih 5, ki je sredi
decembra proslavil 10-letni-
co uspešnega delovanja. Sle-
dili so jim Štajerskih 7, ansam-
bel Jožeta Šeruge, Gorenjski
muzikanti, Slovenjegoriški
kvintet. Slovenski muzikantje
in letos eden najuspešnejših
ansamblov domače zabavne
glasbe Ekart z odličnima (in
tudi nadvse privlačnima)
pevkama Suzano in Barbaro.
Po nastopu razigranih
Gamsov so nastopili dekleta
in fantje manekenske skupi-
ne in predstavili najnovejše
izdelke športnih in oblačil za
mlade, ki jih lahko najdete na
policah generalnega pokrovi-
telja Orfejčkove parade -
Šport centra BELVI na Ptu-
ju. V drugem delu smo med
drugimi prisluhnili Panorami
iz korantove dežele, ansam-
blu Nagelj, Rudiju Trojnerju
ter prvič v Ptuju ansamblu
Slovenskih 5, ob katerega zvo-
kih sambe sta zaplesala
Tomaž Jakaub in Mateji
Čuček. Predstavili so se še an-
sambel Nika Zajca, Štirje
kovači, ansambel Mira Klinca,
ob koncu pa še Alji in njegovi
muzikantje. V slovo so se v
siju raznobarvnih žarometov
in ognjemeta vsi nastopajoči
še enkrat postavili na oder in
pomahali svojemu
občinstvu: Na svidenje na 6.
Orfejčkovi paradi in srečno
novo leto!
Vsem, ki si letošnje Or-
fejčkove parade niste uspeli
ogledati, v tolažbo prijetna
novica, da je prireditev, ki je
trajala dobre tri ure, zaradi
mačehovskega in vzvišenega
odnosa nacionalne tele-
vizijske hiše tokrat posnela
ena najmlajših in najprodor-
nejših slovenskih televizij
POP TV ter za silvestrovo
opoldne pripravila enourno
oddajo; ponovitev bo v petek,
5. januarja, ob 13.30 uri.
"Na svidenje na šesti Orfejčkovi paradi!" so ob koncu zaželeli vsi
nastopajoči. Foto: M. Ozmec
Branko Zupanič (v sredini) je na oder
postavil potok.
Alfi s svojimi muzikanti - in ognjemetom.
Foto: Langerholc
Luka (Ljubo Huzjan) in Pepi (Jože Ekart) sta
poskrbela za veselo plat Orfejčkove
parade.
Za uspeh 5. Orfejčkove parade so zaslužni tudi
sponzorji, zato so Jim organizatorji iskreno hvaležni.
Generalni pokrovitelj je bil tokrat šport center BELVI iz
Ptuja, pokrovitelji pa Gradiš - Gradbeno podjetje Gradnje
Ptuj, Okrepčevalnica Gastro, Mesnica in predelava mesa
Jožeta Fingušta, Mestna občina Ptuj in Mlekarna Ptuj.
RAZPIS
ZA 27. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE
ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE "PTUJ 96"
Radio Tednik Ptuj
razpisuje
XXVII. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE
GLASBE "PTUJ 96", ki bo v dveh delih: I. nastopi
ansamblov za Orfejeve značke - maja Ounija) in
septembra 1996 in 11. večer novih melodij -
septembra.
Razpisna pravila:
1. Nastopi prijavljenih ansamblov za bronaste,
srebrne in zlate Orfejeve značke bodo v več krajih
v Sloveniji (odvisno od števila prijavljenih
ansamblov) v maju oziroma juniju. Ansamble bo
ocenjevala strokovna komisija. Ta bo izbrala
najboljše ansamble za nastop na Ptuju, ki bo 6.
septembra 1996.
2. Za festival se lahko prijavijo vsi ansambli, ki
gojijo to glasbeno zvrst.
3. Na festivalu so predvidene denarne nagrade za
najboljše ansamble po mnenju strokovne
komisije in občinstva. Posebne nagrade bo
organizator zagotovil ansamblom, ki bodo
dosegli že tretjo, četrto ali peto zlato Orfejevo
značko. Strokovna komisija bo ocenjevala
izvedbo.
4. Ansambli nastopijo na festivalu z dvema
melodijama, od katerih mora biti vsaj ena prvič
izvajana.
5. Ansambli se prijavijo za nastop na
festivalu do 15. marca 1996 na naslov:
Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, Ptuj.
Informacije dobite na tel.: 062 771 261.
II.
1. Skladatelji ali ansambli pošljejo nove
melodije z besedili do 31. marca 1995
(Izjemoma so lahko demo posnetki) na
Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6. Informacije na
tel.: 062 771 261.
2. Strokovna komisija bo izbrala od 16 do 20
skladb za izvedbo na festivalu.
3. Večer melodij bo 7. septembra 1996 v Ptuju.
4. Za avtorje melodij in besedil so predvidene
denarne nagrade, ki jih podeljuje strokovna
komisija; melodije bodo izbirali za nagrade tudi
poslušalci.
lil.
1. Na festivalu bo podeljena še nagrada za
najboljšega debitanta in Korenova plaketa za
najboljšega pevca ali pevsko skupino. Korenova
plaketa se podeljuje za večletno uspešno
nastopanje v domači zabavni glasbi. Nagradi
podeljuje strokovna komisija.
2. Z vsemi, ki bodo nastopili na festivalu, bo
organizator sklenil pogodbo, ki bo natančneje
določala medsebojne obveznosti in pravice.
Ptuj, 27. decembra 1995
Direktor - glavni urednik:
Franc Lačen
TEDNIK - Četrtek, 4. januarja 1996
S
ZAMIMIVOSTI, RePORTAŽB
P. ROBERT PODGORŠEK - SLOVENSKI DUHOVNIK V ŠVICI
UgaSanje slovenskega kršianstvtt
- ugašanje slovenstva?
V preišnji številki Tednika smo objavili pogovor z učiteljem slovenske dopolnilne šole v Švici Vladimirjem Donajem. Takole bi lahko dejali: ko si slo-
venski učitelj ter slovenski duhovnik v tujini podasta roko, kot sta si jo v Ziirichu, delo rodi uspehe.
Mnogi se ne morejo niti za praznike vrniti v svojo domovino in
1310*31 jim slovensld duhovniki v maternem jeziku pričar^o
delček domovine. Slovensko misijo s sedežem v Zurichu vodi'
kapucinski pater Robert Podgoršek. Njena osnovna vloga je
omogočiti Slovencem - katoličanom, ki živijo izven svoje domo-
vine, vse verske obrede v maternem jeziku.
TEDNIK: Pravica do veroizpo-
vedi je ena od temeljnih človeko-
vih pravic. Kako jo doživljate kot
slovenski duhovnik v Švici?
P. Robert Podgoršek: "Švicars-
ka oblast nam je zelo naklonjena.
V sedmih letih, odkar sem v
Zurichu, nisem imel nobenih
težav. Slovenska misija se financi-
ra iz cerkvenega davka; od tega
plačujemo najemnino za prostore
ter črpamo mesečno plačo za oba
slovenska duhovnika."
TEDNIK: Nekateri Slovenci
zaradi cerkvenega davka izstopi-
jo iz Cerkve. Kako velik je cer-
kveni davek?
P. Robert Podgoršek: "Seveda
se dogaja, toda to je samo formalni
izstop, saj člani Cerkve postane-
mo, ko prejmemo zakrament sv.
krsta. To neizbrisno znamenje
vključi vsakega posameznika v tra-
jno skupnost s Cerkvijo. Tega, kar
se pri krstu zgodi, ni mogoče izbri-
sati ali preklicati. Teološko gleda-
no ni mogoče 'izstopiti' iz Cerkve,
kakor ni mogoče reči, da se nisem
rodil. Lahko pa nekdo 'zapusti'
Cerkev, se ji odreče, kot se otrok
odreče svoji družini ali sorodni-
kom.
Cerkveni davek znaša okrog
dvanajst odstotkov od celotnega
davka, ki ga sicer pobira država.
Plačujejo ga vsi, ki se deklarirajo
za pripadnike ene treh državno
priznanih veroizpovedi (protes-
tantske, katoliške ali starokato-
liške); pravoslavni verniki ne
plačujejo cerkvenega davka. Zara-
di tega srbska pravoslavna cerkev
v Švici vzpodbuja svoje vernike, da
prostovoljno na osnovi dohodkov
sami izračunajo davčni znesek in ji
ga nakažejo po položnici.
Davek nameni država za vzgojo
in izobraževanje, saj financira od
vrtcev do univerz, za socialno de-
javnost, Karitas, bolnišnice, do-
move za ostarele, za socialno-kari-
tativne potrebe, iz teh skladov
vzdržuje umetniške spomenike in
zgradbe družbenega pomena, cer-
kve in druge sakralne stavbe,
plačuje duhovnike in pastoralne
sodelavce, mežnarje, organiste,
razne cerkvene uradnike..."
TEDNIK: Kako velika je vaša
župnija - v mislih imam prostors-
ko pokritost in število vernikov.
Imate podatke, koliko Slovencev
se udeležuje verskih obredov?
P. Robert Podgoršek: "Točnih
podatkov nimam, ker nas v na-
jrazličnejših statističnih pregledih
še vedno vodijo pod 'Ex-Ju-
goslawien'. Moja župnija je po
površini približno tako velika, kot
je velika Slovenija. Tu pa je še
kneževina Liechtenstein, ki je od
mene oddaljena približno 300 ki-
lometrov. Po zadnjih podatkih
imam okrog 1700 naslovov, na ka-
terih živijo Slovenci, če to
pomnožim s tri, dobimo število
4500 ljudi. Menim, da toliko Slo-,
vencev živi v Švici in kneževini
Liechtenstein. Skupaj s patrom
Damjanom imava ob sobotah,
nedeljah in praznikih slovensko
bogoslužje v 18 krajih. Udeležba je
zelo različna. Največ, tudi do 60
ljudi, prihaja v Zurichu, Amriswi-
lu, Winterthuru, v Appenzellu in
St. Gallenu pa so nekoliko manjše
skupine, največ do 30 Slovencev.
Med tednom mašujem v nemščini
in hodim pomagat na različne žup-
nije."
TEDNIK: Normalni tok
krščanskega življenja nosi s se-
boj tudi potrebo po zakramentih
(krst, prvo obhajilo, birma, skle-
panje zakonske zveze in cerkveni
pogrebi). Kako pa je s tem?
P. Robert Podgoršek: "Krstov
imamo vedno manj, morda enega
ali dva na leto, saj je otrok vse
manj. Prav tako je malo porok, saj
se večina parov odloča za sklepanje
zakonske zveze v domovini. Tudi
pokopani so največkrat doma.
Vsako leto pa je v Ensidelnu tradi-
cionalno romanje Slovencev, ki se
ga udeleži več kot tisoč rojakov,
tudi iz sosednjih držav. Takrat jim
je ponujena priložnost zakramen-
tov v materinem jeziku. Sledi še
družabno srečanje s kulturnim
programom, ki ga pripravijo kul-
turna in druga slovenska društva."
TEDNIK: Imajo otroci tudi ve-
rouk?
P. Robert Podgoršek: "Tako kot
obiskujejo dopolnilno slovensko
šolo, nekateri obiskujejo tudi ve-
rouk, s to razliko, da je pouk mate-
rinščine vsak teden, verouk pa en-
krat na mesec. Verouk v mate-
rinščini lahko obiskujejo le v
Zurichu in tako se morajo mnogi
pripeljati zelo daleč. Tu se
pripravljamo tudi na sprejem
zakramentov."
Z LETI SE OGLAŠA
ŽELJA PO VRNITVI
TEDNIK: V Švici je veliko
mešanih zakonov, Slovenci pa se
zelo hitro vklopijo v novo okolje.
Menite, da zaradi tega grozi asi-
milacija?
P. Robert Podgoršek: "Po eni
strani se res vključijo v novo okol-
je in se integrirajo ali asimilirajo,
velikokrat pa je to samo navidez-
no. S starostjo se začne pri njih vse
bolj oglašati želja po vrnitvi v do-
movino. Domotožje! Zaradi
ekonomske krize, ki se je začela
tudi tu, so mnogi vse bolj razočara-
ni - kot tujci pa so še prej na udaru.
Težko je, če pri petdesetih letih os-
taneš brez redne zaposlitve, imaš
pa družino in visok standard, ki pa
je razviden le iz visokih zneskov
na položnicah, obstaja pa zelo
malo možnosti, da boš dobil novo
delo."
TEDNIK: Tudi vi ste verjetno
kot mnogi duhovniki današnje
dobe terapevt za različne psiho-
loške krize, stiske. Se slovenski
rojaki velikokrat obračajo na
vas?
P. Robert Podgoršek: "Vedno
bolj se obračajo po pomoč. Mnogi
zbolijo tudi zaradi najrazličnejših
psihičnih pritiskov; če bi se izrazil
nekoliko drugače s Cankarjem:
'Ljudje, božji bratje, domovino
sem imel in zdravje, ko sem oboje
izgubil, so spregledale moje oči in
so videle, da sem imel zdravje in
domovino ...Pokažite mi, bratje,
kje je jama izkopana!' Mnogi od-
hajajo z neuresničenimi načrti,
neizpetimi pesmimi, neizsanjani-
mi sanjami ... Toliki umirajo pri
štiridesetih ..."
TEDNIK: Kako jim lajšate to
razočaranje?
P. Robert Podgoršek: "Na-
jvečkrat jim poskušam osvetliti
problem zelo realno. Povem jim,
da niti v Švici ni vse najboljše in
najlepše - prav tako kot ni v Slove-
niji vse zanič. Naj s temi izkušnja-
mi, ki so si jih pridobili v Švici,
poskušajo zaživeti doma. Vesel
sem vsakega, ki se odloči, da se bo
vrnil v Slovenijo. Skoraj vsi so
prišli sem, da bi nekaj zaslužili, da
si bodo v Sloveniji zgradili hišo, si
kupili avto ... Potem so prišli otro-
ci, ki so začeli obiskovati šolo v
Švici, in takrat se niso mogli vrni-
ti. Hiša v Sloveniji jim propada -
zgrešena investicija, tu morajo
plačevati drago najemnino za sta-
novanje. Nazadnje gredo otroci po
svoje. Generacija, ki je tukaj roje-
na, ne potrebuje več slovenskega
duhovnika. Sicer se učijo slo-
venske besede, toda med seboj se
pogovarjajo v šicarskem narečju
ali v nemščini."
TEDNIK: Kako je s kulturnim
in družabnim življenjem. Ali Slo-
venci čutijo potrebo po druženju?
P. Robert Podgoršek: "V Švici
deluje trenutno devet kulturnih
društev. Ta so ponavadi v večjih
industrijskih središčih. Z vsemi
društvi sodelujemo in skupaj s slo-
vensko dopolnilno šolo pripravlja-
mo razne prireditve ter druga
srečanja."
V ŠVICI NE MOREŠ
KUPITI SLOVENSKE-
GA ČASOPISA
TEDNIK: Kako pa je s slovens-
kimi mediji - dobijo naši rojaki
informacije o dogajanju v domo-
vini?
P. Robert Podgoršek: ""V Švici
ne moreš kupiti nobenega slo-
venskega časopisa. Pred časom
sem v kiosku na glavni ziiriški
železniški postaji ugotavljal, da je
čez 20 časopisov z juga, a žal nobe-
nega slovenskega. Včasih si lahko
kupil na letališču sobotno Delo,
zdaj že lep čas tudi tega ni. Sam
sem naročen na različne slovenske
časopise in revije. Dobivam jih z
malo zamudo in jih potem ponu-
jam rojakom. K slovenski maši
prinašam tudi knjige in časopise.
Hrvatje, Španci, Turki in drugi
imajo na radiju svoje oddaje, o slo-
venski se zaenkrat še ni govorilo.
Tudi slovenske postaje težko dobi-
mo - šele po dvaindvajseti uri in še
takrat je zelo slab sprejem. Pona-
vadi lahko spremljamo le del
poročil, Hrvatje pa že imajo svojo
satelitsko televizijo. Glede
obveščenosti v slovenski besedi bi
morali veliko več narediti. Slo-
venska misija izdaja mesečni
Kažipot, v katerem so kratke in-
formacije, kdaj in kje so konzular-
ni dnevi, razne slovenske kulturne
prireditve ter duhovne misli. Pri-
ložena so tudi razna obvestila, npr.
o pridobitvi slovenskega
državljanstva, o konzularni službi
veleposlaništva Slovenije v Bernu,
o certifikatih, humanitarnih akci-
jah v domovini, o slovenskem le-
talskem prevozniku Adrii Air-
waysu v Zurichu, o slovenski tu-
ristični agenciji Kompas in druge
aktualne novice. V letu 1994 smo s
skupnimi močmi izdali Naslov-
nik. Gre za doslej prvi poizkus v
Evropi, v katerem so zbrani vsi
naslovi slovenskih društev in dru-
gih slovenskih ustanov v Švici in
Liechtensteinu ter naslovi v Slo-
veniji, ki so pomembni za nas na
tujem."
NIKOLI NE BI ŽELEL,
DA BI SLOVENIJA
POSTALA ŠVICA
TEDNIK: V zadnjem času zelo
radi primerjamo Slovenijo s
Švico - iščemo pač podobnosti z
državami, ki so uspele. Menite,
da slovenskemu karakterju pris-
taja švicarska ureditev?
P. Robert Podgoršek: "'Osebno
si nikoli ne bi želel, da bi Slovenija
postala Švica. Švica ima zelo lepo
pokrajino in lepo je, če prideš kot
turist, si pogledaš njene znameni-
tosti in greš. Živeti tukaj pa je ne-
Pater Robert Podgoršek je dostopen
Slovencem v Svioi ob vsakem času.
kaj povsem drugega. Kar se tiče
medsebojnih odnosov in kvalitete
življenja, bi rekel samo to, da se
vse gleda le skozi denar - nenehno
pridobivanje, delo, delo od jutra
do večera. Večkrat razmišljam: če
bi Slovenci toliko delali in bili
tako disciplinirani doma, kot so
tu, ne bi imeli ničesar manj. Kvali-
teta življenja naših ljudi tukaj na
senčni strani Alp pa je veliko nižja
kot doma. Tu je sicer pravna
država, vendar je povsod edini pa-
rameter - denar."
TEDNIK: Kako pa gledajo Slo-
vence zdaj, po osamosvojitvi?
P. Robert Podgoršek: "Še vedno
nas gledajo kot 'Jugo', saj nas iz
bivše države Jugoslavije živi v
Švici četrt milijona. Zaradi tega se
je etnični spopad preselil tudi sem.
Zelo je občutiti sovraštvo med Srbi
in Hrvati. Ne ostajajo samo na ver-
balnem konfliktu, veliko je celo
fizičnega obračunavanja. Ti ljudje,
ki živijo na robu družbe, veliko-
krat prekupčujejo z drogo in
orožjem, kar še dodatno vpliva na
slabo mnenje o 'bivših Jugoslova-
nih", med katere še zmeraj prište-
vajo tudi nas, Slovence."
TEDNIK: Se tudi vi srečujete s
problemi droge in drugih oblik
zasvojenosti?
P. Robert Podgoršek: "Na žalost
da. Z zasvojenci se srečujem na-
jvečkrat v zadnjem stadiju, takrat
pa je že prepozno. V zadnjih osmih
mesecih smo imeli štiri primere
smrti otrok slovenskih družin za-
radi mamil. To je največkrat tisti
najvišji davek, ki ga morajo plačati
otroci. Zanimivo je še nekaj: otro-
ci, ki so se rodili tukaj, se veliko-
krat srečujejo s problemom identi-
tete. Jaz vem, da sem Slovenec, oni
pa ne vedo, ali so Slovenci ali Švi-
carji. Vse to jih pripelje do velike
osebne stiske in mnogi med njimi
jo skušajo rešiti z različnimi oma-
mami. Večkrat se sprašujem, kaj je
hlepenje po materialnem bogastvu
naredilo iz slovenskega človeka.
Vendar smo slovenski duhovniki
med njimi zato, da v maternem je-
ziku oznanjamo božjo besedo, op-
ravljamo daritev sv. maše in deli-
mo sv. zakramente, prinašamo
vero karantanskih rodov, ljubezen
do domovine in ohranjamo
izročila pradedov, skratka da smo
jim v oporo. Upal bi si trditi, da je
ugašanje slovenskega krščanstva v
tej deželi tudi umiranje slo-
venstva.""
Mari|a Siedniak
PTUJ / DARILA IN IGRAČE ZA BOLNE OTROKE
Darovala so se izkazali
21. decembra je bil v ptujski bolnišnici prazničen
dan, posebej še za male bolnike, ki so nestrpno
pričakovali, da jih obišče dedek Mraz.
Darila Fer prometa za male bolnike.
Glasbeni stolp Mercatorja Mipa Ptuj za
ginekološki oddelek. Foto: Kosi
Sicer se od takrat, ko sta
mlinsko kolo poganjala dva
težka mlinska kamna, ni oh-
ranilo nič, a Marjan pravi,
da ima na prejšnji mlin in
svoje delo v njem lepe spomi-
ne. V kraju je bilo za mlin
zmeraj veliko povpraševan-
ja, zato seje Marjan odločil,
da bo tradicijo mlinarstva v
družini nadaljeval. Od leta
1966 je mlin v njegovih ro-
kah, poskrbel je za njegovo
temeljito obnovo in danes je
moderno urejen.
Celjsko podjetje Fer promet,
ki ima v Ptuju na železniški pos-
taji sodobno urejen diskont za
prodajo sadja in zelenjave, je s
priložnostnimi darili obdarilo
vse otroke, ki so bili na
zdravljenju v ptujski bolnišnici.
Za male bolnike so pripravili
petdeset paketov. Obdarovanje
malih bolnikov ob božiču in no-
vem letu je že tradicija tega
celjskega podjetja.
Koordinatorka projekta Ptuj -
zdravo mesto Maja Erjavec pa je
tega dne prinesla darilo mestne
občine - igrače v vrednosti 150
tisoč tolarjev -, ki bodo med
zdravljenjem v ptujski bol-
nišnici razveseljevali male bolni-
ke. Izkazal pa se je tudi Mercator
Mip Ptuj, ki je ginekološkemu
oddelku podaril glasbeni stolp.
V imenu malih in velikih, ki se
zdravijo v ptujski bolnišnici,
hvala!
MG
6
četrtek, 4. januarja 1996 - TEDNIK
oo roo iM Tšm
iancM Mm le nepnmerlirv z arummr
V mesto ob Dravi ga je pred osemnajstimi leti pripeljala ljubezen. V Ptuju si je ustvaril družino, z ženo, ki je otroška zdravnica, imata tri ljubke otroke,
od katerih je nastarejša hči že v škofijski gimnaziji v Ljubljani, sin obiskuje osmi razred osnovne šole, najmlajša pa je še v vrtcu.
Da smo Janeza Lotriča "ujeli" za intervjuje trajalo kar ne-
kaj časa. V prvih novembrskih dneh je bil na nenačrtovanem
dopustu, ki mu je prišel kar prav, saj seje občasno potrebno
odpočiti od petja. Sicer pa pravi, da se z novinarji bolj redko
pogovarja.
Njegove pogoste odsotnosti
od doma čutita družina in on
sam kot veliko breme. Kadar je
doma, se vsi trudijo preživeti
skupne trenutke čim bolj pol-
no.
Je pravi kulturni ambasador
Slovenije v svetu. Kamorkoli
gre, odnese s seboj del domovi-
ne. Po vsaki premieri se pri njem
pije ptujsko vino.
JANEZ LOTRIČ
- IZREDNI GLASBENI
DOGODEK
Ko pišejo kritiki o slovenskem
tenoristu Janezu Lotriču, ga
skoraj vedno uvrščajo "med veli-
ke tri", drugi spet mislijo, da
slišijo velikega Jussija Bjorlinga.
Naj bodo primerjave takšne ali
drugačne - Janez Lotrič ostaja
neprimerljiv z drugimi. To je
njegov glas in nikogar drugega.
Tipična zanj je njegova neverjet-
na moč, po drugi strani pa inten-
zivnost njegovega izražanja, nje-
gova notranjost, s katero izpolni
svoj glas in svoje poslušalce ne-
redko pripravi do solz. Kdor ga
je enkrat slišal, ga želi slišati
znova.
Janez Lotrič se je rodil v
Železnikih na Gorenjskem. Oče
je Gorenjec, mati Stajerka iz
okolice Atomskih Toplic. Muzi-
kalnost je podedoval od obeh, v
obeh vejah je veliko godcev, pe-
vcev in veseljakov. Kot solist je
pel že pri devetih letih. Pevskega
talenta se je že zelo zgodaj zave-
dal, pri tem ga je izredno podpi-
ral učitelj Jože Cuderman, ki je
imel izreden posluh za glasbo.
Ob solističnih koncertih iz tega
zgodnjega pevskega obdobja os-
tajajo lepi spomini tudi na prija-
teljsko druščino, ki je po vaseh
pela podoknice.
"Bila nas je polna dolina. Po-
doknice smo peli v cvetoči
pomladi in škripajoči zimi. To je
bilo pristno življenje, ki ga danes
skorajda ni več."
Glasbeno izobraževanje je
pričel s kolegoma, organistom in
pianistom, profesorjem na Aka-
demiji za glasbo v Ljubljani To-
netom Potočnikom in in
vsestranskim glasbenikom
Francetom Cufarjem. Nadalje-
valo se je krajše obdobje v og-
larski bajti na planoti Jelovici,
kamor so odhajali poleti in "se šli
glasbo". Na te čase ga vežejo lepi
spomini.
Po gimnaziji ga je pot zanesla
na visoko šolo za telesno kultu-
ro. V rani mladosti je bil
vsestranski športnik. Ukvarjal se
je s smučanjem, rokometom,
gimnastiko, atletiko, skratka z
vsem, kar je bilo možno. Ko si je
poškodoval hrbtenico, je bil za
šport odpisan.
"Če se ne bi takrat poškodoval,
ne vem, v katero smer bi šla
moja poklicna pot. S smučanjem
sem pričel prepozno, da bi lahko
postal vrhunski tekmovalec, lah-
ko pa bi bil dober trener. V tem
obdobju so me našli v polprofe-
sionalnem filharmoničnem zbo-
ru v Ljubljani. Povabili so me na
vajo, kjer je moški del študiral
enega najbolj znanih Gallusovih
motetov Ecce guomodo moritur
iustus. Brez poprejšnjega glasov-
nega preizkusa sem pel prvi te-
nor. Ko se je vaja končala, me je
dirigent Uroš Lajovic sprejel v
komorni zbor."
In potem se je pričela inten-
zivna glasbena pot. V oktetu
Gallus je bil šest let. Oktet je
imel po več kot sto koncertov
letno in še najmanj toliko vaj. V
njem se je delalo izredno profe-
sionalno. Njegov umetniški
vodja je bil Milivoj Šurbek, ki
mu je veliko pomagal pri študiju
solo petja.
"Od vsega začetka šolanja sem
si želel glas izšolati, da bi prišel
na operni oder. To pa seveda z
oktetom ni šlo skupaj."
Potem je moral v JLA, in to je
bilo hkrati slovo od okteta. V tis-
tem času se je zaljubil in poročil.
Po vrnitvi iz vojske je opravil av-
dicijo v ljubljanski operi in ostal
tam eno leto. Na avdicijo ga je
pripravila dolgoletna pevska pe-
dagoginja Ksenija Vidali-Žebre,
ki je bila takrat v operi mentori-
ca mladih pevcev.
ZAČETKI NA
OPERNEM ODRU
TEDNIK: Kakšni so bili
začetki na opernem odru?
J. Lotrič: "Na začetku so bile
vloge majhne - takšne, da sem
odpel eno besedo ali pa en sta-
vek. A me to ni prestrašilo ali
deprimiralo. Imel sem veliko
voljo, peti naprej. Na koncu prve
operne sezone so mi kot pogoj za
podaljšanje delovnega razmerja
za eno leto ponudili vlogo Ne-
morina v Donizettijevem Lju-
bezenskem napoju. Ta vloga je
vrhunec belkanta in za pevca z
malo izkušnjami težek zalogaj.
Vlogo sem ob pomoči gospe Vi-
dalijeve in gospoda Surbka
uspešno našttudiral in odpel, po-
tem pa rajši odšel v opero Mari-
bor, kjer mi je dirigent Boris
Svara ponudil stalni angažma in
status solista.
POSNETKI
TENORISTA
JANEZA LOTRIČA
Nekaj posnetkov Janeza
Lotriča imajo v arhivu ljubl-
janskega radia, obstaja pa
tudi CD Kantata Sonetni
venec dr. F. Prešerna Luci-
jana Marije Škerjanca z diri-
gentom Markom Munihom,
ki je izšla letos pri Založbi
kaset in plošč RTV Sloveni-
ja. V tujini pa je pri založbi
Naxos izšla kompaktna
plošča duetov za tenor in ba-
riton z baritonistom Igorjem
Morozovim.
V Mariboru sem ostal šest let.
Obdobje v manjšem gledališču je
bilo zame kot mladega pevca iz-
redno koristno. Ob manjših vlo-
gah sem hkrati pel imel tudi ve-
like: v Verdijevi Traviati Gasto-
na in Alfreda, v Lucii di Lam-
mermoor Arthura in Edgarda. V
Mariboru sem prvič pel tudi vlo-
go Hoffmanna v Offenbachovih
Hoffmannovih pripovedkah.
Kakšna sreča študirati tako
težko vlogo s tako izkušenim di-
rigentom, kot je Samo Hubad!
Nanj me vežejo fantastične
izkušnje o tem, kakšno mora biti
sodelovanje med dirigentom in
pevcem.   Če   si   je   dirigent
pripravljen vzeti čas zate, je to
največje bogastvo za mladega pe-
vca. Če je poleg dirigenta še
režiser takšen, da zna poiskati v
tebi tvoje individualne spo-
sobnosti, potem uspeh ne izosta-
ne. Mojega prvega Hoffmana je
oblikoval režiser Franjo
Potočnik, star odrski maček.
Za mariborsko obdobje so
vezane tudi nekatere druge moje
vloge: Pedriglio v Mozartovem
Begu iz Seraja, Alfredo, Faust,
norec v Kralju Learu, ki ga je
režiral Henrik Neubauer - Zanj
lahko rečem, da je eden najspo-
sobnejših Slovencev, kar zadeva
organizacijo in umetniško delo
na opernem področju. Seveda je
bilo vlog še več. V obdobju, ko
sem pel v Mariboru, sem študi-
ral na glasbeni akademiji v
Ljubljani pri profesorici Ondini
Otti Klasinc. V tem obdobju
sem se udeleževal tudi opernih
tečajev in tekmovanj v Italiji in
na Dunaju.
Tekmovanja so mi prinesla ve-
like izkušnje, povezana pa so
bila z velikimi stroški. Saj veste,
kako je to, če je v družini z dve-
ma otrokoma in z ženo, ki je štu-
dirala medicino, samo en doho-
dek. To je bilo zelo težko fi-
nančno obdobje, ampak tvegali
smo. Na tekmovanju Toti dal
Monte v Trevisu v Italiji junija
1986 sem mednarodno žirijo
prepričal z vlogo Riccarda v Ver-
dijevi operi Ples v maskah, dose-
gel tretje mesto in kot najobe-
tavnejši mlad tenorist posebno
nagrado 1,5 milijonoa lir, ki naj
bi jih porabil pri italijanskih pe-
dagogih za nadaljnje izpopolnje-
vanje v petju, ampak jaz sem jih
porabil za pokritje družinskega
proračuna.
V istem letu je bilo tekmovan-
je Mario del Monaco v Cas-
telfrancu, kjer sem se uvrstil v fi-
nale, in Belvedere na Dunaju, ki
mi je prineslo v sezoni 1987/88
angažma v Osnabriicku v Za-
hodni Nemčiji. Sezona je bila
zelo naporna, izkoristili so me,
kolikor so mogli. V Onjeginu
sem pel Lenskega v nemškem je-
ziku, saj je bil eden od pogojev,
da sem pel v njihovem jeziku. V
La Boheme G. Puccinija sem pel
Rudolfa. Neue Osnabriicker Zei-
tung je takrat zapisal: "Težko je
v nemškem jeziku doseči bel-
kanto. Janezu Lotriču je to uspe-
lo tako neponovljivo, da si je že
po prvem dejanju zaslužil klice
'Bravo'."
OD LETA 1988
SVOBODNI UMETNIK
TEDNIK: Po nemški sezoni ste
se odločili za samostojno pot,
postali ste svobodni umetnik. Je
bila odločitev težka?
J. Lotrič: "Da, zelo težka. Če
se odločiš, da postaneš svobodni
umetnik, moraš imeti dovolj
angažmajev. Honorar opernega
pevca, ki še nima imena, pos-
tavljajo operni direktorji brez
barantanja. Prva gostovanja v
Zagrebu so mi prinesla od 150
do 200 DEM po predstavi. Bil
sem vesel, da sem to sploh dobil.
Po plačilu davkov, korepetitor-
jev in menežerjev ostane 'ena fi-
ga', v glavnem le moralno
zadoščenje, če je uspeh. Sicer pa
o denarju ne bi rad govoril, v
bistvu ga potrošiš veliko več, kot
zaslužiš, ker ga porabiš vnaprej.
Ko sem pred nekaj meseci čez
noč dobil angažma v Seulu, je
bilo potrebno v trenutku najti
devet tisoč nemških mark samo
za povratno vozovnico, kje pa so
še drugi stroški. Ampak splačalo
se je: v petih dneh sem odpel
štiri predstave Trubadurja. Za-
menjal sem znanega tenorista
Bruna Sebastiana. To pa je zame
še dodatni motiv in požel sem
veliko večji uspeh kot italijanski
kolega. Publika je bila nav-
dušena.
Po nekajletnem delovanju kot
svobodni umetnik sem si ustva-
ril zelo dobro ime. Veliko sem
pel v hrvaških opernih hišah, j
Trenutno sem edini Ero z onega
sveta. To je ena najtežjih tenors-
kih vlog. V Zagrebu sem ga pel
2. novembra letos ob 60. obletni-
ci prve izvedbe. To je bila 611.
izvedba na zagrebškem opernem
odru in hkrati moja šestdeseta. Z i
opero Jakova Gotovca Ero z one-
ga sveta sem gostoval tudi v Spli-
tu, Osijeku, Kijevu, Leningradu •
in Stuttgartu. Zagrebška operna
kritika se o mojem Eru izraža v
samih superlativih. Uspešno na-
daljujem tradicijo slovenskih te-
noristov v vlogi Era, saj so ga i
peli že Šimenc, Šutej, Žunec,
Gostič - pevci, ki jih pozna ves
operni svet. Zagrebški tednik
Globus je leta 1992 anekdotirano
zapisal, da če bi hotel gospod
Janša, ki je bil takrat obrambni
minister Slovenije, spraviti v
zadrego hrvaško kulturo, bi Ja-
neza Lotriča poklical v unifor-
mo in vsa štiri hrvaška operna
gledališča bi lahko zaprli..."
TEDNIK: Kako se lotite študi-
ja neke vloge?
J. Lotrič: "Za vsako novo vlo-
go poskušam dobiti čim več ma-
teriala na kasetah ali ploščah,
potem pa iščem svojo interpreta-
cijo. Zadnje čase ugotavljam
ravno pri vlogah, ki sem jih pel
največkrat, kaj vse zmorem bolje
in lepše interpretirati, seveda z
mnogo več pevske tehnike in
odrske rutine kot pred leti. Štu-
dij ni torej nikoli končan."
TEDNIK: Kdaj ste s svojo vlo-
go zadovoljni?
J. Lotrič: "Nikoli oziroma zelo
redko. Lahko si zadovoljen s
predstavo oziroma z vlogo v ne-
kem večeru, če je šlo vse po sreči,
če si lahko na odru dal vse od
sebe, vendar se še vedno da kaj
izboljšati v drugačnih razmerah,
drugačnih trenutkih ..."
TEDNIK: Kaj pa menite o kri-
tikah?
J. Lotrič: "Mnoge so zelo ten-
denciozne. Večina kritikov ne
zna pisati spodbudno za mlade
pevce. Jaz tudi iz najbolj kri-
tizerskih kritik skušam 'vzeti
stvari', ki mi lahko pomagajo.
Samo v letošnjem letu so o meni
pisale izredno pohvalno tri na-
jpomembnejše operne revije:
Opernvvelt o Trubadurju,
Opernglass o Turandot in lon-
donski Gramophone o moji
kompaktni plošči. V veliko
zadoščenje doma v Sloveniji pa
je kritika mojega ljubljanskega
nastopa v okviru gostovanja z
reško oepro, ko sem v Križankah
pel Kalafa v Puccinijevi Turan-
dot, ki je prišla izpod peresa
glasbenega kritika Pavla Mi-
helčiča; ta me spremlja od mojih
prvih začetkov. V prvi kritiki
pred petnajstimi leti je med dru-
gim napisal, da mi operne karie-
re ne bi upal napovedati, v tej
zadnji pa so sami superlativi, ki
jih lahko izenačim z najboljšimi
tujimi kritikami."
TEDNIK: Kako "vzdržujete"
svoj glas?
J. Lotrič: "Temu bi se reklo
pevska higiena, ta je za pevca iz-
redno pomembna. So skrajnosti,
ko so pevci tako občutljivi, da si
morajo celo solato greti. Osebno
se trudim biti ne preveč
občutljiv. To je včasih zelo tve-
gano. Moja razvada je pitje
mrzlega mleka iz hladilnika.
Dva- to trikrat letno se zgodi, da
me sreča kak virus in mi začen
teči iz nosa. To še ni katastrofa,
tudi če imaš bezgavke malo
otečene, se še dati peti, huje pa
je, ko se zamašijo bronhiji. Koli-
kor se da, uživam vitamine, ze-
lenjavo in sadje. Pri pijači se ne
držim nazaj, mi ne škodi. Zelo
cenim dobra štajerska vina in
prav dobro poznam vinski izbor
ptujske kleti."
TEDNIK: Kaj pa cigarete?
J. Lotrič: "Cigarete so popoln
nesmisel. Težko prenašam pros-
tor, v katerem ljudje kadijo. Od
otroštva sem živel v naravi, čis-
tem okolju, sredi gozdov, zato
mi čisti zrak in voda veliko po-
menita. Če bom kdaj odšel iz
Ptuja, bo to verjetno zaradi
vode."
TEDNIK:   Kako   doživljate
Ptuj?
J. Lotrič: "Na Ptuj sem prišel,
ker sem se sem priženil. Pripel-
jala me je Ptujčanka, s katero
sem se srečal v zagrebški dvorani
Vatroslava Lisinskega na kon-
certu zagrebških simfonikov
pod vodstvom Lovra von
Matačiča. Usoda hoče, da skoraj
vsako leto ob obletnici smrti
tega velikega dirigenta pojem na
koncertu v njegov spomin. Tako
bo v janaurju 1996 Verdijev Re-
quiem z dirigentom Urošem La-
jovicem in tudi v letu 1997, ko je
na programu Missa solemnis
Ludviga van Beethovna z diri-
gentom Milanom Horvatom.
Med Štajerci se zelo dobro
počutim, saj sem po materini
strani sam Štajerec. V Ptuju
včasih zapojem v proštijski cer-
kvi in če se zgodi kaj tako po-
sebnega, kot je bilo srečanje
Prlekov celega sveta letos za pus-
ta. Zelo rad stopim na ptujsko
tržnico, kjer me poznajo vse
branjevke."
TEDNIK: Radi kuhate?
J. Lotrič: "Če imam čas, rad
kuham, še posebej juhe. Rad
preizkušam različne začimbe.
Mogoče se mi kdaj posreči in
bom iznašel kak recept za
kakšno novo jed.
Moram pa poudariti, da je
prehranjevanje pevcev eden od
problemov. Da so ponavadi bolj
okrogli, je posledica načina
življenja. Pet ur pred predstavo
ne smeš jesti, po predstavi pa je
težko oditi lačen v posteljo."
TEDNIK: Kaj nam lahko po-
veste o svojih načrtih?
J. Lotrič: "Tisti, ki me želijo
slišati, morajo priti v Zagreb,
Salzburg, Bratislavo, Berlin,
medtem ko v Mariboru in
Ljubljani oziroma v Sloveniji
nasploh pojem vedno manj.
Angažma v deželnem gleda-
lišču v Salzburgu (24 izvedb ope-
re Carmen, kjer nastopam v vlo-
gi Don Joseja) mi je prinesel tudi
naslednjo pogodbo za vlogo Tur-
riduja v Mascagnijevi Cavalerii
Rusticani v letu 1996, v letu 1997
bom v Berlinu nastopal v vlogi
Trubadurja, v pripravi pa so tudi
nastopi v Parizu in na Ja-
ponskem z bratislavsko opero s
Hoffmannom. Poleg tega sem
uspešno opravil avdiciji v
Državni operi na Dunaju in v
Miinchnu, pripravljam pa še av-
diciji v Hamburgu in Ziirichu.
Doslej sem pel okrog 45 velikih
vlog, od katerih jih lahko deset
oziroma dvanajst odpojem v vsa-
kem trenutku, tako da lahko ka-
darkoli priskočim na pomoč, ko
je potrebno reševati katero od
predstav.
Eden mojih zadnjih izredno
uspešnih nastopov je bil v Mos-
kvi v Bolšoj teatru v okviru kul-
turne izmenjave med Rusijo in
Slovaško, kjer sem kot gost an-
sambla bratislavske opere odpel
tri arije in duet. Spremljal me je
orkester Bolšoj teatra, ki je na-
jboljši orkester, s katerim sem
doslej pel. Na koncu mojega nas-
topa so člani orkestra cepetali z
nogami - to je največje priznan-
je, ki ga dajo pevcu.
Aprila letos sem pel z eno na-
jvečjih sopranistk sedanjega
časa, članico Bolšoj teatra Irino
Obrazcovo, in tudi ob tej zadnji
priložnsoti me je ponovno pova-
bila, naj skupaj z njo odpojem
Trubadurja ali Cavallerio na
odru Bolšoja."
•» Majda Goznik
TEDNIK - Četrtek, 4. januarja 1996
7
MAŠI KRASI IN UUDje
SREDIŠČE OB DRAVI
TeHm pniakovani
ben€insn servis
v drugi polovici decembra so vj
Središču ob Dravi odprli Petro-
lov bencinski sevis. Potrošniki
tukaj lahko napolnijo svoja vo-
zila z vsemi vrstami goriva,
čakanja pa tudi n^brž ne bo,
saj je na voljo kar 19 samopos-
trežnih polnilnih mestih. Za-
poslitev je dobilo sedem dela-
vcev, servis pa bo odprt vsak
dan od 6. do 20. ure. V okviru
servisa sta tudi samopostrežna
trgovina in okrepčevalnica.
vk
Servis bo imel veliko domačih in tudi tujih upora-
bnikov. Foto: Hozyan
LENART / DELAVNO SLOVO LENARŠKIH SVETNIKOV
/e bivšf predsednik
Avaust iavernlk
sklepal škodljive
pogodbe?
Zadnja seja lenarškega občinskega sveta se je začela nekoliko drugače,
saj se je ženski nonet iz Veličine s krajšim kulturnim programom zahvalil
svetnikom za skrb, ki jo posvečajo kulturnemu življenju v lenarški občini.
Seveda so ob voščilu izrazili željo, da bi pri kulturni postavki v občinskem
proračunu primaknili še kakšen tolar.
Svetniki so nekoliko več pozornosti namenili razpravi o deponiji
odpadkov ter ugotovili, da občina nima denarja za lastno deponijo.
Po njihovem mnenju je najcenejša rešitev, da se priključijo na re-
gijsko mariborsko odlagališče. Opozorili so tudi, da nova deponija
ne bo na sedanjem območju občine Lenart, saj krajani Voličine
temu zelo nasprotujejo.
Zelo burna pa je bila razprava
o temi, ki je v Lenartu že dalj
časa zelo aktualna. Svetnik Mi-
roslav Bauman (LDS), je hotel
namreč temeljitejši odgovor na
svoje novembrsko vprašanje v
zvezi z odgovornostjo bivšega
predsednika občinskega sveta
Avgusta Zavernika, ki naj bi
povsem samostojno sklepal po-
godbo in posodil dvajset milijo-
nov tolarjev zasebnemu mari-
borskemu   podjetju   Eventus.
Omenjeno podjetje kljub
določenemu roku denarja ni
vrnilo in bojda sploh več ne obs-
taja. Stanko Kranvogel, ki je bil
v nekdanjem izvršnem svetu in
sedanji podžupan, je povedal, da
bi občinski svet ali župan morali
ustrezno ukrepati, saj je Zaver-
nik tik pred iztekom funkcije
predsednika izvršnega sveta brez
njegove ali vednosti sekretarja za
gospodarstvo in župana podpisal
pogodbo ter tako kršil svoja
pooblastila. Zanimivo je bilo
razpravljanje nekaterih svetni-
kov, ki so govorili, da je verjetno
v lenarški občini bilo še veliko
podobnih transakcij in Zaverni-
kovega neuspelega plemenitenja
denarja ne bi smeli jemati tako
hudo. Na koncu so se vsi strinja-
li, da župan Slavko Kramberger
še enkrat preuči primer Zaverni-
ka, ki zdaj opravlja v lenarški
občinski upravi funkcijo sveto-
valca za gospodarstvo, Vodstvo
občinskega sveta pa naj pripravi
do januarske seje podrobnejšo
analizo. Zupan je še dodal, da za-
enkrat ne razmišlja o Zaverniko-
vem odpustu, saj se je do sedaj
izkazal kot dober delavec.
MS
ORMOŽ / MIGAM 95
Otroške plesne skupine
Konec decembra je v ormoškem kulturnem domu potekalo srečanje
otroških plesnih skupin Slovenije Migam '95.
Srečanje je zraslo iz prireditve Sredi prostora, ki je bila zaradi
preobsežnosti in prevelikega starostnega razpona udeležancev
preoblikovana.
Skozi občinska in me-
dobčinska srečanje je selektorica
Sonja Ožbolt izbrala najboljše
plesne skupine, ki so se predsta-
vile v Ormožu. Sodelovali so
Plesna skupina Adams iz Kran-
ja, Harlekin in Plesni forum iz
Celja, Plesni studio N Velenje,,
Oddelek za izrazni ples Srednje |
glasbene in baletne šole iz Ljubl-
jane ter Plesna šola Pandora iz
Ormoža. Organizateor priredit-
ve je bil strokovni delavec
ormoške zveze kulturnih organi-
zacij Tomaž ^Bolcar, ki vodi
plesno šolo Pandora. O uvrstitvi
svoje skupine na srečanje je de-
jal, da je tega zelo vesel in da po-
meni izbor med najboljše veliko
priznanje mladi skupini. Dekle-
ta so se predstavila s predstavo
Zlati čeveljček ali dvanajst
odštekanih o Pepelki.
Prireditev je bila zelo dobro
organizairana, pogrešali pa smo
več gledalcev, ki so bili v teh
dneh najbrž zadržani s priredit-
vami ob prihodu dedka Mraza.
vk
PTUJ / NA BOŽIČNI VEČER
SimbolUno
Na božično nedeljo je
bilo na Mestnem trgu v Ptu-
ju zelo živahno. V zgodnjih
in poznih popoldanskih
urah se potekale številne
aktivnosti, povezane s pos-
tavitvijo božičnega dreve-
sa, njegovim okraševanjem
in simboličnim prižiganjem
lučk. Privabile so številne
Ptujčane in okoličane ter
župane mest, s katerimi
Ptuj gradi pokrajino.
MG
Ptuj na božični večer.
Foto: Langerholc
PTUJ / V HOTELU SUPER Ll
Klub Rommfika
22. decembra so v ptujskem
hoelu Super Li odprli ličen
prostor za družabna, kulturna
in druga srečanja - klub Ro-
mantika.
Kot je povedal njegov lastnik
Martin Lisjak mlajši, je pretek-
lo kar nekaj časa, da je bila ideja
realizirana. Pri nastanku kon-
cepta novega družabnega prosto-
ra Ptuja, ki skuša posnemati zgo-
dovinski in družabni razvoj Ptu-
ja, je od vsega začetka sodeloval
tudi zdajšnji državni sekretar za
turizem Peter Vesenjak.
"Moje sodelovanje je izključno
vezano na prizadevanja, da Ptuj
končno dobi lokal z vsebino in
konceptom, v katerega bomo
Ptujčani brez sramu lahko pova-
bili še tako zahtevnega gosta.
Klub Romantika je pomemben
prispevek k razvoju turizma in
Klub Romantika je odprl državni sekretar za turizem
Peter Vesenjak. Foto: M. Ozmec
siceršnjemu razvoju na sirsem
območju Ptuja."
Odprtje novega lokala je bilo
povezano s predstavitvijo nove
celostne podobe slovenskega tu-
rizma. Več o tem prihodnjič.
MG
Hodna revija šport tentraBeM
Znana modna delavka Vera Hegeduš s svojimi ma-
nekeni med Ptujčani. Foto: M. Ozmec
Modna revga Šport centra Belvi je bila prijetna poživitev pete Or-
fejčkove parade, ki je potekala 26. decembra v dvorani Center.
Športna oblačila za vsak dan in za športno udejstvovanje številnih
uveljavljenih svetovnih blagovnih znamk so predstavile manekenke
in manekeni agencije Image Management lastnice Vere Hegeduš iz
Ljubljane, ki je v svojih vrstah zbrala najlepša slovenska dekleta.
Ena njenih zadnjih pridobitev je Sara Jassim, ki je zmagovalka
letošnje akcije Obraz leta '95 pod pokroviteljstvom firme Max Fac-
tor. Med finalistkami te akcije je bila tudi Ptujčanka Barbara Cenčič.
V svetovnem merilu pa se je uspela uveljaviti Lili Geček, ki je bila
na svetovnem tekmovanju za fotomodel odlična peta. S prejšnjih le-
potnih izborov pa je znana Maša Mere.
...........................^M».
PTUJ
Bozicni
koncert
Na božični večer je
društvo izobražencev Vik-
torina Ptujskega pripra-
vilo tradicionalni božični
koncert. Poslušalci so do
zadnjega kotička napolni-
li refektorij minoritskega
samostana na Ptuju.
V kulturnem programu
so nastopili znana mlada
mezzosopranistka Saška
Kolarič, na klavirju j»a jo
je spremljala Metka Žižek.
Otroci zbora sv. Jurija pod
vodstvom Tatjane Rutar
in odrasli pevski zbor sv.
Viktorina pod vodstvom
Sonja Vinkler so predsta-
vili božične pesmi. Z lepi-
mi mislimi sta prireditev
I^ovezovala Darij a
Črešnjevec in Frenk Mu-
zek.
MS
8
četrtek, 4. januarja 1996 - TEDNIK
PO MA5IH KRASIH
VIPAVA / PRVA SLOVENSKA VINSKA KRALJICA
It^/efna Belokralnianka ifdila ntavretii
61 delničarjev Slovenske vinske akadEmije in revija Veri-
tas so na svečani akademiji v torek, 12. decembra, v Vi-
pavskem hramu v Vipavi s kronanjem prve slovenske vinske
kraljice proslavili svojo prvo obletnico. Kraljica je postala
18-letni dijakinja 4. letnika srednje kmetijske šole Grm pri
Novem mestu Lidiji Mavretič. Ob prisotnosti predsedsedni-
ka Slovenije Milana Kučana in predstavnikov Gra-
diščansko-panonskega reda vitezov vina jo je hkrati s prin-
ceskama Mihaelo Krsnik iz Maribora in Ireno Kupljen iz
Ptuja okronal direktor Slovenske vinske akadamije Branko
Vodušek.
Čeprav obstaja šele leto dni -
ustanovljena je bila 16. novem-
bra lani na gradu Dobrovo v
Goriških brdih -, je slovenska
vinska akademija v tem času za-
gotovo vzdramila tako vino-
gradniško in vinarsko dejavnost
kot ljubitelje vina, je poudaril
Vodušek. Nekateri priznajo glas-
no, drugi molče, oboji pa prizna-
jo, da je slovensko vino simbol
države, s katerim se lahko posta-
Vinska kraljica (v sredini) s princeskama - levo je Irena Kupljen, desno pa Mihaela Krsnik.
vimo ob bok veliko razvitejšim
državam. Kako uspešno izrabiti
to nacionalno dobroto, pa je ena
od nalog in obveza, zaradi katere
so ustanovili Slovensko vinsko
akademijo Veritas.
Doslej je izšlo že 13 številk re-
vije Veritas, mesečnika o vino-
gradništvu, vinarstvu, kulinari-
ki, kulturni dediščini in kulturi
pitja vina. To je revija, ki zagoto-
vo postaja vse bolj uspešen
vodnik slovenske ponudbe vin.
To je spoznanje več, da je Slo-
venska vinska akademija z revijo
Veritas pravi odgovor za uvel-
javljanje in promocijo slovens-
kih vin. S knjižico Vino ni rado
Prvi vinski kraljici je nazdravil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan.   Foto: M. Ozmec
samo, ki je iz knjižne zbirke Ve-
ritas, pa je Slovenska vinska aka-
demija prva popeljala ljubitelje
vina v skrivnost degustacij in
jim omogočila, da pišejo knjigo
o slovenskem vinu sami. Tik
pred izidom pa je že tudi druga
iz te knjižne zbirke In vino veri-
tas, to je zbirka pregovorov in
misli o vinu.
Osemčlanska strokovna komi-
sija Slovenske vinske akademije
Veritas je prvo slovensko vinsko
kraljico ter obe njeni spremlje-
valki izbrala že na predhodnem
izbirnem tekmovanju, ki je bilo
27. novembra letos na Ptuju. Po-
leg znanja o vinu in kulinariki je
komisija ocenjevala tudi splošno
razgledanost in vtis ter aktivno
znanje vsaj enega tujega jezika.
Prva slovenska vinska kraljica
Lidija Mavretič je pred okro-
nanjem svečano prisegla, da bo
leto dni nosila krono kot simbol
odličnosti slovenskih vin ter da
bo širila vedenje o vinu in vinski
kulturi. Lidija je sicer simpa-
tična in izredno komunikativna
mladenka, doma iz Drašičev v
Beli Krajini. Prihaja iz znane be-
lokrajnske vinogradniške
družine, tako da ji je vino zelo
blizu - tako močno, da si želi
postati enologinja. Za prvo
spremljevalko slovenske vinske
kraljice oziroma za princesko je
bila proglašena 22-letna štu-
dentka 4. letnika Visoke kme-
tijske šole iz Maribora Mihaela
Krsnik, za drugo princesto pa so
proglasili 20-letno Ireno
Kupljen, študentko 2. letnika
Ekonomske fakultete v Ljublja-
ni.
Slovesnost, ki je potekala pod
pokroviteljstvom ministrstva za
gospodarske dejavnosti Sloveni-
je, je v imenu gostitelja pozdra-
vil Silvester Lamut, direktor
Agroind Vipava 1994. Z izbra-
nim koncertnim nastopom pa so
jo obogatili člani moškega ko-
mornega zbora iz Ptuja pod
vodstvom Franca Lačna.
M. Ozmec
PTUJ / 25 LET BOKSARSKEGA KLUBA j
I
Na petnajsti Zlati rokavici so boksarji BK Ptuj praznovali
visoki jubilej - 25-letnico. Pokazalo se je, da ima ta športna
zvrst velik krog ljubiteljev. Vrhunec prireditve pa je bila po-
delitev zlate rokavice boksarju BK Ptuj Armandu Krajncu.
Boksarska sekcija je bila us-
tanovljena 1970 in registrirana
pri Društvu za telesno vzgojo
Partizan Ptuj. Pod tem nazi-
vom je delovala do leta 1984, ko
so jo preimenovali v Boksarski
klub Ptuj. Pobudnik za ustano-
vitev kluba je bil Slavko Doki,
ki je postal tudi predsednik
kluba in trener. Doslej so vzga-
jali v tem športu več kot 5.000
ljudi, 28. maja 1993 je klub
prevzelo novo vodstvo s
predsednikom Jankom Gabro-
vcem, ptujskim podjetnikom.
Od tedaj dalje se je številčno in
tudi strokovno močno okrepil,
prišel do novih vadbenih in
klubskih prostorov v športni
dvorani Mladika, za katere so
samo v letu 1994 vložili
7.200.000 tolarjev lastnih
sredstev in sredstev sponzor-
jev.
Športniki so pričeli doma in v
tujini dosegati pomembne rezul-
tate. V letu 1995 je klub postal
ekipni državni prvak, osvojil pa
še tri članske in mladinske nas-
love. Žal se zaradi spreminjanja
terminov državnega prvenstva
nista mogla udeležiti Arman
Krajnc in Boris Horvat, ki sodi-
ta med najkvalitetnejše boksarje
v Sloveniji in sta tudi v tujini
dosegala odmevnejše rezultate.
V novih prostorih se lahko z
boksom ukvarja več mladih, ki
vadijo pod vodstvom trenerja
Albina Merca. Dobro in načrtno
delo se vsekakor obrestuje, kar
dokazuje naslov državnih prva-
kov in tudi prvi naslov državnih
prvakov v članski konkurenci.
Z Zlate rokavice '95 (od desne): predsednik BK Ptuj Jankoi
Gabrovec, župan Miroslav Luci, dobitnik zlate rokavice Ar-|
man Krajnc in trener Albin Mere. j
Ob jubileju so se spomnili
vseh, ki so pripomogli k razvoju
boksa do sedanjega nivoja. Veli-
ko delo je opravil prvi
predsednik (sedaj predsednik
BZ Slovenije) Slavko Doki, veli-
ko zaslug za popularizacijo bok-
sa pa imajo Anton Novak,
nekdanji  mladinski balkanski
prvak, Albin Mere, trener v BK
Ptuj, ki je rekorder po številu
borb v Sloveniji, nekoliko mlajši
Boris Horvat ter seveda sedanje
vodstvo na čelu z Jankom Gab-
rovcem.
Boksarje BK Ptuj čaka še veli-
ko dela, da bodo ponovili dose-
danje rezultate: še več in bolj
trdo bo potrebno delati. O
ptujskem boksu se bo od dobro
organiziranem delu še slišalo.
Armand Krajnc, Boris Horvat,
Robi Mere in drugi so posegli že
po najvišjih naslovih, a prihajajo
nove borbe, nove prizkušnje.
Mogoče bo kateremu uspelo odi-
ti na svetovno prvenstvo ali
olimpijske igre - s skupnim de-
lom lahko dosežejo tudi to.
D. Klainšek
KOLESARSTVO
Mf^a Mahorii
Kolesarstvo spada med zelo priljubljene športe. Tudi na
Ptuju ima veliko privržencev, tudi zaradi tega, ker imajo v
kolesarskem klubu Perutnina dobre mlade kolesarje, prvo
člansko leto pa je minilo tudi za Mitja Mahoriča.
0 Kako bi ocenil svojo prvo
sezono v članski konkurenci?
M. Mahorič: "Začetek sezone
je bil uspešen: v Rovinju sem
zasedel skupno peto mesto, bil
sem četrti v sprintu, v Italiji sem
bil 18. med 250 tekmovalci. V
klubu so se odločili, da bom vo-
zil sam, v naslednji sezoni apa
prideta še Kelner in Purg. Če si
sam, je težko, saj lahko druge
ekipe s taktično vožnjo posa-
meznika uničijo."
# Kaj pričakuješ od nas-
lednje sezone?
M. Mahorič: "Sezona bo pre-
lomna, amaterji se bodo ločili od
profesionalcev. Prvenstvo bo or-
ganizirano do 23 in nad 23 let.
Mladi reprezentanti bomo pos-
kušali čim bolje zastopati naše
barve, prizadevali si bomo za os-
vojitev vsaj enega naslova. Na
dveh dirkah na Ptuju bomo pos-
kušali iztržiti kar največ, to bi
bilo dobro tako za občinstvo kot
za sponzorstvo. Potrebno bo
trdo delati."
# Kakšne so tvoje kolesarske
ambicije?
M. Mahorič: "Najprej bi seve-
da rad prišel v reprezentanco. To
je tudi cilj kluba. Zraven tega pa
bi želel na dirkah dobro zastopa-
ti barve kolesarskega kluba Pe-
rutnina Ptuj."
# Kako usklajuješ naporne
treninge in študij?
M. Mahorič: "Prvi letnik je
zelo težak in bo težko uskladiti.
Če želim kaj doseči, se bom mo-
ral bolj posvetiti kolesarstvu. V
klubu bomo podpisali štipen-
dijske pogodbe. Od kolesarstva
se trenutno še ne da živeti."
# V klubu je prišlo do spre-
memb. Kaj te pomenijo za ko-
lesarje?
M. Mahorič: "Po mojem po-
meni boljše pogoje. Delo se je
razdelilo: stroko je prevzel Rene
Glavnik, drugo pa podjetje Pe-
rutnina."
# Perutnina je v primerjavi z
drugimi klubi v Sloveniji
majhen klub, kljub temu pa ste
jim na veliko "mešali štrene"
pri mlajših selekcijah. Kako bo
v bodoče?
M. Mahorič: "Pri mlajših ka-
tegorijah veliki niso bili tako ve-
liki. Kot sem že dejal, je težko
proti številnim, predvsem pa
močnim ekipam, toda s trdim
delom smo se že dokazali in za-
kaj se ne bi tudi v članski konku-
renci. Lahko presenetimo."
# Kako kaže za reprezentanco
do 23 let?
M. Mahorič: "Možnosti vse-
kakor imam. Potrebno bo trdno
in sistematično delo. Predvsem
se bo potrebno udeleževati dirk
v Italiji, ki so vse prej kot lahke.
Tam se vidi, kako dober si in kaj
lahko dosežeš. V Italiji imajo ve-
liko več dobrih tekmovalcev kot
pri nas v Sloveniji. Trener Cim-
prič da največ na dirke in
dosežke v tujini."
0 Koliko kilometrov prevo-
ziš v sezoni?
M. Mahorič: "V začetku sezo-
ne prevozimo okrog pet tisoč ki-
lometrov, na dan okrog 160 kilo-
metrov. Če želimo višje, bomo
morali še več. Tega se kar nabe-
re. Če želiš uspeti, pač moraš to
storiti. Baza mora biti, saj če je
ni, potem tudi ni rezultatov."
Mitja Mahorič je torej pred
novo sezono optimističen. Želi
doseči kar največ, zaveda pa se
pomembnosti trdega dela. Si-
cer pa njegov čas in čas drugih
mladih ptujskih kolesarjev še
prihaja. So na dobri poti - poti
uspehov, ki so vsekakor po-
vezani s strokovnim delom v
klubu.
D.K.
TEDNIK - 4. JANUAR 1996
NASVETI -11
KiJmrski nmiieH
Plitvina
peienka
Pljučna pečenka ali goveji file
je brez dvoma najboljši kos go-
vedine. To je tudi edini kos, ki
je v vseh deželah enak, razen
po velikosti. Leži pod kostmi
hrbta, in ker tam mišice nimajo
dela, je njegovo meso čudovito
nežno, čeprav ima dostikrat
manj izrazit okus kakor bolj de-
lavne mišice.
Pljučno pečenko lahko pečemo
v celem kosu ali jo narežemo na
bifteke, turnedoje, majhne stea-:
ke in podobno. Vzdolž fileja leži:
okrajek, ki ga pri dušenju in
pečenju ne odstranimo.
Iz srednjega dela pljučne
pečenke pripravljamo bifteke.
Če govorimo o bifteku, pa pred-
hodno nismo omenili tatarskega
bifteka, pomeni, da pripravlja-
mo glavne jedi oziroma toplomo
obdelane, kar pa je najpogosteje
pečenje ali kombinacija pečenja
in dušenja. Tatarski biftek je
hladna začetna jed iz konice go-
vejega fileja, ki ga fino seseklja-
mo in dodamo začimbe: sol, po-
per, kapre, sardelni file, fino se-
sekljana šaloika ali čebula,
česen, gorčica, majoneza, ru-
menjak, kisle kumarice, za lepo
barvo lahko dodamo malo mlete
rdeče paprike, za bolj oster okus
pa fino sesekljan hudi feferon.
Druge bifteke pripravljamo por-
cijsko, tako da meso narežemo
na približno 16 dekagramov
težke okrogle rezine in nato to-
plotno obdelamo. Pred vsako
uporabo pljučno pečenko očisti-
mo kožic in loja, tako da ostane
samo fino meso. Če želimo, da je
meso še bolj mehko, ga prelije-
mo z oljem in ga postavimo v_
hladilnik vsaj za en dan. Tako
pripravljen goveji file lahko
pečemo v celem kosu, s tem da
meso pred pečenje začinimo s
soljo, poprom, narahlo pre-
mažemo z gorčico in pečemo kot
drugo pečenko. Še bolj zanimiva
ideja je angleški biftek. Tega pri-
pravimo tako, da meso narežemo
na bifteke, in ker je meso zelo
nežno, je dovolj, da ga po-
tolčemo z dlanjo, poselimo in
popopramo, na tanko nemažemo
z gorčico in pokapljamo z oljem.
V ponvi segrejemo maščobo in v
njej opečemo biftek. Z gorčico
namazana stran naj bo zgoraj.
Nato bifteke z obeh strani rjavo
opečemo. Maščobo odlijemo,
dodamo vino in worcestersko
omako omako. To omako brez
večjih težav najdete med začim-
bami v trgovinah. Dolijemo še
temno osnovo ali zalijemo z juho
ali vodo in narahlo zgostimo z
moko. Dušimo približno eno
minuto. Bifteke naložimo na
krožnike ali ploščo, jih prelije-
mo z omako, na vsakega pa
položimo zeliščno maslo.
Zeliščno maslo pripravimo tako,
da maslo penasto umešamo, ga
solimo in popramo ter dodamo
različna sesekljana zelišča, na
primer peteršilj, drobnjak, zele-
no in podobno. Nato maslo
vsipljemo na alufolijo, oblikuje-
mo podolgovat svaljek in ga
damo zmrzniti. Če imate dresir-
no vrečko z nazobčanim nastav-
kom, ga lahko nabrizgate na
manjši pladenj ali krožnik, pri-
bližno tako kot brizgano pecivo,
in ga prav tako zamrznete. Ta-
koj, ko maslo položite na biftek,
jed ponudite, da se maslo tali
pred gostovimi očmi.
Angleški biftek ima to značil-
nost, da je v sredini rahlo
rožnate barve, kar pomeni, da je
neprepečen. Biftek po želji gos-
tov lahko pečemo do različne
stopnje pečenosti ali ga po želji
gostov celo prepečemo.
Po enakem postopku pripravl-
jamo obloženi biftek, kar pome-
ni, da angleško pečene bifteke
obložimo s francosko oblogo in z
enim izmed francosko pripravl-
jenih krompirjev, kot so pom-
frii, pomčips in pompaj. Franco-
sko oblogo sestavlja štiri do šest
vrst primerno kuhane in nato na
maslu sotirane zelenjave.
Biftek lahko pečemo tudi na
žaru; tedaj ga obložimo z rezina-
mi ananasa, ki smo jih narahlo
sotirali na maslu, z olivami, z re-
zinami banan in z enim izmed
francoskih krompirjev.
Naj se vam jedi iz govejega file-
ja ne zdijo pretežke za pripravo.
Glede na čas priprave jih pripra-
vimo hitreje kot navadni dunaj-
ski zrezek.
ANGLEŠKI BIFTEK:
Za 5 oseb potrebujemo:
- 5 biftekov po 16 dag (go-
veji file - srednji del),
- sol, poper,
- 3 dag gorčice,
- 5, dag olja,
- 3 dag masla,
- 2 dl temne osnove ali
juhe, kiji dodamo podmet iz
moke,
- 0,5 dl rdečega vina,
-1 žlica worcester omake,
- 7 dag zeliščnega masla.
Potek dela je opisan v sestav-
ku!
•> Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
KRVODAJALCI
12. DECEMBER - Srečko Kosec,
Draženci 22, Hajdina; Marjan Si-
munič, Zabovci 34; Ivan Šegula,
Juršinci   48;   Alojz   Jerenko,
Draženci 73; Milena Kokol, Ul. 25.
maja  5.   Ruj;   Robert   Perko,
Gerečja vas 40/d; Andrej Bukvič,
Draženci 34, Ruj; Borut Šegula,
Juršinci   48;   Ivan   Gojkošek,
Draženci 65, Hajdina; Ivan Furek,
Hajdoše 39, Hajdina; Mirko Mo-
ren, Kraigherjeva 26, Ruj; Franc
Zagoranski, Hajdoše 101, Hajdi-
na; Milan Furek, Slovenja vas 40,
Hajdina; Martin Šprah, Slovenje-
goriška 3, Ruj; Jožef Šprah, Po-
brežje 27, Videm pri Ruju; Janez
Muršec, Ločki Vrh 52/a, Destrnik;
Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Vla-
dimir Ornik, Hajdoše 73, Hajdina;
Vladimir Moravs, Ljubljanska 98,
Rače;    Martin    Kaisersberger,
Gerečja vas 1/e, Hajdina.
14. DECEMBER - Srečko Čeh,
Bišečki Vrh 15, Trnovska vas; Ivan
Čeh, Ločič 13, Trnovska vas; Ma-
tevž Velnar, Loperšice 31, Ormož;
Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c,
Hajdina; Ivica Koletnik, Ul. 5. pre-
komorske 5, Ruj; Milan Bombek,
Formin 28/a, Gorišnica; Rastislav
Vnuk, Rimska ploščad 12, Ruj;
Albin Brlek, Severova 3, Ptuj;
Franc šumenjak, Prerad 37, Po-
lenšak;    Maksimiljan    Godec,
Draženci 21/d, Hajdina; Fredi Fi-
javž, Sestrže 10, Majšperk; Marija
Škrjanec, Ul. 5. prekomorske 15,
Ruj; Janez Golob, Tibolci 19,
Gorišnica; Janez Bedenik, Kočice
25, Žetale; Martin Potočnik, C. 8.
avgusta 8, Ruj; Rozika Rojko, Sp.
Velovlek 6, Ruj; Marjan Bezjak,
Grajena 51, Ruj; Janez Kocmut,
Žabjak 59, Ptuj; Jože Jančec, B.
Kraigherja 14, Kidričevo; Vlado
Potočnik, Vičava 29, Ruj; Tanja
Žmauc, Savci 63, Tomaž; Marjan
Bezjak, Bukovci 126/a, Markovci;
Mirko Rojko, Sp. Velovlek 6, Ruj;
Slavko Petek, Gorišnica 154; Mi-
hael   Bohanec,   Zagorci   53,
Juršinci; Jože Hentak, Dornava :
119; Janez Horvat, Dornava 38; ^
Vladimir Zaagoršek, Dornava 145; |
Milan Osterc, Gabrnik 42; Kamilo J
Kronovogel, Črmlja 7, Trnovska ^
vas;   Anton   Feguš,   Sedlašek, \
15/a, Podlehnik; Franc Beranič, |
Lovrenc na Dravskem polju; Mile- I
na Čerček, Maistrova 33, Ptuj; i
Marija Gaiser, Jiršovci 74, Ruj; j
Branko  Mohorko,  Apače 284, |
Lovrenc na Dravskem polju; Bran- |
ko Arnuš, Podlehnik 6/a; Roman |
Fridauer, Kvedrova 5, Ruj; Janez |
Zavec, Zg. Leskovec 9/b; Branko |
Drevenšek, Mihovce 48, Cirkov- 1
ce; Franc Milošič, Podlehnik 59; I
Milan  Drevenšek,  Lovrenc  na I
Dravskem  polju;  Ignac Kozel, |
Skorba 41/a, Ptuj; Miran Gajser, |
Kajuhova 11, Kidričevo; Darko ^
Ferlinc, Ul. B. Kraigherja 4, Ki- |
dričevo; Janez Kokol, Suha veja ^
8, Ptuj; Mirko Čuš, Bukovci 24/a, I
Markovci; Franc Murko, Pobrežje |
113, Videm pri Ruju; Ivan Karo, |
Vintarovci 19, Destrnik; Anica |
Budja, Gabrnik 11/a, Juršinci; Da- i
nilo Borovčak, Mejna c. 30, Ruj; I
Marjan Voda, Podvinci 50/a, Ptuj; *
Franc FridI, Zg. Hajdina 97/a; Iz- i
tok FridI, Zg. Hajdina 97/a; Silvo |
Koren, G. talcev 33, Rače; Vladi- I
mir Ferk, Zadružni trg 1, Ptuj.      |
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE
Posebni vidiki duševnega
zcfrov/a ofrolr in mladostnilcov
L nad.
Ni dovolj, da poznamo samo splošne pogoje razvoja zdrave
osebnosti, temveč je potrebno poznati tudi druga vprašanja
m probleme, ki imajo lahko vlogo pri zdravem ali motenem
razvoju otroka ali mladostnika.
# Ali lahko izboljšamo otro-
kovo inteligentnost
S pojmom inteligentnosti
označujemo sposobnost ali sku-
pino sposobnosti, ki omogočajo
nekomu reševanje različnih pro-
blemov in znajdenje v novih si-
tuacijah.
Seveda inteligentnost ni isto
kot znanje. Do znanja lahko pri-
demo tudi z vajo, brez primerne
inteligentnosti pa taka oseba
pravzaprav ne ve, kaj z znanjem
početi. Inteligentnost potemta-
kem oživlja znanje in omogoča
Aiporabiti-ta znanje tudi v. novih,
še neznanih okoliščinah.
Le manjše število ljudi je izra-
zito nadpovprečno ali podpov-
prečno inteligentnih - podobno
kot to velja tudi za druge sposob-
nosti ali lastnosti. Statistični po-
datki kažejo, da je 50 % ljudi
povprečno inteligentnih, drugi
pa so nad- ali podpovprečno in-
teligentni. Izrazilo umsko pod-
povprečnosi srečamo pri 2-3 %
prebivalstva. Lažje duševno
manj razviti se še naučijo brati
in pisati, čeprav s težavo in se
zato šolajo v OŠ s prilagojenim
tprogramom, težje duševno manj
razviti se ne zmorejo naučiti niti
tega, težko duševno manj razviti
pa niso sposobni niti za osnovna
opravila in potrebujejo stalno
nego.
Vzroki inteligenčnih motenj so
različni. Med tistimi, ki zapusti-
jo bolj ali manj trajne posledice,
ločimo predvsem tri:
duševno nerazvitost ali
tnanjrazvitost, do katere pride za-
radi dednih dejavnikov ali obo-
lenj v času nosečnosti ali prvih
mesecih življenja (npr. nesklad-
nost RH-faktorja, rdečke v
nosečnosti ipd.). Posledica tega
so ponavadi težje ali nepopravl-
jive motnje v inteligentnosti;
- duševna zaostalost, ki je posle-
dica pomanjkanja čustvenih ali
umskih pobud (vzgojna zane-
marjenost) v prvih letih življen-
ja, zaradi česar otrokova duševna
starost vedno bolj zaostaja za
kronološko;
- demenca (upad ali propad in-
teligentnosti), ki se pojavi pona-
vadi pozneje v življenju. Vzroki
zanjo so zelo različni, vedno pa
gre za okvaro možganske struk-
ture, npr. zaradi različnih
poškodb, vnetij, toksičnih vpli-
vov ali motene prekrvavitve
možgan. Najpogostejše vrste de-
mence so senilna in arterioskle-
rotična demenca, epileptična de-
menca in demenca kot posledica
progresivne paralize.
Naslednjič si bomo pogledali,
kaj je to inteligentnostni
količnik (IQ) in še nekaj o testih
inteligentnosti.
mag. Bojan Sioko
V SADNEM VRTU po-
zimi nabiramo cepiče za
cepljenje ali precepljanje
sadnega drevja. Potreba po
cepičih se pojavi, ko si želi-
mo razmnožiti kakšno sad-
no vrsto ali sorto, ki ni bila
dosegljiva v drevesnici in
smo si jo zato primorani
sami vzgojiti ali pa smo se
namenili drevo precepiti
zaradi slabih bioloških ali
gospodarskih lastnosti.
Drevo sadne vrste in sor-
te, s katerega bomo rezali
cepiče, naj bo skrbno od-
brano. Njegove lastnosti
opazujemo več let, pri
čemer se mora izkazati z
odpornostjo proti rastlin-
skim glivičnim, bakterij-
skim in virusnim bolez-
nim, z redno in obilno rod-
nostjo, značilno barvo,
obliko in kakovostjo plo-
dov, užitnostjo, trpežnost-
jo ali tehnološko sposob-
nostjo, pa tudi z vsemi
drugimi pridelovalnimi
lastnostmi, ki jih želimo
od neke izbrane sadne
vrste in sorte prenesti na
novo rastlino.
Za vse načine cepljenja
in   precepljanja   sadnega
drevja razen za okulacijo
na   speče   oko   režemo
cepiče, ko je sadno drevje v
fazi zimskega mirovanja.
Cepiče koščičarjev (češnje,
slive)   režemo   januarja,
peškarje (jablane, hruške)
pa do prve polovice febru-
arja, preden se v drevju
prično pretakati rastlinski
sokovi.  Režemo,  ko  ne
zmrzuje oziroma ko les ni
zmrznjen. Za cepiče so pri-
. merni   le   enoletni   po-
I ganjki, ki so dobro olese-
neli in imajo dobro razvite
lesne brste.  Poganjki  s
j senčne strani krošnje, iz
I notranjosti krošnje in vod-
I ni poganjki niso primerni
I in   uporabni  za  cepiče.
I Cepiče povežemo v svežnje
I in etiketiramo ter vložimo
I v vlažen pesek v hladno,
temno in zračno klet, da bi
; se čim dalje ohranili v
I stanju zimskega mirovan-
i ja. Manjše količine cepičev
; lahko hranimo tudi v hla-
dilniku, povite v polieti-
lensko    folijo,    da    bi
obdržali potrebno svežost
oziroma   da   se   ne  bi
izsušili.
Del rastlinja iz OKRA-
SNEGA VRTA, ki nas je
poleti razveseljevalo in
lepšalo bivalno okolje, smo
preselili v zimsko zave-
tišče, drugo pa prezimuje
kar na prostem. Z rastlina-
mi na vrtu ali v stanovanju
je vedno kaj početi. Na
prostem jih zavarujemo, da
jih ne bi poškodovali sneg,
veter in druge neprijetnos-
ti, ki jih s seboj prinaša
zima. Zimzelene iglavce in
listavce otresemo mokrega
in težkega snega, močno
izpostavljene vetrovom pa
vežemo ob oporo.
Rastline v zaprtem pros-
toru zalivamo le toliko, da
se ne bi izsušila korenin-
ska gruda, in skrbimo, da
ne pride do okužb z rast-
linskimi glivičnimi bolez-
nimi in škodljivci.
Ko zimski mraz nekoli-
ko popusti in se tempera-
ture gibljejo že okrog
zmrzišča, lahko režemo
žive meje. Če je živica ga-
brova ali iz kaline in bi jo
bilo potrebno pomladiti, to
pa je takrat, ko se je pri
tleh pričela goliti in iz-
gubljati lep videz,
posežemo vanjo z močno
rezjo. S tem dosežemo, da
se bo živica ponovno
obrastla ter obnovila od
tal, obnovila pa se bo tudi
njena oblika. Pomlajujemo
pozimi, ko so rastline v
fazi zimskega mirovanja,
ker so tedaj tudi izgube
rastlinske hrane, shranje-
ne prek zime v koreninah,
najmanjše.
Ko skopni sneg, poseje-
mo po trati in obdelovalni
površini okrasnega vrta
kakšna 2 cm debelo plast
presejane kompostovke.
Da bo ta plast lepo razpo-
rejena, jo skrbno razgrabi-
mo z lesenimi grabljami,
po njej pa potrosimo na ar
površine 4 do 5 kg lesnega
pepela ali mešanega rud-
ninskega fosforno-kalije-
vega gnojila. Sneg in dež
bosta do pomladi ta gnojila
postopoma raztopila in
splavila do začetka vegeta-
cije h koreninam. Ker pa
še zime ni konec, bo na
tako površinsko potrošeni
kompostovki kaljivost
večine ostankov plevelnih
semen propadla, precej pa
jih bodo pozobale ptice, za-
radi česar je odveč bojazen,
da si bomo zaplevelili
zemljišče, razen če tega ne
opravimo prepozno.
V ZELENJAVNEM
VRTU na prostem v janu-
arju nimamo kaj početi.
Pustimo ga zimskemu
počitku, delovanju zmrzali
in da se bo zemlja ob tal-
jenju snega počasi in glo-
boko napojila z vlago.
Če še nismo uspeli glo-
boko prekopati izpraznje-
nih gredic, to nikoli ni pre-
pozno. Lopatanje lahko
opravimo, tudi če je zemlja
nekoliko prevlažna, saj bo
ta voda, ker prekopane
zemlje ne poravnavamo,
ko bo zmrznila, zemljo
rahljala. Zasnežene zemlje
ne prekopavamo, ker se
sneg v tleh počasi tali in jih
občutno ohladi.
Rastišče rabarbare, ki je
med najranejšimi vrstami
vrtne zelenjave, že v
začetku januarja, seveda če
ni snega, prekrijemo z vsaj
10 cm debelo plastjo šote,
to pa posipljuemo še s tan-
ko plastjo vrtne zemlje, da
šote ne bi odpihal veter. S
takim posipom so tla do-
datno zavarovana pred
globljo zmrzaljo in rabar-
bara bo odgnala, brž ko bo
prišlo do večje odjuge.
Trajna vrtna zelišča in
dišavnice, kot so na primer
timijan, poprova meta, žaj-
belj in podobna, ki smo jih
pozno v jeseni zavarovali
pred golomrazico, v janu-
arju, ko bi jih utegnili sti-
sniti še ostrejši mraz in če
ni snežne odeje, dodatno
zavarujemo s šoto ali list-
jem in prekrijemo s
smrečjem. Največ dišavnic
izgine z vrta prav v poz-
nejšem zimskem času, ker
postanejo po številnih
zmrznitvah izčrpane in
manj odporne.
Po hiokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi
lista, 6. in 8. januarja, zaradi
korenike od 2. do 4. ter od 11.
do 14. januarja, zaradi plo-
dov od 8. do 11. januarja ter
zaradi cveta in vrtna zelišča
5. in 6. januarja.
Miran Glušič, ing. agr.
12 - ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
4. JANUAR 1996 - TEDNIK
MIKLAVŽ / OBISK V ŠOLI
Kulturni dan ni bil zaspan
Prednovoletni dnevi v šoli so za učence in učitelje posebno naporni. Učenci za-
radi vznemirjenja predprazničnih dni niso več sposobni kaj pametnega početi,
učiteljem pa je toliko težje krotiti njihovo razposajenost. Zadnji šolski dan naj-
večkrat po nekaj uricah pouka končajo s šolskim plesom.
Pri Miklavžu, kjer so se ob zaključku preteklega šolskega leta
izkazali z izjemnim projektnim tednom, so si izmislili prije-
ten kulturni dan. Organizacijo je tokrat prevzel Leon Lah,
seveda pa ne bi šlo brez podpore in sodelovanja celotnega ko-
lektiva.
Učence so oblikovali šest sku-
pin, ki so potovale od razreda do
razreda in v vsakem prostoru iz-
vedeli veliko koristnega o pri-
pravah na praznične dni. Ciril
Vnuk je učencem pripovedoval o
pomenu decembrskih prazni-
kov. V goste so povabili tudi go-
spoda Pertocija s srednje gostin-
ske šole iz Radencev, ki je s svoji-
mi učenci predlagal različne po-
grinjke in posebne koktejle za
praznične dni. Gotovo so marsi-
kateri mami pri pogrinjanju
praznične mize prišle nove
spretnosti  njihovih  otrok  še
kako prav. Ormoška cvedičarka
Jožica Petek je predstavila nekaj
trikov, s katerimi še tako skrom-
no darilce postane prava paša za
oči. Za popotnico so otroci dobi-
li še nekaj namigov, kako z malo
truda okrasiti dom in pričarati
prijetno vzdušje. Kako naj ureje-
ni in privlačni stopijo v novo
leto, je učencem svetovala Štefka
Borak. Pogovor je pritegnil
predvsem pozornost deklic, z
enim ušesom pa so prisluhnili
tudi fantje. Pogovor z Jožico Mu-
Šolska telovadnica se je prelevila v koncertno dvorano.
rad iz aktiva kmečki žena je bil
podkrepljen tudi s pokušino.
Govorila je namreš»o starih re-
ceptih naših babic. Na mizah so
se znašle dobrote od potice in
sadnega kruha do najraz-
ličnejšega drobnega peciva. Z
Milko Prosnik pa so otroci izde-
lali srčke, ki so jih opremljene s
svojimi željami za leto 1996 obe-
sili na drevešček v telovadnici.
Malo spretnejši pa so izdelali še
rože iz papirja s katerimi so
nekoč in tudi še danes krasili
razpelo.
Za konec pa tokrat še nekaj
posebnega - zabava s skupino
Pop Design.
vk
GORAN ČEBULJ / SKRIVNOST MEŠANJA PIJAČ - 6.
Teaulla
Danes poglejmo po neevropskih žganih pijačah, in sicer se spoznajmo s tequilo,
mehiško ljudsko pijačo, ki nam še ne dolgo tega sploh ni bila poznana. Šele tu-
ristično zanimanje za Mehiko in veliki mednarodni dogodki, kot je na primer
svetovno nogometno prvenstvo leta 1986, so pripomogli k širšemu spoznavanju
tega mehiškega žganja.
Surovino za tequiIo, ki se imenuje po istoimenskem mestecu:
Tequila v Mehiku, daje ena sama od mnogih vrst agav - Te-j
C|uiliana weber. Proizvajajo belo in rjavo tequiIo. Bela zvrst je;
takoj po destilaciji napolnjena v steklenice in s tem ohrani^
svoj okus, čist videz in svežo zemeljsko aromo. Zlatorumena!
tequila pa si zaradi enega- do triletnega hranjeneja v hrasto-
vih sodih pridobi barvo in težko aromo po dimu. i
Mehičani pijejo to svojo pril-
jubljeno pijačo kar čisto. Pri tem
si med prsti na dlan zmeljejo
drobce soli, ki se jih dotikajo z
jezikom, v ustih pa imajo rezino
limone, katere sok se meša s sol-
jo. To nenavadno kombinacijo
okusov možato požirajo in nato
poplaknejo s krepkim požirkom
tequile. Največji proizvajalec te-
quile je mehiška destilerija La
prima vera v mestu Aiotonilco el
Alto. Nudi jo pod naslovom
montezuna belo tequilo, ki ima
38 odstotkov volumna alkohola,
in aztec gold - rjavo tequilo, ki
ima 40 odstotkov volumna alko-
hola. Obe zvrsti sta na medna-
rodnih trgih močno zastopani;
podjetje Montezuma je na pri-
mer v ZDA druga najbolj uvel-
javljena tovrstna firma. Zvrsti
vseh drugih tequil so zelo števil-
ne in zato ni čudno, če je pov-
praševanje po tequili tudi v Ev-
Margarita
ropi zelo veliko.
Pri nas ponekod tequilo servi-
rajo z rezino limone, katere rob
lupine je rahlo posoljen. Tudi
kot osnova za učinkovite mešane
pijače je tequila zelo priljublje-
na. Zato imata svetovni sloves
mešani pijači Margarita in Te-
quila Sunrise, ki sem ju danes
pripravil za vas, pa pokusite še
vi!
Obilo užitkov ob mešanju in
dober mix.
Goran Čebulf
TEQUILA SUNRISE
Za eno pijačo potrebujemo:
- 6 cl teguile
-12 cl pomarančnega soka
- 1 cl limoninega soka
- 1 cl malinovega sirupa
Vse sestavine dobro pretresa-
mo v ročnem mešalniku razen
malininega sirupa, ki ga dodamo
na koncu prek hrbtnega dela
žlice (tako naredimo tudi vse
druge dvobarvne mešane pijače)
Dekoriramo s koktajl češnjo in
pomarančno rezino.
MARGARITA
Za eno pijačo potrebujemo:
- 4 cl teguile
- 2 cl pomarančnega likerja
- 2 cl limoninega soka
Vse sestavine dobro pretrese-
mo v ročnem mešalniku. Pos-
režemo v kozarcu za koktajl z le-
dom.
IVlandanntt nn S9» Haidini
že res, da trgovine
rastejo kot gobe po
dežju, tudi je res, da ka-
tera sčasoma usahne,
so pa trgovine, ki dobro
poslujejo ter privabljajo
in zadovoljujejo stran-
ke. Takim se želi pri-
družiti tudi trgovina
Mandarina, ki so jo pri
"Školibru" na Spodnji
Hajdini (v križišču cest
pri lipi) pred prazniki
odprli Maruškovi iz
Dražencev. Vodi jo Tan-
ja, prava "šefica" pa je
mama Anka, ki ima
izkušnje v trgovskerri
v trgovini Mandarina boste vedno dobrodošli.
poklicu. Glavni prodajni
artikli so delikatese, in
kar je še pomeir^bnejŠLe.
v zimskem času, sveže
sadje in zelenjava.
•O BRANKO CESTNIK / PISMO IZ RIMA
o bedi in biiMu
"bastardnih peres'^
V decembrskih dneh se je med italijanskimi intelektualci razvila zanimiva de-
bata o tako imenovanih bastardnih peresih, se pravi o novinarjih, ki pišejo li-
terarna dela, o pisateljih, ki pišejo za časopis, in o tistih, ki pišejo o vsem in na
vse strani.
Problematika [
bastardnih peres
ima tisoč nians :
in jih zmorejo do :
cela dojeti samo j
kakšni speciali-
zirani jezikos- I
lovci in komuni- ;
kologi. Pustimo \
ob strani nianse ;
in poglodajmo okrog korenine {
problema. Če nas zadeva sama po i
sebi ne zanima, vzemimo ta članek ;
kot vajo dialektičnega razmišljanja ■
in razkrinkavanja nezavednih mi- :
selnih vzorcev ali pa kot malce ne- j
navadno, zato pa nič manj božično ;
meditacijo. Naj nam bo aktualna j
italijanska debata samo povod.
Soočimo se najprej z logiko tis- ]
tih, ki se pohujšujejo nad raz- j
sežnostjo pojava bastardnih peres I
in ki zahtevajo strogo ločitev kom- j
petenc. ;
Če je novinar ena čista pasma,
pisatelj pa druga čista pasma, naj i
bi ti, ki so mešanica obeh, bili \
sumljivi križanci (italijansko: bas- I
tardi) s kulturno nečisto krvjo. |
Njihova dejavnost naj bi vnašala j
zmedo v tradicionalne vzorce pisa-
ne besede. Po eni strani namreč :
kot da kvarijo kakovost književ- .
nosti, po drugi pa kot da se z ;
lahkoto poigravajo z novinarsko '
dogmo objektivnega poročanja.
Medtem ko pisatelj porojeva
svoje delo v nekakšni vzvišeni j
bolečini ali radosti, z globokim i
čutom za ritem in lepoto besede, i
izražajoč vseobče ideje okrog živl-
jenja in smrti, t.i. bastardni pisec \
pristopa k tem svetim stvarem 1
funkcionalno in površno. Zamisli- .
mo si nekoga, ki ima čudovit avto ■
in vsak meter vožnje z njim mu je ;
kakor ekstaza in razodetje. Potem '•■
pa pride nekdo, sede v ta isti avto •
in ga prav nič ne briga božanska j
lepota vožnje in vozila, važno mu
je le priti od točke A do točke B. '\
Ta njegov praktični pristop zagre- '
ni lastnik avta, saj ta dobi očutek, ]
da je bil njegov zali avtek kratko
malo oskrunjen. In kot lastnik j
tega zalega avtomobila naj bi se ■
počutil pisatelj, ko zagleda v ■
izložbi knjigarne nekakšno j
književno delo nekoga, ki bi moral ,
biti in ostati le novinar, nekakšno \
drugorazredno pero.
Medtem ko novinar svojo strast
uporablja kot motor pri iskanju I
novic, ko pa pride čas poročanja, ta '
gonilna strast ne sme izstopati in
vplivati na bralčevo zaznavo de- j
janskega stanja, t. i^ bastardni pi- ^
sec )ie prenaša novic, ampak 'jiK '
uporablja pri prenašanju lastnega
idejno-čustvenega izkustva.
Po logiki stroge ločitve kompe-
tenc naj bi bilo med novinarji in
pisatelji vzpostavljeno podobno
razmerje zavisti in občudovanja
kot med filmskim in gledališkim
igralcem. Filmski igralec lahko
nima igralskih kvalitet (primer
Schwarzenegger), ima pa publiko
in denar. Gledališki igralec mora
biti poosebljena kvaliteta (tudi do
dve uri na odru in nobenega pon-
avljanja prizorov v primeru
površnosti), nima pa zagotovljene-
ga občinstva, nima bataljonov
oboževalcev in oboževalk. Prvi
občuduje pristno virtuoznost dru-
gega, drugi popularnost prvega.
Novinar naj bi torej zavidal pisa-
telju njegovo mojstrsko obvlado-
vanje besede in duhovno prodor-
nost, pisatelj novinarju vsakod-
nevno možnost komuniciranja z
maso bralcev in pri tem naj bi osta-
lo.
Toliko torej o dualistični logiki
nemešanja pasem ali o domnevni
bedi bastardnih peres. Poglejmo,
ali je tako razmišljanje upravičeno
in ali je morda možno odkriti in
potrditi kakršenkoli blišč bastard-
nega pisarjenja.
Dualizem je stara bolezen
človeštva. Ker je naporno dojeti in
v eno samo intuicijo zaobjeti
skrivnost bivanja, se kar naprej za-
tekamo k raznim razdvojitvenim
mišljenjskim vzorcem: duh / mate-
rija, nesmrtni Bog / umrljivi člo-
vek, razum / čustvo, kultura /
zavrtost, metropola / provinca,
geometrija / poezija ... in v našem
konkretnem primerčku: pisatelj /
novinar. Dualizem ne sprejema
mešanja med stvarnostmi, rad pa
jih hierarhično razporeja. Zgoraj,
na vrh, postavlja abstraktne čiste
zadeve, spodaj, na dno, pa kon-
kretne nečiste zadeve. Dualisti se
vedno trudijo, da nečisto ne okuži
čistega in da čisto plemeniti
nečisto. Pisatelj - umetnik - naj se
tako ukvarja z visokoletečimi es-
tetskimi predmeti, novinar pa naj
kot lovski pes brska po umazani
vsakdanjosti.
Dualisti so pogosto kronični čis-
tuni. Zato je logično, da ne pre-
našajo bastardnih pojavov. Ampak
bastardni pojav ni nekaj deviant-
nega in sam po sebi ne more biti
devianten, ker je stvarnost kot
takšna nekaj bastardnega, nekaj
nečisto čistega, nekaj zveličavno
zmedenega. Zato bomo na primer
le stežka govorili o čisti geometriji
in čisfi poeziji. Geometrija baved-
no nosila v sebi -nekaj poetičriega
(kot je na primer poskus obvlado-
vanja neskončnega prostora) in
poezija nekaj geometričnega (v ko-
likor ji je bistvena zakonitost rit-
ma). In to, kar velja za geometrijo
in poezijo, velja tudi za druge dia-
lektične pare. (Prav te dni smo
praznovali božič, ki je najod-
ličnejši praznik antidualizma in
križanja nasprotujočih si polov:
vsemogočni Bog, čisti nadčasovni
duh, postane nemočno človeče - v
čas zagozdena materija.)
Bastardni pisci potemtakem
niso ovira za kdove kakšne vse pre-
finjene kulturne dosežke na po-
dročju pisane besede. Nasprotno,
bastardni pisci so prepotrebna vez
med konkretnostjo in abstrakt-
nostjo, med vsebino (bivanje) in
obliko (bistvo). Še več, t. i. bas-
tardna peresa so edina možna pe-
resa in t. i. bastardnost bo kriterij
pristnosn nekega spisa. Kako to?
Pisatelj ne more živeti od pozna-
vanja estetskih form, od stratosfe-
ričnega sveta idej, od nekakšnih
muz - nosilk navdiha. Novinar se
ne more spustiti na raven računal-
niškega registriranja dogodkov in
mrtvakarskega podajanja informa-
cij. Pristni pisatelj brodi po blatu
vsakdanjosti, pristni novinar se
opira na visoke ideale resničnega,
dobrega in lepega. Kajti če je re-
snica simfonična (sozvočje raz-
ličnih glasov), bo vsak enoumen
ali dvoumen pristop k stvarnosd
jalov in vsaka umetna hierahizaci-
ja pristopov nepravična. Pristopi
se bodo morali med seboj spletati
in križati in vsakemu izmed njih
bo dana enaka slava in čast. Bas-
tardjio obravnavanje človeka in do-
godkov bo zdravilo za staro bolest
ki ji niti Ptuj cesto ne more uiti in
ki jih pravimo anstokratizacija kul-
ture. Ljubosumno varovanjeprečis-
tih templjev kulture bo tore
neživljenjsko in asocialno.
Marsikomu so te stvari kot zgul-
jen refren. Že dolgo ve, da samo t.i
bastardnost (fleksibilnost duha
kontemplativna ponižnost prec
čudežem bivanja, junaško soočanje
z drugačnostjo) dela umetnost za
res umetnost, človeka zares člove
ka. Vendar naj bo izkoriščena vsa
ka priložnost, četudi nam jo ponu
ja ena izmed mnogih debat o enen
izmed mnogih kulturnih fenome
nov, da razkrinkamo in zavrnem(
skušnjavo dualističnega čistunst
va, razsvetljenskega elitizma te
poudarimo božično logiko spoji
med dvema drugačno§tima.
Brahko Cestnik - Rin
13- 7ANIM1VOSTI IN ŠPORT
4. JANUAR 1996- TEDNIK
SREDNJEŠOLSKI ROKOMET
Državna finala za fanfe in dekleta
To, kar so mladi Ptujčani prikazali v Velenju in Škof ji Loki, ni bila samo gola
uvrstitev v finale državnega prvenstva srednjih šol v rokometu za dijake in di-
jakinje, ki je že sama po sebi uspeh. Niso bile navadne zumage. Vse je bila pe-
sem!
VELENJE 9 Finale državne-
ga prvenstva srednjih šol v roko-
metu za dijake se tudi tokrat ni
izneveril tradiciji. Izmenoma si
je privlačna srečanja ogledalo
blizu 800 vrstnikov in staršev, ki
so nastopajočim pripravili pravo
prvenstveno vzdušje. Navijaški
folklori so dajali poseben ton
bučno pozdravljeni ptujski ku-
renti.
Že predtekmovanje je pokaza-
lo, da so rokometaši Gimnazije
Kočevje in gostitelji. Center
srednjih šol Velenje, premočan
tekmec za druge udeležence veli-
kega finala. V obračunu za tretje
mesto med štirikratnim final-
nim zmagovalcem Srednjo
tehnično šolo Celje in Ekonom-
sko šolo Ptuj pa smo bili priča
pravi drami na igrišču, saj so
Ptujčani še tik pred koncem vo-
dili, a so bili preveč nezbrani in
so dovolili, da nasprotnik ize-
nači. V podaljšku je slavila ptuj-
ska ekipa.
Letošnje prvenstvo je postre-
glo z igro, ki je temeljila na viso-
ki kvalitetni in kulturni ravni,
za kar gredo zasluge predvsem
številnim igralcem rokometnih
klubov. Posebej veseli odnos do
igre, ki je odsev borbenosti, veli-
ke želje in nepopustljivosti do
konca tekmovanja.
Mesto Ptuj in svojo šolo so
uspešno predstavili: Berlič,
Gašparšič, Miličič, Kokal,
Dajčbaver, Bezjak, Habjanič,
Klarič, Simunič, Hergula,
Stropnik, Leskovar (ekipo je vo-
dil prof.šp.vzg. Dušan Majceno-
vič). Gregor Malnar (Gimnazija
Kočevje), Rajko Dukič (Gimna-
zija Kočevje), Robert Bezjak
(Ekonomska šola Ptuj) so prejeli
priznanja za "naj" igralca, vratar-
ja in strelca (22 zad.)
Finale: za 5. mesto: Sred.el. in
str.šola Kranj - PTT Center
Ljubljana 20:19 (8:8); za 3. mes-
to: Ekonomska šola Ptuj - Sred.
teh.šola Celje 17:17 (7:5), 23:22
(podaljšek); za prvo mesto: CSŠ
Velenje - Gimnazija Kočevje
16:17(10:10).
ŠKOFJA LOKA # Rokome
tašice. Gimnazije Ptuj so eden
kazalcev za oceno kvalitete in v
tej luči gre jemati tudi letošnji fi-
nale državnega prvenstva
srednjih šol v rokometu za dija-
kinje. Tako zanimivega razpleta
ni pričakoval nihče.
Ptujčanke so na prvenstvu po-
kazale moderno evropsko šolo
rokometa. Številno občinstvo je
uživalo v izredno domiselnih ak-
cijah, kombinatorni in požrtvo-
valni igri, ki so jo popestrile s
številnimi atraktivnimi poteza-
mi. Nastopile so: Sandra Vido-
vič, Silvija Cvetko, Metka Šija-
nec, Renata Petek, Lidija Sre-
bernak, Suzana Boj, Nina
Maračič, Katja Bezjak, Jelka Ko-
lar. Maja Ferčič, Tanja Žuran,
vodja prof. šp.vzg. Marjeta Ma-
lek. Priznanje za najboljšo igral-
ko je dobila Polona Klun (GIM
Šiška), najuspešnejša vratarka je
bila Tanja Bizjak (GIM Š.Loka),
najuspešnejša strelka pa Bojana
Kalar (GIM Šiška).
Finale: za 3. mesto: Gimnazija
Škofia Loka - Gim. Brežice
17:12 (9:8); za 1. mesto: Gim.
LJ.Šiška - Gim. Ptuj 22:13
(11:8).
Prvenstvo je pokazalo, da je
ptujski rokomet na dobri poti,
da doseže nekdanjo slavo. Niti
mesto niti ŽRK Ptuj se ne smeta
zadovoljiti s "pomembno je so-
delovati", ampak morata imeti
visoke ambicije in se boriti, da se
uresničijo.
Ivo Kornik
KICK BOXING
Uspeh državno prvenstvo
športna dvorana Center je bila v soboto, 23. decembra, v znamenju proslave
20-letnice Kluba borilnih veščin Ptuj tretjega finalnega tekmovanja najboljših
iz vse Slovenije.
Nad 500 gledalcev so pozdravili Zvonko Zinrajh, predsednik
KBZ Slovenije, Ervin Hojker, podžupan mestne občine, ter
predsednik kluba dr. Zoltan Mileta, ki je podelil priznanja
najzaslužnejšim pri razvoju kluba: OŠ O.Meglič Ptuj, SŠC
Ptuj, Radio-Tedniku Ptuj ter Tinčku Ivanuši, Srečku Arnušu,
Dušanu Pavlici, Antonu Vidoviču, dr. Emilu Topiču iz Zagre-
ba, Vladu Sitarju in Zvonku Zinrajhu.
Gost večera je bil Svetovni
prvak Tomaž Barada, v progra-
mu pa so nastopili slovenska
estradna zvezda Simona Weiss,
Ptujčan Miran Tetičkovič ter
Ptujski lovski rogisti.
Nekajurno tekmovanje je dalo
zmagovalce finalnih borb III.
turnirja in končne uvrstitve s
treh turnirjev za naslov državne-
ga prvaka:
- dečki: do 32 kg Prelog -
Kline 4:5 (oba Ptuj), drž.prvak
Kline; do 40 kg Vindiš - Milošič
7:1 (oba Ptuj), drž. pr\'ak Hru-
meč; do 48 kg Kuri - Fišer 3:2
(oba Ptuj), drž. p. Kuri; do 56 kg
Dolinšek (Zagorje) - Bračič (PT)
1:5, drž. p. GuŽvič (LJ); do 63 kg
Gregorinčič (Ormož) - Petrušič
(PT) 0:2, drž. p. Gregorinčič;
nad 63 kg drž. p. Skledar (PT);
- deklice: do 35 kg T.Plohl -
A.Plohl 4:2 (obe Ptuj), drž.p.
T.Plohl; do 45 kg Bilič - Raušl
(obe Ptuj) 5:4, drž. p. Bilič; nad
45 kg Erlač - Kacijan 5:0 (obe
Ptuj), drž.p. Erlač; mladinke: do
50 kg drž.p. Brenholc (PT); do
55 kg Ozmec (PT) - Zaje (OR)
13:3, drž.p. Ozmec; do 60 kg
Šibila - Prelog (obe Ptuj) 5:3,
drž.p. Šibila; nad 60 kg Rome
(Zagorje) - Kogovšek (NG) 9:5,
drž.p. Rome;
- mladinci: do 48 kg Buzina
(Zagorje) - Rozman (Izlake) 3:1,
drž.p.Buzina; do 56 kg Vukovič
(Zagorje) - Kaučevič (PT) 2:1,
drž.p. Vukovič; do 63 kg Rauter
(MB) - Tomšič (Izola) 1:2, drž.p.
Rauter; do 71 kg Vindiš (PT) -
Bračič (Zagorje) 0:1, drž.p.
Bračič; do 79 kg Muzek (MB) -
Zinrajh (PT) 7:0; drž.p. Muzek;
nad 79 kg Trepčič (NG) - Šibila
(PT) 2:0; drž.p. Trepčič;
- članice: do 60 kg Kramer
(IZ) - Pavlic (ZAG) 4:3, drž.p.
Hergula (OR);
- člani: do 57 kg drž.p.
Kaučevič (PT); do 63 kg Gabro-
vec (PT) - D. Korotaj (OR) 1:2,
drž.p. Korotaj; do 69 kg Vidmar
(NG) - Požek (PT) 6:5, drž.p.
Vidmar; do 74 kg Fekonja (OR)
- Fidlar (PT) 9:5 drž.p. Železnik
(ZAG); do 79 kg Kostanjšek
(Izola) - Vidovič (PT) 2:7, drž.p.
Vidovič; do 84 kg Kalšek (ZAG)
- Wolf (OR) 6:5, drž.p. Kalšek;
do 89 kg drž.p. Pavlin (MB); nad
89 kg Ličan (NG) - Desku (OR)
3:1, drž.p. Ličan.
Po prireditvi je selektor slo-
venske reprezentance Vladimir
Sitar povedal: "Prireditev ob 20
letnici kluba je bila dostojno pri-
pravljena. Lahko rečem, da je
bila na turnirja prikazana kvali-
teta, kar nedvomno vpliva na
rast števila tekmovalcev pa tudi
klubov po Sloveniji. Za nami je
uspešno leto reprezentančnih
nastopov: dvakrat smo premaga-
li Avstrijo in enkrat Hrvatsko,
uspešni pa smo bili tudi na sve-
tovnem prvenstvu v Stuttgartu,
kjer je Tomaž Barada dosegel
najvišji naslov. Ob pridobitvi
stalnih prostorov bo naše delo v
prihodnje še vidnejše. Ob uspeli
organizaciji smo dokazali, da
smo sposobni pripraviti tudi
najkvalitetnejša tekmovanja v
mednarodnem merilu."
-anc
Športne
noviie
KEGLJANJE • Andreja
Razlag - najboljša mladinka
Kegljaška zveza Slovenije je
na svečani skupščini v soboto,
16. decembra, proglasila naj-
boljše ekipe in posameznike za
leto 1995 v članski, mladinski
in kadetski kategoriji ter ab-
solutnega ekipnega zmagoval-
ca. Naslov najboljše mladinke
za leto 1995 je tokrat pripadal
Ptujčanki Andreji Razlag. Če
vemo, da je Andreja šele okto-
bra dopolnila 17 let, je to njen
daleč največji uspeh in je
najmlajša kegljavka, ki ji je bil
kdajkoli podeljen naslov naj-
boljše slovenske mladinke.
Ur.
KARATE • Pokala za
Zanshin
V Trbovljah je 16. in 17. de-
cembra potekal 23. mednarod-
ni turnir, ki se ga je udeležilo
54 klubov iz sedmih držav. 509
tekmovalcev - članice/člani,
mladinci/mladinke - se je po-
merilo v katah in športnih
borbah.
Med temovalci karate kluba
Zanshin so najboljše rezultate
dosegla dekleta: Lidija Cafuta
-1. mesto med članicami do 55
kg; Elvira Karahasanovič - 2.
mesto med starejšimi mladin-
kami do 55 kg; Klavdija Be-
ber - 4. med starejšimi mladin-
kami do 55 kg.
Slovenija se je z 8 zlatimi, 12
srebrnimi in 14 bronastimi
medaljami uvrstila med boljše
udeleženke turnirja.
A.C.
STRELSTVO • Silvestrs-
ki turnir
V torek, 26. decembra, so se
strelci udeležili zadnjega strel-
skega tekmovanja v Ptuju - sil-
vestrskega turnirja, ki pomeni
konec vseh tekmovanj, zato je
zmaga na njem najbolj pril-
jubljena. Letos je z zračno
puško zmagal predsednik SD
Ptuj Franc Simonič s 163 kro-
gi, drugi je bil Zvonko Mlakar
s 161, tretji Marijan Gril s 159
krogi ... S standardno zračno
puško je zmagal Ludvik Pšajd
mlajši s 372 krogi pred Mila-
nom Stražišarjem s 363 in
mladincem Sašom Porokom s
362 krogi. Najboljša članica
Majda Pšajd je nastreljala 355
krogov, najboljša mladinka
Alenka Peteršič pa 339 kro-
gov.
Turnir je bil tudi nagradni.
Nagrade je najboljšim podelil
predsednik mestne strelske
zveze Franc Kolarič.
SI
MALI NOGOMET # Po-
kal Orinoco
V soboto, 6. januarja, ob 9.
uri bo v športni dvorani Cen-
ter v Ptuju tradicionalni turnir
v malem nogometu, ki ga bo
ob podpori pokroviteljev orga-
niziral NK Drava. Udeležbo
so potrdila štiri moštva sta-
rejših dečkov: NK Maribor,
NK Mura, NK Aluminij in
NK Drava I. in II. Predstavili
se bodo številni mladi sloven-
ski reprezentanti.
Ivo Kornik
DRUŠTVO NEKADILCEV PTUJ
Odprto pismo zdravemu mestu
Maribor dr. Igorju Ib^
Simpatizerji nekadilskega gibanja na Ptuju in člani Društva
nekadilcev Ptuj vam z občnega zbora, ki je bil v soboto, 16.
decembra 1995 na Ptuju, sporočamo neslednje:
Obračamo se na vas kot pred-
stavnika zdravih mest za srednjo
in južno Evropo ter Balkanski
polotok in vam najprej iskreno
čestitamo k imenovanju.
Tudi letos bo potekalo na Po-
horju tekmovanje za svetovni
ženski smučarski pokal za prido-
bitev "zlate lisice". Predlagamo,
da Maribor kot evropski center
za projekt zdravih mest prevza-
me sponzorstvo na tej prireditvi. ■
Odločno nasprotujemo, da
športnice kot predstavnice in
znanilke zdravega načina živl-
jenja reklamirajo bolezen in
smrt z logotipi tobačnih znamk
(Boss, Kim). To je negativna re-
klama za vas in mesto Maribor
predvsem v času, ko si tako pri-
zadevamo za vstop v Evropo.
Društvo za zaščito živali je
uspelo preprečiti tradicijo, v ka-
teri so zmagovalke smučarskega
tekmovanja dobivale krzna lisic.
Sedaj dobivajo namreč le broške
v obliki lisice, kar se nam zdi
lepa gesta. Živali smo zaščitili,
ljudem pa ponujamo strup!
Udeleženci  občnega  zbora
skupaj z dr. Matejo Kožuh-No-
vak, izredno prizadevno pos-
lanko v državnem zboru RS pri
obravnavi "tobačnega zakona",
in predstavniki vseh sloven-
skih društev nekadilcev vas to-
rej prosimo, da kot koordinator
projekta Maribor - zdravo mes-
to in nacionalni koordinator
tega programa vplivate kon-
kretno na propagiranje zdravja,
ne bolezni.
NE KADIMO - ZDRAVO
ŽIVIMO
Predsednik Društva nekadile-
cev Ptuj:
Viktor Pilinger, dipl.iur.
BARBARIN MODNI KOTIČEK
No, in zopet je leto naokrog. Praznično razpo-
loženje počasi popušča, mrzlična nakupovanja daril
so za nami in sedaj je čas, da se ozrete okrog sebe,
saj si je tudi narava nadela novo obleko. Njena
obleka nas pomirja, hkrati pa opozarja, da je
smučarska sezona zopet tu. Za tiste, ki nočejo zaos-
tajati z modo niti na smučišču, bomo danes sprego-
vorili o modi na snegu.
Velikokrat se modni ustvar-
jalci zatečejo prav k naravi in
iz nje črpajo ideje. Prav nič
drugače ni letos z zimsko
modo. Lahko bi jo poimenova-
li BELA SIMFONIJA. Za tis-
te, ki ljubite belo ter vse svetle
odtenke, je to pravi čas. Doda-
jamo še srebrno, zlato in ko-
vinske barve, ki so se s
svečanih večernih toalet prese-
lile na bele poljane. Vrhunske
tkanine gore-tex in high-chem
vam ponujajo prav takšne last-
nosti, kot si jih želimo v zim-
skem času. Snežne in dežne
kaplje takoj spolzijo z oblačila,
tako da ostanemo vedno suhi;
tudi močan veter nas ne more
prepihati, saj te tkanine ne pre-
puščajo zraka od zunaj. Najpo-
membneje pa je, da ti materiali
dihajo nazven in nam pre-
prečujejo potenje. In če kupu-
jete novo opremo ali samo zim-
sko jakno, naj vas opozorim, da
skoraj vse priznane tovarne
zimske športne opreme že upo-
rabljajo te materiale, tukaj pa
je največkrat kazalec kvalitete
prav cena (čeprav ne vedno).
Dolgočasni in nekoliko ne-
praktični kombenzioni izgin-
jajo, dvodelni kompleti so zo-
pet zasedli svoja mesta. Prešite
puhovke in telovniki se zopet
vračajo.
Torej bo bela barva zasedla
prvo mesto med barvami,
čeprav na smučišču ni ravno
dobro opazna. Zato pa proizva-
jalci in prav tako smučarji os-
tajamo zvesti živim barvam, da
nas rekreativni smučarji lahko
pravočasno opazijo.
Barbara Plaveč
14 - ZA RAZVEDRILO
4. JANUAR 1996- TEDNIK
TEDNIK -4. JANUAR 1996
ZA KRATEK CAS - 17
Mladi dopisniki
NOVOLETNE ŽELJE
Da bi se končale vse vojne na svetu
in bi se vsi ljudje imeli radi. Aleš
Želim si velik avto. Sandi
Da se otroci ne bi pretepali. Nina
Da bi bili v šoli vsi pridni in bi
imeli lepe zvezke. Maja
Želim si zimske čevlje in nove
smučke. Uroš
Rada bi dobila nove barvice in
mandarine. Anja
Rad bi dobil slikanice in pobar-
va nke. Dejan
Želim si dosti sladkarij in avto na
daljinsko. Dominik
Želim si barvice, žogo in veliko
čokolado. Janja S.
Da bi bili vedno vsi zdravi.
Boštjan
Želim si veliko bonbonov in man-
darin. David
Da bi se pridno učili in dosti petič
dobili. Tatjana
Želim si veliko snega in nove
smučke. Natalija
Rad bi dobil računalniško igrico.
Andrej
Da bi bili vedno veseli in bi
učiteljico radi imeli. Janja R.
Da bi dobila kocke in sladke man-
darine. Mojca
Da bi bili vsi zdravi in pridni v
šoli. Katja
Učenci 1. b
OŠ Videm
"ČE DOMA JIM
DOBRO NI, ŽERJAVI
SE ČEZ MORJE
VZDIGNEJO"
Prešeren
"Živela sem za zabave, prijatelje,
petke ... Nikoli nisem mislila, da
bo to tako zelo vplivalo name. Ne-
kaj časa sem lahko vse skrivala,
pretvarjala sem se, lagala sebi in
drugim. Mislila sem, da sem po
petkih in sobotah, ki smo jih
preživljali v hrupnih diskotekah,
spet lahko pridna punčka. Prijatel-
ji so mi bili največja uteha, pod
mostom je bil naš dom. Staršev ni
zanimalo, kod hodim in kaj
počnem, skozi vrata sem vsak
večer slišala prepir in mamin jok.
Drug drugega nista mogla razume-
ti, kako naj bi še mene.
V začetku v naši skupini nismo
počeli drugega, kot se veselili, tu
in tam smo kaj popili; drugače
smo imeli vsi nekaj skupnega, vsi
smo delali ovinke do doma. Zelo
hitro je v našo skupino prišla ciga-
reta, zdaj smo mislili, da smo
odrasli. Z vsem sem prehitro
začela, ob koncu osnovne šole sem
na dan že pokadila par cigaret. V
šoli še ni bilo tako hudo, vendar
mnogo slabše kot prej. S srednjo
šolo se naša vez v skupini ni
pretrgla. Od nekod je prišlo k nam
mamilo. Najprej nisem hotela po-
skusiti, govorili so mi, da so to le
mehke druge in da se od tega ne
navadiš ... Prvič sem se zelo dobro
počutila, potem pa zaželenega
občutka ni bilo več. Doze so se
povečale, a vbrizgala sem si le tu in
tam. Starši so izvedeli, da sem v šoi
na popolni ničli, in malo bolj so
me priganali k učenju. Doma sem
kradla denar, nekako je bilo nam-
reč potrebno kupiti mamila. Kot
skupina smo ga tudi skupno zbira-
li in si mamila tudi pravično raz-
delili.
Neko temno noč smo spet njuhali,
prišel je policaj, vedela sem, da nas
je videl, kaj delamo, a je vseeno
vprašal. Jaz sem začela teči, in ker
je bil sam, je najprej prijel tiste, ki
so bili še tam, jaz pa se pobegnila
daleč vstran. Vedela sem, da me je
policaj spoznal, nisem si upala do-
mov, kam drugam pa tudi nisem
mogla iti. S štopom sem prišla do
Ljubljane, vendar sem vedela, da
je z mano konec, ker sem po radiu
slišala, da me iščejo. Nadaljevala
sem pot do Postojne, kjer so me
ujeli. Starši so bili razočarani, ven-
dar se niso čutili niti malo krive.
Spoznavati sem začela, da moram
vstran od mamil in ne od doma. -
Začela sem hoditi na tečaje za od-
visnike. Danes ne morem trditi, da
več nisem narkomanka in da sem
čisto čista; včasih se mi še zahoče.
Vendar sem ponosna na to, da se
poskušam odvaditi, da se doma
bolje razumemo in da spet rada
hodim v šolo. Nikomur ne bom
nalagala krivde za vse to; če je kdo
kriv, sem to jaz sama. Družba pod
mostom se še sestaja, moje mesto
tam pa je prazno, a ne za dolgo, hi-
tro je na to mesto prišel nekdo
drug.
To sem ti povedala v grobem, moj-
ih občutkov ti sploh ne morem
opisati," mi je rekla Nastja. Vse,
kar je povedala, je govorila njena
notranjost, njena duša, ki se ni
spremenila. Tam nekje znotraj,
čisto skrito, je še sled punce, ki je
prepričana, da ne bo nikoli počela
grdih stvari. Nastji vsak dan spet
sije sonce, na deževnem nebu se je
pokazala mavrica. Živi, ljubi, se
zabava, ima prijatelje, starše - to je
največja sreča, ki so jo skoraj vzela
mamila, alkohol in cigareta. Vse to
samo je tako lepo, da ne potrebuje
nobenih poživil. Ostal je le še pe-
pel narkomanke, ki na srečo še v^
sebi nosi zaklade, ki ti jih podari
življenje. Ljudje sami smo največji
živi zaklad.
Tudi v Soveniji problematika ma-
mil narašča. Če ti ga kdo ponudi,
bodi pameten. Premisli. Jaz sem
močnejši od mamila, lahko ga pre-
magam. S tem se ne bo rešil noben
problem, ampak bo nastal še en.
Tanja Medved, 8. a,
OS Kidričevo
PTUJ, MOJE MESTO
Živim v Ptuju, ki je najstarejše
mesto v Sloveniji. Ponašamo se z
veliko znamenitostmi, med njimi
je grad, na katerega smo zelo pono-
sni.
Varuh našega mesta je sveti Jurij,
katerega cerkev se bohoti na trgu
ob 200 let starem gledališču. Na
tem trgu je tudi mestni stolp, ki je
bil v drugi svetovni vojni po nes-
reči porušen in je danes nižji za
dve nadstropji. Ker je naše mesto
še iz rimskih časov, si na trgu
lahko ogledamo tudi Orfejev spo-
menik, ki je postavljen kot nagrob-
nik nekemu rimskemu pomemb-
nežu. Iz rimskih časov so se ohra-
nili mitreji, eden izmed njih je na
ogled v dominikanskem samosta-
nu. V tem samostanu, ki stoji v
čudovitem parku, si lahko ogleda-
mo razvoj mesta skozi zgodovino.
Minoritski samostan pa je znan po
knjižnici. Tudi veliko lepih cerkva
imamo.
Na griču se bohoti grad. Spomnim
se, kako nam je včasih buril duho-
ve. Sumljiva nam je bila neka
luknja in bili smo prepričani, da je
notri zaklad. Tudi nekakšen stolp,
ki stoji zraven gradu in zgleda tako
divji in poln skrivnosti, smo razi-
skali. Upali smo, da bomo našli
kakšnega okostnjaka, pa iz vsega
skupaj ni bilo nič. Na gradu smo
pozimi organizirali likovne delav-
nice, kjer smo delali srednjeveška
oblačila. Ob pustu, ki je v Ptuju
tako "pomemben" praznik, smo te
svoje kostume predstavili. Ob pus-
tu je naše mesto polno kurentov,
demonov, ki odganjajo zimo in
kličejo pomlad. Postali so maskota
Ptuja in Slovenije. Res so nekaj
posebnega, ko po svečnici (8. fe-
bruarja) plešejo po mestu in otro-
kom in mladim dekletom stiskajo
roke. Pustni karneval, in parado
skozi mesto si ogleda veliko ljudi.
Prazniki minejo, kurenti izginejo,
a Ptuj je še vedno lep. Če se spreha-
jamo po starem delu mesta, ne
smemo prezreti Prešernove ulice,
ki je ena najstarejših in najlepših
ulic našega mesta. V njej je veliko
lepih hiš, med njimi tudi naša šola
Olge Meglic, ki jo ljubkovalno
kličemo Olgica. To šolo rada obi-
skujem, saj imamo veliko šport-
nih, naravoslovnih in kulturnih
dnevov. Tudi navadni dnevi so na
Olgici zanimivi.
Tak je torej Ptuj, na katerega smo
Ptujčani tako ponosni. Verjemite,
vreden je ogleda.
Nuša Urbančič, 7. a,
OŠ Olge Mjs^j^^Pu^ _______
18 - POSLOVNA SPOROČILA
4. JANUAR 1996- TEDNIK
TEDNIK ■ 4. JANUAR 1996
OGLASI IN OBJAVE -19
KIDRIČEVO / PROGLASITEV NAJPOPULARNEJŠEGA ŠPORTNIKA PTUJSKE
Zmagal Mirko Vlndiš
V organizaciji zasebnih podietif Olimpic in Altius iz Ptuja je konec leta potekalo glasovanje za
najpopularnejšega športnika ptujske regije.
Kljub temu da je anketa trajala kratko, je sodelovalo^
331 posameznikov, ti pa so največ glasov na glasovni-l
cah iz Tednika, po telefonu radia Ptuj in v naključnii
telefonski anketi namenili našemu znanemu mara-?
toncu Mirku Vindišu, ki je prejel 68 glasov, na drugem!
mestu je atlet Dejan Doki s 63 glasovi, na tretjem pa;
keg\)a\ka Andreja Razlag s 60 glasovi. Sicer pa je gla-;
sove prejelo 19 športnikov.
Vzdušje v dvorani restav-
racije Pan v Kidričevem je
bilo dostojno podelitvi, saj
je bila dobro organizirana.
Udeležili so se je predstav-
niki športa, politike in
sponzorji.
V ptujski regiji je glas ljudi
tokrat prvič izbiral najpopu-
larnejšega športnika z gla-
sovnicami. Zmagal je torej
Mirko Vindiš, čeprav je v
letu 1995 osvojil "samo" en
naslov državnega prvaka. Po-
doben vrstni red je bilo
pričakovati, saj praktično ni
imel pravega nasprotnika.
Naj omenimo, da je bil četrti
nogometaš Mure Vladimir
Kokol s 34 in peti judoist^n-
drej Murko s 25 glasovi.
Ljudje so se torej odločili
tako, zavedati pa se je po-
trebno, da so vsi ptujski
športniki zaščitni znak Ptuja
in da smo lahko ponosni
nanje. Ko bi jih le znali do-
volj ceniti! Mogoče je le
škodoželjneže motilo, da je
bila prireditev sploh organi-
zirana. Naj jih kar naprej.
Novi ljudje - nove ideje. Po-
membno je, da gre za pomoč
in popularizacijo športa. In
to je najpomembnejše.
Najpopularnejši športnik
ptujske regije Mirko Vindiš
je dejal: "Zahvalil bi se vsem,
ki so glasovali zame, in jim v
novem 1996. letu zaželel vse
najboljše. Veselim se priz-
nanja, toda že hitro me čaka-
jo priprave za izpolnitev nor-
me za olimpijske igre '96.
Normo naj bi dosegel že
marca in se potem lahko
mirneje pripravil za veliko
prireditev. Upam na naj-
boljše."
Vlado  Čuš,  predstavnik
podjetja 01ympic: "Osnovni
moto prireditve je bil pove-
zati šport in gospodarstvo,
omogočiti športnikom večjo
promocijo, da se identificira-
jo   v  ožjem  ptujskem   in
Najpopularnejši športnik ptujske regije Mirko Vindiš.
Foto: Kosi
Širšem slovenskem prostoru.
Če jih sponzorji ne poznajo,
jih ne morejo zastopati. Po-
dobno prireditev želimo še
oplemenititi in jo voditi vse
leto. Upam samo, da smo s
svojo namero uspeli in da
bomo v prihodnje proreditev
še izpopolnili in razširili.
Sponzorji izbora najpopular-
nejšega športnika ptujske re-
gije so bili: Mercator Mip
Ptuj, Emona Merkur Ptuj,
Turistična agencija Anka,
KK Slovenske Gorice-Halo-
ze, Mlekarna  Ptuj, Radio
Tednik Ptuj, TLI Slovenije,
KDM Compjuters, Ness
Ptuj, Tin Šport, Igor Šport,
Esad Ptuj, Vivat Ptuj in
mestna občina Ptuj. Mislim,
da smo s prvo takšno prire-
ditvijo uspeli."
Danile Klainšek
PTUJ / NA PORODNEM ODDELKU
Koniali po
moširo, zače/f
po žensko
Ob koncu 52. tedna leta 1995 je bilo na ptuj-
skem porodnem oddelku povprečno delavno,
saj so od petka, 29. decembra, do ponedeljka,
1. januarja, pomagali na svet sedmim novoro-
jenčkom: štirim deklicam in trem dečkom.
IVIamica Irena Senica z Nušo, prvo deklico leta 96.      \
Foto: M. Ozmec'
Zanimivo je, da je porodno
leto 95 sklenil deček zadnji
dan leta '95 ob 11. uri in 15
minut, rodila pa ga je 28-let-
na Biserka Lovrenko iz Po-
brežja 139 a. Od takrat je
bilo na porodnem oddelku
lep čas mirno, saj je dežurna
ekipa (dr. Damir Franjič, ba-
bica Ana Španinger in Brigi-
ta Vurcer) na prvi porod v
novem letu čakala kar 33 ur
in 15 minut. Šele v torek, 2.
januarja, ob 9.15 je 26-letna
Irena Senica iz Cvetkovcev
104 rodila 3.550 gramov
težko in 51 cm dolgo dekli-
co.
Dodajmo še zanimiv poda-
tek, da so imeli lani na ptuj-
skem porodnem oddelku 833
porodov, torej še manj kot
predlani, in po neuradnih
podatkih naj bi prevladovale
deklice.
M. Ozmec
Rezultati žrebanio božiine
in novoletne križanke
V zadnji lanski številki Tednika sta bili
objavljeni dve nagradni križanki: božična
križanka Emone Merkurja Ptuj in novoletna
Mercatorja Mipa Ptuj.
BOŽIČNA KRIŽANKA EMONE
MERKURJA PTUJ:
Med množico rešitev s pravilno izpisanim
geslom "Merkur - trgovska hiša
ugodnega presenečenja" (mimogrede:
žrebanje za prvo nagrado smo morali
ponoviti, ker prvotno izžrebani reševalec ni
imel pravilne rešitve) smo izžrebali tele
nagrajence:
3. nagrada - darilni bon v vrednosti 5.000
tolarjev: Simona Zupane, Gregorčičev
drevored 5, Ptuj;
2. nagrada - darilni bon v vrednosti 10.000
tolarjev: Vojko Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj;
1. nagrada - darilni bon v vrednosti 15.000
tolarjev: Oto Fabjan, Mlinska cesta 2 a,
Ptuj.
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
MERCATORJA MIPA
Nagrajenci Mercatorjeve novoletne
nagradne križanke, ki so pravilno napisali
geslo "Mercator - najboljši sosed"
(zanimivo: tudi tu smo morali žrebanje za
prvo nagrado zaradi napačnega gesla
ponoviti), so:
3. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev:
Alojz Šegula, Mejna cesta 12, Ptuj;
2. nagrada v vrednosti 10.000 tolarjev:
Damjan Skrbinšek, Tržeč 5, Videm pri
Ptuju;
1. nagrada v vrednosti 15.000 tolarjev:
Majda Petrič, Dolič 15, Destrnik.
Nagrade prejmejo izžrebani reševalci
reševalci v tajništvu Tednika. Čestitamo v
imenu Emone Merkurja in Mercatorja Mipa!
ČRNA KRONIKA
VELIKO TEŽAV,
VENDAR BREZ
VEČJIH NEZGOD
Nenadna odjuga, potem pa
dež in sneg med minulimi praz-
ničnimi dnevi sta prinesla upo-
rabnikom naših cest,
predvsem voznikom motornih
vozil veliko težav, vendar na
srečo brez večjih posledic. To
velja predvsem za območje
UNZ Maribor V zvezi s tem
omenjamo le dve nezgodi.
V soboto, 23. decembra, ob
16.30 je po magistralni cesti
proti Lenartu vozila osebni avto
Dragica G. Med srečevanjem s
tovornjakom je zapeljala na
bankino, od tam pa je zdrsnila
v obcestni jarek, kjer se je avto
prevrnil na streho. V nezgodi je
imela voznica srečo, ker se ni
poškodovala.
V torek, 26. decembra, nekaj
po 18. uri je po magistralni ces-
ti proti Slovenski Bistrici vozil
osebni avto Stanislav L. iz
Ljubljane. Tik pred Slovensko
Bistrico ga je začel prehitevati
neznani voznik osebnega avto-
mobila Citroen, ki ga je začelo
zanašati. Da bi preprečil
trčenje, je Stanislav L. zapeljal
desno in trčil v betonski pre-
pust. Na srečo je ostal
nepoškodovan. Voznik citroe-
na ni ustavil, zato so policisti za
njim začeli poizvedovati.
TRČENJE
AVTOMOBILOV PRI
SLOVENJI VASI
Po magistralni cesti od Mari-
bora proti Hajdini je v nedeljo,
24. decembra, vozil osebni
avto hrvaški državljan, 49-letni
Josip S. Pri Slovenji vasi je v
desnem ovinku ob 15.25 tričil v
osebni avto, s katerim se je na-
sproti pripeljal 30-letni Gorazd
Š. iz Miklavža na Dravskem
polju, v trčenju se je Gorazd Š.
hudo ranil, Josip S. pa jo je od-
nesel z lažjimi poškodbami.
VLOM V KZ LOVRENC
v noči na torek, 19. decem-
bra, je neznanec vlomil v trgo-
vino KZ Lovrenc na Dravskem
polju. Ukradel je vrtalni in bru-
silni stroj, več rezalnih in brusil-
nih plošč ter 80 litrov olja. Po
oceni je zadrugo oškodoval za
dobrih 90.000 tolarjev
Z VLOMOM PO
RAČUNALNIKA
v noči s srede na četrtek, 20.
in 21. decembra, je neznani
storilec vlomil v prostore zavo-
da Bistra na Mestnem trgu v
Ptuju. Odnesel je dva računal-
nika IBM, vredna okoli 700.000
tolarjev.
MLADOLETNEMU
ROPARJU NI USPELO
v petek, 22. decembra, ob
18.35 je vstopil v samopost-
režno trgovino Helena v Pod-
vincih pri Ptuju neznanec,
oblečen v plašč in kapo ter
maskiran s plinsko masko. Ker
ni bilo nikogar v prodajalni, je
skušal odpreti blagajno, a je
prej prišla prodajalka. Nezna-
nec jo je poškropil s solzivcem,
prisebni prodajalki pa je uspe-
lo zakleniti vrata, zato je ropar
razbil okensko šipo in skušal
pobegniti. Zunaj ga je zgrabil
solastnik trgovine in ga pridržal
do prihoda policistov. Roparjev
pajdaš, ki je v bližini čakal z
mopedom, je medtem pobeg-
nil. Policisti so ugotovili, da je
trgovino poskušal oropati mla-
doletni B.P iz Ptuja, njegov so-
delavec z mopedom pa je bil
prav tako mladoletni Ž. D. Oba
bodo ovadili državnemu
tožilstvu.
RODILE SO - CESTI
TAMO: Monika Zidarič,
Pavlovci 17, Ormož - de-
klico; Jožica Kokot, Ilir-
ska 11, Ormož - Katjo; Li-
dija Kiseljak, Gerečja vas
112, Ptuj - deklico; Gabri-
jela Pravdič, Gajevci 27/a,
Gorišnica - Petra; Jožica
Emeršič, Medribnik 31,
Cirkulane - Nino; Slavica
Holc, Zagorci 5, Juršinci -
dečka; Marjana Gobec,
Kraigherjeva 25, Ptuj -
Majo; Brigita Lužnik,
Hrastovec 28, Zavrč - Ga-
brijelo; Karin Lovvndes,
Pucova 14, Celja - Ano;
Jolanda Vedlin, Cesta 8.
avgusta 12, Ptuj - Vida;
Marjeta Kocuvan, Spuhlja
69, Ptuj - Anjo; Nataša
Horvat, Litmerk 4/a,
Ormož - Blaža; Božiča
Kosič, Kajžar 60, Miklavž
- Nejca; Silva Kosi, Cvet-
kovci 18, Ormož - dečka;
Marinka Predikaka,
Župečja vas 21, Lovrenc -
deklico; Alenka Mar,
Dornava 70, Dornava -
Aljoša; Mihaela Ketiš,
Volkmerjeva 28, Ptuj -
Luka; Marija Majcen, Ki-
car 57, Ptuj - deklico; Tat-
jana Mihalinec, Rimska
pl. 17, Ptuj - Rebeko;
Mojca Fajfar, Mali Bre-
brovnik 38, Ormož - de-
klico; Sonja Kamplet-Ro-
tar, Vodranci 42, Kog -
Jana; Olga Križnjak,
Stojnci 1, Markovci - de-
klica; Milena Novak,
Strezetina 22, Ivanjkovci -
Tomaža; Ana Krajnc,
Gruškovec 72, Cirkulane -
deklico; Cilka Lončarič,
Žetale 109, Žetale - Silvi-
jo; Veronika Leskovar,
Rimska 19, Ptuj - dečka;
Silvija Caf, Slomi 7/a, Po-
lenša - dečka; Silva Petek,
Mezgovci 12, Tomaž - de-
klico.
NEPREVIDNO
Z BENCINOM
v ponedeljek, 18. decembra,
okoli 22. ure je M.Z. v Šmart-
nem na Pohorju nameraval za-
kuriti v štedilnik. Pri tem si je
pomagal z bencinom, ga polil
po dn/ie in ukresnil z vžigalni-
kom. Krepko je zagorelo, pla-
men pa je zajel tudi bencin v
plastenki. Neprevidni kurjač jo
je odvrgel proti vratom. Ogenj
se je hitro razširil po lesenem
stenskem is stropnem opažu v
kuhinji. Hitri pa so bili tudi
domači gasilci, ki so prihiteli in
požar pogasili. Po oceni je
škode za okoli 300.000 tolar-
jev.
Ff