j jai aiiciij Fke Ohleat and Most Popular Slovene Newspaper. V« United States of, 'America. STEV. (No.) 225 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero i« narod—za pravico in resnico— od boja do zmage/. glasilo slov, katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv, mohorja k chicagij zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations CHICAGO, ILL., TOREK, 22. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 22, 1932 letnik (vol.) xli PREDSEDNIK HOOVERJEVE KOMISIJE IZJAVLJA, DA JE PROHIBICIJA DOŽIVELA POLOMIJO. — IZVAJALA SE JE S PREVEČ NADUTIMI SREDSTVI IN LJUDSTVO NE PUSTI, DA BI SE MU PREDPISOVALO, KAJ NAJ PIJE. Rochester, N. Y. — Bolj kakor kogarkoli drugega je vredno upoštevanja mnenje o pro-hibiciji moža, ki se je bavil izključno s tem predmetom dolge mesece kot predsednik komisije, ki je bila postavljena od predsednika Hooverja, da preišče razmere, katere je prohi-bicija ustvarila. Ta mož je Geo. W. Wickersham, ki sam spada med suhače, ki ipa pod pritiskom razmer en more iveč prikrivati resničnega stanja. "Namen prohibicije," pravi Wickersham, "je bil, ustvariti Zmernost in jo pospeševati s tem, da se prepreči, da bi ljudstvo moglo dobiti opojne pijače. To se je v polni meri ponesrečilo. Ljudstvo si lahko nabavlja pijače v ogromnih množinah kljub prohibiciji." Glede tega, da bi se 18. amendment nadomestil s kako drugo določbo, se je mož izrazil, da bi to ne bilo drugega, kakor da bi pričeli zopet z novim eksperimentom in bi torej ne bilo na mestu. Da je prohibicija doživela tako polomijo, je vzrok predvsem ta, ker se jo je hotelo u-veljavljati s tako skrajnimi in nadutimi sredstvi. Vse se je Spravilo .pod strogost zakona in se je popolnoma opustil poskus, da bi se ljudstvo navajalo k resnični zmernosti. Med ljudstvom se je vzbudil višek odpora, ko se jim je enostavno z zakonom prepovedalo, da ne sme-5o piti, kar bi sami hoteli in se jim je tako brutalno kratila lijih svobodna volja. Ta odpor 8e ustvaril organizacije, ki so si vzele za nalogo, da se bore [proti nepravičnemu zakonu in te organizacije so polagoma Pričele tudi dobivati od raznih fetrani silno denarno pomoč. Glede tega, koliko alkohola bo lahko kongres dovolil v pijačah v mejah 18. amendmen-ta, ne da bi prišel v konflikt z Vrhovnim sodiščem, ni Wickersham mogel podati določnega Mnenja. Ako bi se n. pr. dovolilo od kongresa 20 odstotkov, bi vrhovno sodišče utegnilo to fimatrati za zlorabo zakonodajne moči in bi sklep ovrglo. Pač Pa bi bila po njegovem mnenju med sedanjim pol odstotkom ln 20 odstotki nekje mera, ki bi bila zadovoljiva za vse. -o- POHLEVNI KOMUNISTI Albany, N. Y. — Komunisti niso tako strahovito hude zve-^e, kakor se jih splošno slika, vsaj ukrotiti se dajo zlahka. ako so prišli trije komunistič-1)1 vodje pretekli ponedeljek • 1)red tukajšnjo governorjevo Palačo in oblastno in grozeče Zahtevali, da se jih pusti pred Roosevelta, češ, da mu ho-kot bodočemu predsedni-u m kot governorju predložiti jJ^® rdeče zahteve, ki so jih e'1 spisane na polah papirja boT' ^Voma 80 pričakovali, da jifr)0 sk°z' vrata in da jj-., to dalo nov povod za 'h Propagando. Zgodilo pa HITLER HOČE BITI KANCLER POKLON NEMČIJE AMERIŠKEMU NEZNANEMU VOJAKU Imel s Hindenburgom konfer renco, na kateri ga je prosil, naj mu da priliko, da pokaže, kaj zna. Berlin, Nemčija. — Vodja nemških fašistov, Adolf Hitler, nekdanji sobni slikar in korpo-ral v bivši avstrijski armadi, ki si je v nemškem političnem življenju znal pozneje pridobiti tako moč, je napravil ponovni poizkus, da si zasigura sedež načelnika nemške vlade. Po zadnjih volitvah pa je postal v svojih zahtevah znatno bolj pohleven, kakor je bil še pred nekaj meseci. V soboto svečer je imel Hitler pogovor z nemškim predsednikom Hindenburgom. Imel pa je podobno konferenco z njim že prej, namreč 13. avgusta, kmalu po predzadnjih volitvah. Toda med obema konferencama je bila gorostasna razlika. Dočim je zadnjič, ;pijan sijajne zmage svojih fašistov pri volitvah, Hitler tako oholo nastopal, ko je bil pripuščen pred Hindenburga, da mu ta niti stola ni ponudil, marveč ga je po deset minut trajajočem pogovoru odslovil. V soboto pa sta ta dva najbolj popularna vodite lja Nemcev imela konferenco, ki je trajala celo uro. Dočim je Hitler v svojem prvem govoru enostavno s silo zahteval, da mu mora dati liin-denburg mandat za sestavo vlade, je zdaj prišel bolj ponižno in je Hindenburga prosil, da mu vendar enkrat da priliko, da pokaže, kako bo on znal voditi Nemčijo s svojimi 12 milijonskimi pristaši, ki so mu pri sedanjih volitvah še ostali zvesti. Kaj se je na konferenci govorilo, ni znano. Vladna izjava samo pravi, da se osebna vprašanja niso razpravljala, marveč, da je Hitler podal samo cilje svojega gibanja. Trdi pa se, da Hindenburg več ni nasproten, da Hitler sestavi svojo vlado, ki naj bi bila naslednica kabinetu von Papena, ki je nedavno resigniral. -o- — Atene, Grčija. — V prvih dneh meseca decembra bo prišla zadeva Samuela Insulla pred tukajšnje sodišče, ki bo odločilo, naj se li Insull izroči Amei'iki ali ne. I)va ameriška prosekutorja sta prispela semkaj v nedeljo. Na sliki se vidi stotnik E. Wassner, poveljnik nemške križarke Karlsruhe, ko je nedavno ob obisku v Zed. državah položil venec na grob ameriškega "Neznanega vojaka" na Arlington pokopališču. Zadaj v sredi stoji član nemškega poslaništva, dr. Leitner. PRIMANJKLJAJ NARAŠČA se je, kar so najmanj pričakovali: Pripuščeni so bili namreč pred governorja. To jih je tako zmedlo, da so pozabili, po kaj so pravzaprav prišli .Izjecljali so Rooseveltu nekaj neznatnih zahtev, pol papirja, na katerih so imeli sestavljene svoje grozeče zahteve, pa niti poflcatzali niso. Po pol ure trajajočem pogovoru so prišli iz governorjeve pisarne krotki kot ovčice. Načrt za novi proračun sestavljen. Washington, D. C. — V soboto so se na predsednikov poziv sešli vladni člani k zborovanju, na katerem je Hoover opozoril na čimdalje bolj naraščajoči primanjkljaj za tekoče leto, ki znaša zdaj že, zmerne* računano, okrog 700 milijonov dolarjev, obenem pa je tudi objavil, da bo sestavil načrt za proračun za prihodnje leto, v katerem, da se morajo na vsak način znižati stroški. Proračun bo predložen decemberskemu zasedanju1 kongresa in bo veljal za prvo leto Rooseveltovega predsednikovanja. -o- PREKOSILA SVOJEGA MOŽA Cape Town, južna Afrika. — Množica 2000 oseb je v petek pozdravila angleško letalko Amy Johnson, ko je stopila iz aeroplana, v katerem je preletela razdaljo iz Londona do tukaj. Napravila je to pot v štirih dneh in sedmih urah ter je s tem prekosila rekord svojega moža, ki je svoječasno preletel isto pot, za deset ur in 24 minut. Vladne oblasti so pripravile za slavno letalko svečan sprejem. -o- DOLGO POGREŠANI SUHAČ NAJDEN Ashville, N. C.— Veliko senzacije je povzročilo, ko je 6. septembra brez sledu izginil 591etni R. E. Robins, bogat su-haški bojevnik in osebni prijatelj predsednika Hooverja. Na iskanje za njim so bile poslane tedaj federalne in državne policijske moči. Splošno se je domnevalo, da je postal mož žrtev butlegerjev, katere je s silovito vztrajnostjo stalno zalezoval. Kljub obsežnemu iskanju se ni našlo sledu za njim, dokler ga niso koncem zadnjega tedna končno izsledili v neki mali gorski vasi Whittier, 10 milj daleč od tukaj. Pokazalo se je, da je mož izgubil spomin, pozabil vso sedanjost in se povrnil v način življenja, kakoršne-ga je vodil v svojih mlajših le- KRIŽEMJVETA — Madrid, Španija. — Dve španski vojni ladji ste bili poslani na pomoč neki ribiški ladji, katero so v španski koloniji Rio de Oro napadli morski roparji. Že pred njih prihodom je napadene rešil neki poštni parnik. — Helsingfors, P'inska. — Tukajšnja vlada, pod katere kontrolo je prodajanje opojnih pijač, se resno bavi z vprašanjem, kako bi mogla ustaviti tihotapstvo, ki uvaža iz inozemstva cenejše pijače v velikih množinah. — Budapesta, Ogrska.— Tukajšnji bankirji so javili vladi, da bodo stopili v stavko in ne bodo šli na borzo, ako ne bosta izpuščena dva bankirja, ki sta zaprta pod obdolžbo, da nista oddala državni banki tujezem-skega denarja. -o- NOVA SKRB NEMČIJE Miinchen, Nemčija. — Pričakovano izpremembo v ameriški prohibiciji nemški pivovarnarji sicer z veseljem pozdravljajo, ker upajo, da bodo lahko znatne množine piva uvozili v Ameriko, a pripravlja jih pa tc dejstvo tudi v skrbi. Tekom dvanajstletne prohibicije je namreč Amerika skoraj popolnoma prišla ob svoje pivovar-niške izvedence in tako se zdaj nemški pivovarnarji boje, da jim njih najboljši uslužbenci ne bodo ušli v Ameriko. S0VJETI VARČUJEJO Uslužbenci iz pisarn poslani na farme in v tovarne. Moskva, Rusija. — V vseh vladnih uradih so se znižale plače uslužbencem od 10 do 20 odstotkov in skoraj isti odstotek se je tudi uslužbencev odslovil. Trideset tisoč uradnikov po pisarnah se je odpustilo in poslani so bili na delo na farme in v tovarne. Ako bi ne bili šli prostovoljno na novo delo, bi se jim vzele karte za živila, brez katerih v Rusiji sploh ni mogoče dobiti živeža. Veliko manjših uradnih departmentov so docela ukinili in zaprli. --o- DOLGO SPANJJE Oak Park, 111. — 271etna Miss Patricia Maguire. 523 Clarence Ave., je dosegla rekord v dolgosti spanja; neprenehoma že namreč spi nad devet mesecev, od 19. januarja dalje. Vsi poizkusi zdravnikov, da bi jo prebudili iz njene spalne bolezni, so ostali do zdaj brezuspešni. Vendar pa se na njej zadnje čase opažajo znaki boljšanja. Lahko namreč premika roke in noge in od časa do časa tudi lahko razume. Iz Jugoslavije, TRAGIČNA SMRT PRI PREKORAČENJU MEJE; NAD POLJANSKO DOLINO JE BIL USTRELJEN CERKNIČAN, KER NI SLEDIL POZIVU STRAŽE. — VISOKO PRI-ZNANJE JUGOSLOVANSKEMU ZNANSTVENIKU. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. DELAVSTVO PROTI DAVKU NA PRODAJE Washington, D. C. — Ameriška delavska federacija se je po svojem predsedniku Greenu izrazila, da bo nasprotovala, da bi prihodnje zasedanje kongresa uzakonilo takozvani "sales tax", namreč davek na prodajo blaga. S tem davkom da bi se namreč davčno breme preneslo z ramen bogatašev na revno prebivalstvo. tih; postal je namreč iskalec zlata v tukajšnjih gorah. V de7 lavski obleki se je vsak dan s krampom odpravljal na ta posel. Njegovo identiteto je po slikah spoznal vaški brivec in naznanil odkritje oblastem. NEZNOSEN BIROKRATIZEM Dunaj, Avstrija. — Avstrijska organizacija za varstvo živali je stavila vladi zahtevo, naj prepove vsako prevažanje ptic-pevk skozi Avstrijo, dokler so v veljavi sedanji drastični carinski in denarni zakoni. — Pred kratkim je bilo namreč poslanih iz Italije na Češko 200 takih ptic, ki pa so na a'vstrij-sko-češki meji poginile lakote, predno se je moglo izposlovati dovoljenje za uvoz in za njih plačilo. -o- POJASNJEN UMOR Chicago, 111.— V tukajšnjem predmestju Riverside se je izvršil v noči med petkom in soboto umor, katerega žrtev je bila GOletna Mrs. Ellen Saxe, katere mrtvo truplo so našli v vodnjaku na dvorišču doma njene hčere. Pojasnil se je umor v nedeljo, ko ga je priznal 161etni vnuk umorjene. Na meji ustreljen begunec Iz Škofje Loke pišejo z dne 31. okt.: Prekoračenje meje brez potnih listov je zelo nevarna stvar in obmejni organi so po dnevu in ponoči na preži. Kljub temu, dii ljudje dobro to vedo, se večkrat podajajo v smrtno nevarnost, ko hodijo brez potnih listov preko meje. — Do nadvse tragičnega dogodka je prišlo v nedeljo, 30. oktobra, že proti večeru na ju-goslov.- italijanski meji v okolici pri Kopačnici, ki spada pod politični okraj Škof j a Loka. O-menjeno nedeljo proti večeru sta se odpravila dva moška, ki sta že na nedovoljen način prispela v Jugoslavijo, na enak način zopet nazaj preko meje v Italijo. Ko sta bila že tik državne meje, ju je službujoči stražnik opazil in jima zakli-cal, naj obstaneta. Eden je res obstal, dočim se je drugi spustil v beg. Ker se mož le ni hotel ponovnemu klicu ustaviti, je vojak rabil orožje in oddal več strelov, ki moža smrtno nevarno ranili. Bila je namreč že tema in vojak si je pri streljanju svetil z električno svetilko. Ustreljeni je 241etni šofer Janko Muškat iz Cerknega. V vasi Leskovici je bilo tisto nedeljo žegnanje in so se tja pripeljali iz Cerknega z avtomobilom štirje mladeniči, med njimi tudi omenjoni Muškat, ki je z enim tovarišem samo pogledal čez mejo v Jugoslavijo, na kar se je zgodila omenjena nesreča. —Kaj n? pravi nepremišljenost. --o- Za bližnjega se je žrtvoval Nedavno so pri Veliki Nedelji pokopali vrlega junaka, mu-čenika, posestnika Rajha, p. d. Hermana, ki je umrl kot žrtev zločinskega dejanja za posledicami hudih opeklin, katere je dobil pri nesrečnem požaru v Sardinju. Gorelo je namreč pri njegovem sosedu in takoj je skočil na delo, da reši, kar se da rešiti. Pomagal je kjerkoli je mogel, ker se mu je sosed zasmilil, in zato reševal kakor bi bilo njegovo. Skočil je tudi v goreči hlev, da odveže še v zadnjem trenutku prestrašeno žival. Že je bila žival Čez hlevski prag, ko se je nad njim udri strop in ga hudo zadel, da se je spotakni! in padel. Naenkrat je bil sam v plamenih ter gorel kakor živa goreča baklja in ni-kdo mu ni mogel pomagati. Z nadčloveškimi močmi si je utrl pot v prostost in se ves v plamenih vrgel v travo, da je tako ipogasil strašni ogenj na sebi. Vendar je bilo že to preveč. Nič mu ni pomagalo, ker je bil tako opečen, da ni bilo več pomoči zanj. Trpel je pri polni zavesti vse muke, dokler ga ni smrt rešila strašnega trpljenja. -o- Lepo priznanje Bivši načelnik ministerstva za socijalno politiko in narodno zdravje, Dr. Andrija Štam- par, je bil izvoljen za podpredsednika higijenskega odbora Društva narodov. To je visoko odlikovanje in priznaje jugoslovanskega znanstvenika, kajti higijenski odbor Društva narodov predstavlja neke vrste vrhovno mednarodno instanco na polju higijene. -o- Vlom v kmetijsko zadrugo V noči na 29. oktobra je neznan vlomilec vlomil v prodajalne prostore kmetijskega društva v Dobrepoljah. Pobral je nekaj blaga in se polastil precej gotovine. To je že drugi vlom letos v iste prostore in vse kaže, da je bil obakrat isti vlomilec. Pravijo, da je sedaj neprevidnež pustil za seboj toliko očitne sledove, da ga ne bo težko dobiti. Nesreča Na dvorišču Mišičeve vojašnice v Ljubljani se je pred kratkim pripetila težka nezgoda mlademu duhovniku Mihaeli Burji. Ko je šel s tovarišem preko dvorišča, mu je s strehe, tatero so ravno prekrivali, padel na glavo velik kos opeke in ga nevarno ranil. Upajo pa, da mu bodo rešili življenje. -o- Strel v trebuh V Loki pri Novi cerkvi v celjskem okraju je neki moški na cesti ustrelil z revolverjem v ;rebuh 251etnega posestnikove-ga sina Franca Iskrača in ga nevarno ranil. -o-' Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Karel Kačič, gostilničar in posestnik. - V ljubljanski bolnici je umrla Jožefa Rometova iz Hrastnika, stara 49 let. — V celjski bolnici je umrla Jožefa Dolin-šek, žena posestnika od Sv. Magdalene, stara 47 let. — V Ceršaku pri Sv. Iliju v Slov. goricah je umrl Martin Hernah, posestnik, star 78 let. -o- Pod vlak se je vrgel V Novem Sadu se je v samomorilnem namenu vrgel pod brzovlak 191etni tiskarski delavec Gjuro Žarkov. Priletel je pa tako srečno,' da čeravno je šel preko njega cel vlak, je dobil le manjše poškodbe. -o- Ribiška sreča Ribiči z Razkrižja ob Muri so prinesli mesarju Vregu v Ljutomer skoro šest čevljev dolgega soma, ki je tehtal nad 50 funtov. Vjeli so ga v mrežo v Muri. Nesreča Jože Miklič, 241etni delavec iz Stare Cerkve na Kočevskem, se je z nekim voznikom peljal pozno ponoči proti domu. Nasproti jima je pridirjal avto in Miklič j« menil, da bo zadel naravnost v voz. Skočil je z voza in skočil naravnost pred avto, ki ga je zelo poškodoval. AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 22. novembra 193:2 f IftMERIKANSKI SEOVENEC ftrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen let« HtJL ' lakaja vaak dan razna nedelj, pon»-laljkov in dnevov po praznikih, Izdala in tiska? EDINOST PUBLISHING CO. Naslor uredništva in oprava: 1849 W. 22nd St., Chicago, III, Phone: CANAL 5544 Naročninah _$5.00 . 2.50 _ 1.50 Ki celo leto----- Za pol leta---- Za četrt leta----- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta - 3.00 Za četrt leta ______1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameiicsu Established 1891, Issued daily, except Sunday, Mon day and the day after holidays Published By! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon CANAL 5544 Subscription i For one year_______ For half a year______ For three months_____ __$5.00 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year.........$6.00 For half a year ___ 3.00 For three months__1-7S POZOR!—Številka poleg vašega naslova na liatu zaaci, do kedaj imate Ii»t plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na nredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Važnost katoliškega tiska Sveti Oče je pred nedavnim iznenadljivo izjavil, da ako bi sv. Pavel biival na zemlji v teh časih, bi bil brezdvomno časnikar. Ta označba sv. Pavla in njegove velike apostolske ču-ječnosti je zelo dobra, pa tudi popolnoma resnična. Sv. Pavel je bil veliki čuvar Kristusovega kraljestva na zemlji in bi v svoji gorečnosti gotovo uporabil vse, da bi vzbujal pozornost in simpatije svojih pristašev za Kristusa. Ideja, da bi njegova beseda in peročila prišla skozi vrata tisočev družin, da bi prišel glas njegove življenjske filozofije do src množic čitateljev, taka ideja bi se sv, Pavlu gotovo dopadla, in če bi sv. Pavel 'živel točasno, bi nam dajal ognjevite članke, kateri bo gotovo tekmovali z njegovimi štirinajstimi pismi, ki smo jih podedovali po njem v novem testamentu. Koliko ljudi čita časopisje dandanes, koliko lahkovernosti tiči v onih, ki berejo dan za dnen. in koliko slabega je učinjenega po neznačajnem slabem čtivu med ljudmi; tako, da vsak, ki tega brezverskega lažičasopisja ne odobrava, želi, da bi nastopil proti temu slabemu vplivu protiverskega tiska in da bi predložil resnico o veri v takem zmislu, da bi vzbudila zanimanje onih mnogih, ki slede neresnici, ki je pisana v premnogih protiverskih publikacijah. S . Pavel je imel srce apostola in ako bi bil dandanes med nami, bi si gotovo prizadeval na vse načine, da bi vpregel velemoč tiska za Kristusa. K sreči imamo tisk, ki je lojalen veri in si prizadeva širiti katoliško prepričanje in brani krščanske principe. Sv. Pavel res ne živi telesno več med nami, toda njegov veliki duh nadaljuje veliko apostolsko delo potom katoliškega tiska, v katerem odmeva glasno delo katoliških škofov in duhovnikov, V tisku delajo tudi lajiki apostoli, kajti oni berejo, kaj delajo njihovi bratje po drugih krajih, in jih potem posnemajo doma. Tako potom katoliškega tiska deluje Katoliška akcija najbolj učinkovito po vsem svetu. Potom tiska marsikdo zve o vzornem življenju in v tisku je najden prostor za take diskusije, ki rodijo obilo dobrega. V katoliškem tisku najdemo odgovore na razne napade na Verske resnice, katerih bi drugače povprečen človek nikoli ne našel. To ga krepi, ker mu vtrjuje zavest, da vztraja in dela v dobrem. Delo katoliškega tiska je radi tega nenadomestljivo in radi tega je treba katoliški tisk podpirati. Katoliški časopis bi moral v vsako katoliško hišo! • Imamo na svetu mnogo časopisja, ki se predstavlja za nevtralno časopisje. Piše in poroča nevtralno in se noče nobenemu zameriti. Toda, kadar gre za katoliške principe, katoličan ne more biti nevtralen ! V verskih zadevah ni prostora za nevtraliteto! Katoliška cerkev je v pravem in druge religije so zmotne v vsem ali delno, ali pa vsa zadeva izgleda konfuzno. V vsakem slučaju stvar religije trpi. Preveč je ponosa za vsakega resnega človeka, da bi riskiral sprejemati nevtralno ali indiferentno stališče brezverskih listov. Preveč ponosa ima vsak resen katoličan, da bi zgubil priliko za poglobitev lastnega umevanja in razširjenje pojmovanja verskih resnic. Iz tega vzroka torej ne more biti nobena prava katoliška hiša brez katoliškega časopisa. In ker je tako, mora biti tudi razumljivo, da katoliški časopis je potreben vsaki župniji, kajti katoliški časopis je največji pomočnik vsakemu župniku v župniji in mu pomaga širiti nauk, ki ga on širi s prižnice, v hiše med ljudi, ki jih njegove besede ne dosežejo. Zato so besede velikega papeža Pija X. tako resnične in ostanejo kot take za vse čase: "Ako mi nismo sposobni upotrebiti ofenzivnega in defenzivnega obrambenega orožja, katoliškega tiska, potem zastonj zidamo naše cerkve m šole . . ." Noben program Katoliške akcije ni popolen, ako nima v svojem programu tudi program širjenja katoliškega tiska. To, kar začenja katoliška cerkev na prižnici in s katekizmom v Šoli, nadaljuje potem katoliški časopis s primernimi članki, ko razmotriva verske resnice, zagovarja resnico in pobija laž. Katoliški časopis je največji učitelj in svetovalec tisočem in tisočem. In ker je tisk velesila, je naravnost vseh katoličanov sveta dolžnost, da to velesilo vprežejo za dobro svojega prepričanja in za dobro svoje vere. Geslo vseh katoličanov mora biti: "Katoliški časopis v vsako katoliško hišo!" prvovrstno zabavo. Veselica bo pa tako le razdeljena; V spodnji dvoi'ani bo godba za ples, v zgornji bodo pa na razpolago izvrstna okrepčila za vse iačne in žejne, kateri se jih bodo hoteli poslužiti. Seveda, bo tudi v zgornji dvorani harmonika, da ne bo tako dolgočasno in pa da se bodo tudi starejši člani lahke malo zasukali in po domače pozabavali. Vstopnina za .cbe dvorani je samo 25c. Na svidenje v Slovenskem Domu na Holmes Ave. v sredo 23. novembra zvečer. Lawrence Leskovec -o- i. NEKAJ MISLI (Nabral B. W.) Pravica urejuje razkošnost ljubezni. Ljubezen omiljuje ne- NOVICA IZ HOUSTONA Houson,, Pa. Slovencem, bralcem Ameri-kanskega Slovenca v tukajšnji okolici se sporoča, kar morda že nekateri znajo, da bodo, kakor je bilo že v cerkvi oznanjeno, za en mesec v cerkvi Sv. Pa-trika v Cannonsburgu, Penn. vsako nedeljo tri sv. maše in sicer bo prva sv. maša ob 8 uri, druga ob 9.15, ki bo samo za otroke in tretja-, v prvi vrsti zn Slovake, ob 10.30, s pridigo. — Morda bo sedaj, ko so tri sv. maše, prihajalo v cerkev kaj več naših rojakov. Morda pravim, ker navadno je pri nas Slo vencih vse drugo poprej, kakor da se pobrigamo ~a svoje duše. — Kedaj bomo tudi mi tako srečni, da bomo imeli ob nedeljah pridige v slovenskem jeziku — Duhovnik, bi bo pripomogel, da bodo sedaj tri sv. maše ob nedeljah, bo prišel iz univerze v Pittsburghu. Zastopnik -o- SMRTNA KOSA NA ELY Ely. Minn. V soboto, 29. oktobra, je v naši naselbini, na svojem domu mirno v Gospodu zaspal John Strukel, rojen leta 1870 v vasi Mačkov, župnija Rob pri Velikih Laščah. V Ameriko je prišel pred 38 leti in sicer na Ely, kjer je ves čas delal v železnih rudnikih. Šele pred dvema letoma je bil upokojen in to radi starosti. Kot priden delavec, si tudi v času zasluženega pokoja ni dal miru. Vedno je kaj delal, sedaj doma, sedaj na svojem zemljišču ali v gozdu. Tako se je odpravil v gozd tudi nekaj tednov pred smrtjo, da si pripravi potrebnih drv za zimo. Pri tem delu se je pa tako pre-hladil, da ga je prehlad v treh tednih spravil pod zemljo. V bolezni je večkrat prejel sv. Rešnje Telo Gospodovo. Ves čas svoje bolezni je vdano prenašal bolečine in se slednjič s tresočo roko poslovil od svoje družine in drugih navzočih, ki so bili zbrani pri njemu, da so molili za njegovo srečno smrt. Za njim žaluje soproga, trije sinovi, šest omoženih in ena neomožena hčerka. Omožene hčerke so; Mrs. Josip K lun, Mrs. Steve Grahek, Mrs. Victor Janezich, Mrs. John Mihelčič ter Mrs. Stefanich in Mrs. Zobec, stanujoče v Tower, Minn. —Pokojni je bil član društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, JSKJ. in član društva sv. Jožefa štev. 112, KSKJ. — Pogreb se je vršil v ponedeljek 31. oktobra iz hiše žaiosti na East Camp St. v cerkev sv. Antona, kjer je g. župnik Rev. Mihelčič v prisotnosti pomožnega župnika Rev. Hays in župnika iz Towerja Rev. Jeršeta, daroval j za pokojnim sv. mašo. Pogreba 'se je udeležilo veliko Stevi'o sorodnikov in prijateljev o o blizu i'" daleč. Dragi nam sebrat, odšel si iz zemeljskega trpljenja k večnemu počitku. Tvoja sveža gomila je okrašena z venci, ki so jih tvojemu spominu poklonili tvoji prijatelji v zadnji pozdrav. — Tvoja duša naj ven-čana z dobrimi deli vživa večno veselje nad zvezdami, žalujoči družini pa naše iskreno sožalje. Jernejčan --o- ZAHVALNI DAN Collinwood, G. Že celo vrsto let se vrše ve-1 selice na predvečer zahvalnega dne, katere prireja društvo sv. Jožefa štev. 169. KSKJ. Te veselice se vsako leto vdeleži ogromno število rojakov, dru-števenih članov in ostalega občinstva. Ta prireditev je postala že kar popularna, da ljudje sprašujejo mesece poprej, ali se bo tudi letos vršila ta tako prijetna zabava. Upoštevajo tolik vsakoletni obisk te veselice se je za letos preskrbelo, da ne bo na veselici tolikega drenja kakor drltga leta in se je v ta namen najelo dve dvorani v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Torej, tudi letos se bo vršila ta vsakoletna veselica na večer pred zahvalnim dnem, k-ite-ro priredi društvo sv. Jožefa štev. 169, KSKJ v sredo večer 23. novembra v že omenjeni dvorani v Slov. Domu. Društveno članstvo in sploh vse občinstvo iz celega Clevelanda se prav prijazno vabi, da poseti to veliko veselico. Že naprej se vam zagotavlja, da boste imeli izprosnost pravice. * * * Katolicizem, to je katoličan-stvo, ne more in ne sme kloniti pod težo pesimizma. Pesimizem je nagnjenost stvari in raz-. mere imeti za slabe. i Katoliška cerkev je pred vsem I sposobna graditi mostove med i ločenimi narodi. (Besede papeža Pija XI. izražene Dr. Brii-ningu, nemškemu državnemu tajniku pri sestanku dne 8. avgusta 1931.) .1! * * Sovražnik Cerkve Voltaire je napravil nekoč s svojimi učenci izlet k lepemu razgledu v o-kolici Pariza. Bil je izredno dobre volje in tako blesteče duhovit, da so srca mladeničev kar gorela za Voltairja. Eden izmed učencev, ki ni mogel krotiti svojega navdušenja za svojega učitelja, je šel in je zapisal v album ali v spominsko knjigo na razgledu sledeče besede : Stari Bog je mrtev — Voltaire naj živi vekomaj! . . . Sto let pozneje je prišel na isti kraj mladi Lamenais.'Našel je tam še isto knjigo in je bra) one besede v njej. Lamenais je sedel in je zapisal poleg besed na rob: Voltaire je mrtev -— stari Bog pa bo živel vekomaj. * $ * Vrlina in treznost sta sigurna pot k zmag'i. ;n * * S cekini si lahko kupiš vse, z rožicami še piškavega oreha ne. * * * Predpogoj za vsaki pravični družabni red je moralni preporod ljudi. * * * Današnja družba zavestno ne priznava vrednote samoza-tajevanja in ljubezni do bližnjega. * * * Pravičen družabni red mora temeljiti, ako se hoče trajno o-hraniti, edino na dejanskem krščanstvu. * * * Življenje je neprestana borba, polna truda in trpljenja, ki se vrstita z uspevanjem in zma-govanjem. Kdor se boji truda, kogar plaši trpljenje, ne zmaguje, ampak propada. Čas gre svojo pot dalje in tisti, ki nočejo s časom napredovati, bodo ostali — zadaj. * * * Preden kdo govori o ljubezni, mora izpolniti pravico. Začetek ljubezni je pravica, pravi La-cordaire. t'fi J i: Veren človek ne bo nikdar povsem šel s tira. Katoličan živi že kot vernik v strogo urejenem svetu svoje cerkve. Krščanska filozofija mu je zvezda vodnica, ki sveti tudi pri njegovem političnem udejstvo- vanju in ga nikdar ne prevara. * * * Ni je prepričevalne sile z večjim učinkom, kakor je prav verska. * * * Lavor venča le mrtvaške glave. % * * Doživljena razočaranja marsikoga položijo v zgodnji grob. * * * Nobeno bitje na svetu ne zna tako sovražiti kakor človek. * * Ivo pomagaš trpečim, izpolnjuješ samo svojo dolžnost. * * * Najdragocenejša lastnost vsakega diplomata je, da zna biti in zna ostati zaželjen. Na nikogar navezan, dober z vsemi, pred očmi ima pa samo blagor svoje domovine. :'S * * Kdor druge pravilno vzgaja, izpopolnjuje lastno vzgojo. * sjs * Nevarno je dati otroku o- genj v roke. * * * Moder je bil oni prorok, ki se je sam dostojanstveno približal gori, ko gora ni hotela na povelje k njemu. * * * Človeštvo nima hujše sovražnice od mehkužnosti. * sr. * Od velikega do smešnega- je samo en korak, pravi francoski pregovor. * & * Svobodomiselni francoski pedagog Julij Payot je dejal: korenina malodane vse naše nesreče je slabost naše volje. * * * Francoski filozof in zdravnik Pavel Emil Levy je rekel: Slabost volje je velika bolezen našega časa. -o- ANEKDOTA Eden izmed osvobojenih sužnjev/ ki so v dobi poznejših rimskih cesarjev igrali na dvoru veliko vlogo in so se po navadi prevzeli rad: svojega bogastva in vplivnosti, je pri' neki gostiji sedel poleg znamenitega grškega filozofa Batokla. Osvobojenec je bil prešerne volje in se je hotel iz modrijana malo ponorčevat'", češ, kaj je temu vzrok, da daje beli in črni fižol isto rumenkasto juho. "To je težko pojasniti", je odvrnil modri jan hudobno "Ali mi morete n. pr. povedati, odkod to, da dajejo jermeni iz črnega in belega usnja na koži iste rdeče lise?" MlM Dopusta si ni hotel pokvariti. — Uradnik se vrne od morja zagorel in zdrav, pa prosi svojega predstojnika v njegovo veliko začudenje še za teden dni dopusta. — Kako, saj ste se baš vrnili s 14 dnevnega dopusta? — Že res, toda oženiti se mislim, gospod šef. — Zakaj se pa niste oženil' med dopustom? — Nisem s^i ga hotel pokvariti. * * * Moderna dekleta. — Zakaj kupujete hčerki narejene sraj-,ce? Kupiti bi ji platno, da bi sil ; jih sama naredila. — Saj sem že poskusila in ali veste, kaj mi je odgovorila ? Dejala je, da se platna dovolj na- gleda v kinu. * * Dobro se pozna. — Tega ozeblega lahko rešimo samo na, ta način, da ga dva primeta, eden mu bo pa vlival konjak v usta. — Ne, se oglasi prezebli, eden naj me drži, dva mi naj pa vlivata konjak v usta. & # * Enaki nazori — On: Edison je bil mnenja, da 4 ure spanja človeku popolnoma zadustuje. Enako je mislil tudi Friderik Veliki. Ona: Tudi naš Janezek meni tako. * * * Čudno vprašanje. — Ali bi hotel vzeti tole damo, ki sicer ni bogata, niti lepa, je pa inte-resantna ? — Oprosti, praviš da ni bogata, ne lepa — kako more biti orej interesantna? * s * Spomenik. — Na nekem križišču stoji spominska plošča, na kateri lahko bereš naslednje besede: Na tem mestu je bil g. R. N. zaradi strela nedolžno ustreljen. Mohorjeve knjige za leto 1933 so dospele. Družba sv. Mohorja je izdala za leto 1933 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1933. 2. Slov. večernice, 85. zv. 3. Zgodovina slov. narodu 4. Pravljice in povesti. 5. Življenje svetnikov, 8. zvezek. 6. Kokošjereja. Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo. Stanejo s poštnino vred $1.25 knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, 111. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (78) (Metropolitan Newspaper Service) Napisa,: EDGAR RICE BURROUGHS Zdaj pa poglej.no ::a trenotek, kako se je jedilo z zamorcem Mugambijern, ki smo ga srečali v tej povesti. Nazadnje ■„■ ao ga videli, kako je ušel iz Abisinskcga njafništva. — Njegc-, va pot ga je zdaj vodiia skozi džnngio. ki mu je bila neznana in v kateri le bi.'o malo hrane in še mani vode. Skoro je oslabel in le s težavo se je vlekel naprej.Že je omahoval, ko ga je sreča vendar privedla do velike reke. Na bregovih te reke je bilo dosti divjačina, toda naselbina njegovega rodu je bila daleko od tega kraja. Mugambi, v/azirski bojevnik je sklenil, da o-stane tukaj toliko ča::a, da se mu vrnjejo moči in da se popolnoma pokrepča. Zgradil si jo iz trnjevih viter nekako kolibo, v kateri je bival in spal. Streho je naredil iz slame prerijskih rož, ki so rastle v dotični krajini in za silo je imel zamorec še dosti udobno bivališče. Skozi dan je hodil na lov ter si iskal divjačine, da se je tako vedno zalagal z živežem. Nekega dneva, ko se je baš vračal iz lova. . . . . . zajeda dvoje pošastnih oči' na riefct n drevesu. Bilo je dvoje zlobnih oči, ki so buli'e doli ra Mngambija, gledajoč, kako je ta nesel na ;;vojcm hrbtu svoj plen. Te cči so zaieb slediti Mugambiju, ki se je parfiikal proti svoji kolibi. Ta gorila ni bil nihče drugi, kakor znanec iz te povesti gorilski samec; Chulk, ki se ,ie bil zgubil 0d Tarzana, kakor smo to videli pred kratkim v tej povesti. Toda Chulk ni Rojil kakega sovraštva do črnca,- vse je bilo lo bolj radovednost, kakor sovraštvo. Odtedaj naprej se je Chulk držal- v bližini Mu-gambijeve kolibe in te neprestano pazil na zamorca. Videl je, da ta črni čiovek ni imel take obleke, kakar mu jo je našemil Tarzan v arabskem naselju, pač pa le kratke hlačicc, ki so krile le ledja. Posebno pa se mu je dopadel mali mošnjiček, ki ga je imel Mugambi privezanega za hlačice. To je mladega gorilskega samca zanimalo in je sklenil, da vse to na kak način črnemu človeku ukrade. . . poglejte na datum poleg vašega naslova na listu! Ako je poleg Vašega imena številka znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimprej«, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKl SLOVENEC, 1849 W. 22nd St.. Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto $_________________za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Ime Naslov ___ Mesto t. oo<><>(k>ooo(k>oo ooooooooockxXX^ Torek, 22. novembra 1932 AMER1KANSKI SLOVENEC Stran Š ^ Tvoj nedeljski tovariš. 'MISS CANADA" TEDENSKI KOLEDAR Nedelja — Virgilij. Maksim. Ponedeljek — Gregorij. Jakob iz M. Torek — Saturnin. 30 Sreda — Andrej. 1 Četrtek — Natalija. Petek — Bibijana. Pavlina. Sobota — Frančišek Ksaverij. 27 28 29 2 3 Rev. J. C. Smoley: PRVA ADVENTNA NEDELJA Nastopil je sveti adventni čas. Beseda "advent" pomenja toliko kakor prihod. Je torej adventni čas čas priprave za njegov prihod. Ta prihod je četveren: Prišel je k nam na svet kot malo dete. Prihaja k nam v sv. obhajilu. Prišel bo k nam ob naši smrti. Prišel bo k nam na poslednjo sodbo. Rodil se je v Betlehemu, to je bil njegov prvi prihod. Spominjamo se tega prihoda na božične praznike, dasi ne prihaja več kakor je prišel v Betlehem, vendar se znova rodi v naših sicih na duhoven način. Zato mu pripravimo naše srce. To mora biti kakor jasli, v katerih je počival ob prvem prihodu, mora biti kakor čiste plenice, v katere ga je Mati božja položila. Prihaja k nam v sv. obhajilu. Prihaja k nam z vsemi svojimi milostmi kakor dobrotljiv gospod, poln milosti in ljubezni. Prejemajmo ga radi, prejemajmo ga s spoštovanjem, prejemajmo ga po dobri pripravi. Kako bi se veselili angeli v nebesih, ko bi imeli to srečo, da bi Jezusa mogli prejeti. Mi Zemljani imamo to srečo, pa premnogi ne pomislijo, da Gospod prihaja k njim, prejemajo ga hladno in odhajajo zopet hladno v svoj dom. Gospod je pri nas—to misel bi moral vsakdo po sv. obhajilu premišljevati. Prišel bo Gospod k nam ob naši smrti. Umrli bomo in takoj bo smrti bo sodba. Prišel bo k nam, da nam še enkrat prinese svoje milosti, potem pa pride sodba. Scdil bo naše življenje, odločilo se bo za našo celo večnost. Zato pa čujte, ker ob uri, v kateri ne pričakujete, bo prišel Sin človekov. Ljudje pa odlašajo to pripravo na smrt — na prihod Gospodov ob naši smrti —- od dne do dne, kakor da bodo večno živeli. Kaka lahkomišljenost, kaka zaslepljenost . . . Za nas še ni prepozno, zato se pa zahvalimo Bogu za to milost, da nam da še časa. Bratje, veste, da je ura blizo, opominja danes apostol, da bi iz spanja vstali, odvrzite od sebe obleko teme in oblecite obleko luči. Prišel bo Gospod na poslednjo sodbo. Ta prihod označuje sam v današnjem evangeliju: Bodo znamenja na solncu in Mesecu in zvezdah . . ., tresli se bodo ljudje strahu . . ., moči nebeške se bodo gibale, in tedaj bodo videli priti Sinu človekovega na oblakih neba z veliko močjo in veličast om. Ta prihod bo dan groze, poln veličastva. Za pravične bo to prihod veličastva, poln groze za grešnika, za zavržence. Ko se bo pa vse to godilo, pravi Gospod, tedaj dvignite vaše glave in poglejte, kajti vaše odrešenje se je približalo. Daj, milostljivi Bog, da bo Odrešenikov prihod nam vsem V srečo in v večno žveličanje. Aretacija V Trnovem so karabinjerji aretirali 29 letnega Vladimirja Volka. Volk je pred leti pobegnil čez mejo brez potnega lista. Ker je bil brez dela in brez sredstev, se je vrnil istim potom nazaj domov, kjer so ga prijeli. Obsojen je bil na zapor in denarno kazen. Sirom Jugoslavije Dekle, ki jo vidimo zgoraj, je bilo izbrano, da kot Miss Canada zastopa svojo deželo na nedavni letni sadjarski razstavi v Birmingham, Anglija. RAZNE NOVICE IZ NEODREŠENE DOMOVINE Ob praznovanju svoje desetletnice so se fašisti zopet znašali nad slovenskim ljudstvom Po bučnih proslavah desetletnice fašistične vlade, katere s<> fašisti organizirali z velikanskimi stroški vzdolž vse meje in v vseh krajih Julijske Krajine, 5,0 bili fašisti silno ogorčeni nad domačim ljudstvom, ki ni hotelo Pri teh proslavah sodelovati. Iz ^ilna je pa prišlo povelje, da Morajo gledati fašistični vodi-zlasti na to, da bo domače Prebivalstvo v čim večjem šte-V)lu sodelovalo pri teh prosla-vah. Naročeno je tudi bilo, naj 11(3 Stedijo ne s trudom in ne denarjem, samo da se pred zuna-'llim svetom pokaže, da v Itali-■j1 ni narodnih manjšin, ki bi no Ile zn fašistično vlado. Kljub 8etn grožnjam in obljubam je 1>n ta načrt fašističnega vodstva 'H'opaclel. Domače slovensko Prebivalstvo je bilo napram »na fašističnim proslavam po-brezbrižno. Radi tega je , a nekaj dni pred zadnjim ok-J] ,m v Twtu konferenca vseh .^ih fašističnih voditeljev iz «kl ke Krajine, kjer je bilo Sjs en'eno> da se naj izvede maso Valna. akciia. Radi suma, da i>'irn°Vi-li PFoti fašističnemu re-u; ie bilo zadnje dni okto-valv °bmejnih vaseh, zlasti v ^n rnofl TI.-.. .1. . . • <-. etr< med Ilirsko Bistrico in Sv. linf.°m ,Ul Krasu ter v Soški do-cij *Vr«enih zelo veliko nreta- vSukjhUd ljudi je bilo brez dokazov kakega upora, aretu*anih in odpeljanih v zapore v Gorico in Trst. Na planinah nad Poljubinom so aretirali celo 25 pastirjev, ki so bili od zgodnje spomladi na pašnikih in niso celo poletje prišli v stik z ljudmi. Tudi ti pastirji so obtoženi, da so rovarili proti fašistični vladi. — Aretirali in zaprli so jih pa samo zato ker na dan desete obletnice fašističnega režima, niso zažgali na planinah kresov. V Tolminu je bil med mnogimi drugimi aretiran Josip Srebrnič, bivši poslanec iz Istre in brat krškega škofa Dr. Sre-brniča. Omenjeni Josip Srebrnič se je šele pred kratkim vrnil iz konfinacijo in bil pod stalnim policijskim nadzorstvom, tako da nikakor ni mogel ničesar delovati proti fašistični vladi, ker bi ga bili že takoj a začetku prijeli. Za povod aretacije so pa vzeli njegov na- govor z nekimi rojaki, ki so se pred kratkim ravno vrnili iz Francije. Da bi pa pred inozemsl: > javnostjo prikrili svoje sovrušvvo proti slovenstvu in da bi te. are • tacije pred javnostjo ne izgledale tako, kak'iv da se hočejo maščevati nad slovenskim ljudstvom zato, ker je slovenska manjšina ostala zvesta svojim narodnim principom in svojemu materinskemu jeziku, da ni hotela sodelovati pri fašističnih proslavah, so v svoji brezmejni sovražnosti do vsega kar je slovansko, v zadnjih dneh raztrosili med slovensko prebivalstvo komunistične letake. Tržaška okolicr. je bila polna takih letakov. Ti letaki so pa bili sestavili v tako slabi slovenščini, e,a je Mlo lahko takoj vsakemu jasno, da jih je sestavil Italijan in ne Slovenec. Splošno so se širile vesti, da so te letake podtaknili sami fašisti, samo da so v,ašl: nov povod da zopet lahki) preganjajo naše ljudi. -o- Ponarejen denar v Ajdovščžiii Na železniški postaji v Ajdovščini so nedavno zaplenili nekaterim potnikom več ponarejenih srebrnih novcev po 10 in 20 lir. Karabinjerji so uvedli preiskavo, pri kateri so dognali, da so razipečevalci ponarejenega denarja opeharili tudi trgovca Franca Poniža v Ajdovščini, ki je inkasiral več takih ponarejenih novcev. -o- Avtomobilska nesreča Meseca oktrobra se je na serpentinah med Razdrtim in Št, Vidom pripetila huda avtomobilska nesreča, ko se je na eni izmed serpentin prevrnil avtobus podjetja inženerja Ribija iz Gorice, ki vozi med Gorico in Postojno. Do strašne nesreče je pa prišlo tako le: — Baron DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Ivan Marenzi, star 35 let, iz Hrenovice, je vozil s svojim mo-tociklom iz Razdrtega proti Postojni. Vozil je z veliko brzino in se tako nenadoma znašel med nekim osebnim avtomobilom in goriškim avtobusom. V naglici je zadel z vso silo v osebni avto, katerega je hotel prehiteti. Odletel je nazaj in obležal z vozilom sredi ceste, po kateri je dirjal avtobus, ki se mu je hotel umakniti. Pri umiku je pa avtobus z vso silo zadel v škarpo ob cesti in se prevrnil. V avtobus je bilo tedaj le šest potnikov, ki so pa vsi ranjeni. Najhujše poškodbe je zadobila Ivana Bizjakova iz Sv. Križa pri Ajdovščini, katero so odpeljali v tržaško bolnico. Ma-renzija, ki je bil v obupnem stanju in za katerega so sodili, da bo kmalu izdihnil so spravili v Razdrto in od tam z drugim avtobusom v tržaško bolnico, kjer je poškodbam podlegel. -o- Dobra straža Poročajo, da so iz nekega vojaškega skladišča pri Grahovem neki neznanci ukradli vojaški tovorni avto,ki je pripadal videmskemu avtomobilskemu centrumu'. Skladišče je bilo sicer zastraženo, toda straža je najbrže- zaspala in tako so tatovi srečno odpeljali vozilo. Ko so zjutraj opazili tatvino, so takoj uvedli preiskavo, a niso našli ne tatov ne voza. Krava in tele pod vlakom Od Sv. Jurija ob juž. železnici poročajo, da ko je gnal pastir Jožeta Podgorška živino proti domu, se je neka krava s teletom splazila skozi zatvor-nice na železniški tir. Železniški čuvaj je hotel kravo segnati s tira, pa je v trenutku pridrvel vlak s postaje Štore, da se je sam komaj rešil. Kravo in teleta je pa vlak ubil. -o- Nesreča v Ljubljani V kolodvorski kurilnici je padlo težko železo na nogo 48-letnemu delavcu Ivanu Cankarju z Viča in mu jo zdrobilo. -o-- Pištola ni igrača 191etni Jože Zmuc iz Vičan-cev pri Ptuju je našel na podstrešju staro nabasano pištolo, katero je brez škode in nesreče sprožil. Pištolo je še enkrat nabil in dal malo več smodnika, da bo bolj počilo. Pištolo je razneslo, Jožku pa popolnoma razmesarilo roko. Nesreča v spanju V nekem seniku v Košakih pri Mariboru je spal 371etni sorer Henrik Felser. V spanju so je premetaval in tako padel več metrov globoko, kjer je obležal z razbito spodnjo čeljustjo. . -o- Splašeni konji Posestniku Ježku iz Slap pri Ljubljani so se pri oranju krompirja splašili konji. Pri tem so podrli starejšo ženico, ženo ta-mošnjega čevljarja, in ji polomili nekaj reber. -o-— Hud pes V Zgornjem Porčiču nad Mariborom je pes nevarno ogrizel po obrazu' posestnika Franca j Nekrepa, ko se je pripeljal s sosedom na njegovo dvorišče. -o- Nesreča Voli so podrli in pohodili 19-letno posestnikovo hčer Marijo Peternel izpod Jelovega vrha pri Kranju. Dekle ima zlomije-jno levo roko in hude notranje i poškodbe. Odločen nastop Ker ni mogel dobiti iz banke tam vloženega denarja, je neki vlagatelj v Subotici z revolverjem v roki prisilil blagajnika, da mu je izplačal njegovo vlogo v znesku 19 tisoč din. ■ Dokler moški ne najde žene je kakor polovica škarij; ko se oženi dobi drugo polovico in škarje so popolne. FARMA NA PRODAJ Meji na golf igrišče, 65 akrov, blizu mesta. 300 sadnih dreves, 250 trt, gozd, jezero. 50 akrov za obdelovanje; dobro poslopje. $1000 bo zadostovalo. — V. A. Place, Crown Point, Ind. DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lore] At*. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen »redj >b sredah 9 do U dop.j ob aobotab I iin * ono Tobak Kakor poročajo iz Hercegovine, so pridelali letos tobaka približno 430 vagonov. Kakovost tobaka je veliko odličnejša kakor prejšnjega leta, zato ga je tudi iv-onopolska uprava dražje plačevala. -o- Opekel se je Pri gašenju gozdnega požara se je nevarno opekel po obrazu 551etni posestnik Peter Smolnikar iz Raven na. Gorenjskem in se zdravi v ljubljanski bolnici. -o- Težka nesreča V nekdanji Samassovi tovarni, sedaj last Strojnih tovarn v Ljubljani, je 721etni delavec Henrik Plaveč brusil težak medeninast izdelek, ki mu je z vso silo odletel v obraz in mu hudo poškodoval nosno in čelno kost. Španci pravijo, vojske pa že-nitve ni za svetovati. Leto 1932. Skull, 1099 E. Društvo sv. Jožefa štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane oil 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno-šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega Odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Presednik. Anton 71st St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik, Anthony J. Fortuna, 1093 E. 641 h St. Zapisnikar, Frank Sodnikar Sr. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Joseph Ogrin, Joseph Germ, Anton Korošec. Zastavonoša, John Modic. Bandero, Frank Drčar. Vratar, Jacob Korenčan. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Perko. Društvj zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-lctno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, f]500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in £14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški tist in karto in naj se ravna po pravilih. dni do asjffis, JUGOSLAVIJE : = PRIPRAVNO Božične Odplutje z najhitrejšima parnikoma na svetu EUROPA BREMEN 8. decembra 16. decembra Poseben vlak ob parniku v Bremer-haven .jamči najbolj udobno potovanje v Jugoslavijo. Izborne zveze tudi iz Cherbourga T tuli redna tedenska odpllttja z dobro znanimi LLOYDOVIMI KABIN-SKIMI PARNIKI BERLIN STUTTGART GEN. von STEUBEN DRESDEN Za! podrobnosti vprašajte kateregaKoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 130 W. Randolph St., Chicago DRUŠTVO SV. JERONIMA ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor: MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik. Iskreno vabljeni ROJAKI iz CHICAGE In iz bližnjih mest, DA PRIDEJO NA Veliki jesenski ples ki bo prirejen pod pokroviteljstvom DRUŠTVA SV. ŠTEFANA, št. 1, KSKJ. NA VEČER PRED ZAHVALNIM DNEM, v sredo, 23. novembra 1932 Udeležencem bodo na razpolago OBE ŠOLSKI DVORANI, 22nd in LINCOLN STS. PRICETEK OB 8. URI ZVEČER. VSTOPNINA 35c. Ta ples prireja mladina za starejše rojake in starejši ga prirejajo za mladino. Bo torej prireditev, pri kateri si obe generaciji v služnosti in harmoniji podajate roke, z čimer boste pokazali. da je skupni nastop najboljši za dosego uspehov. Zagotovljena je zato prvovrstna zabava za vsakogar, brez ozira na starost. ' Na plesu se bodo oddajale srečnim udeležencem lepe nagrade, med katerimi bo večje število težkih puranov, kakor tudi druge perutnine. — Za' okrepčila bo v vsakem oziru prvovrstno poskrbljeno.^ Slovence in Slovenke od blizu in daleč vabi k tej pristni domači zabavi ODBOR. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoKška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota H Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, UL POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St, Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku........ Skupno število krajevnih društev čez 200. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENŠKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku .in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. /iiiiimi* .........hi f nmi n n nu 11! intii! 11 iniiitimiiH it:n u i HHimimtnaniimniu ^aiUUiuiiiitEitiiiiuiiiifiiiiiitiutiiiiimimiiiiiiitiHitmiimuuiiiuiuuiiUfUititiiiti iiiiiiimiuiuufiiiiwuiiHHLiiiMiiimtiiiinnHmtummiiin KMERIKANSK1 SLOVENEC^ •"Jiff lil 11 n • ? i-jntv . Torek, 22. novembra 1032: r Kmečki punt AVGUST ŠENOA: If! " Poslovenil Joža Glonar. f'^h, ^wmmmwmwwmwvwmwmwwmmm>iwwwwwmwwwwwwwwwmwwwwjrwwwwmw_w*_w*+v*w9wwm% on DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI Opoldne je davno minilo. Večerno Marijo Zvoni. S stolpa stoka zvon. Ali res zvoni Zdravo Marijo? Ali ne zvoni zaradi požara, zara-'di umirajočih? Mrak lega na pokrajino. Se tekajo vojaki po mestu, iščejo plena kakor volkovi in preganjajoč obupane žene. V sredi snega leži črno pogorišče. Pred njimi sedi jokajoč mati, tam iz žitnice še suklja plamen. Nad mestom se vlači dim. Kamor ti oko sega, je sneg krvav. Za vsakim plotom, na potu ležijo bleda, krvava trupla, z nožem ali puško v roki, in kjer je največji kup, leži tudi mali čevljar. Polovica kmetov je pobita, nekaj jih je pobegnilo. Toda dobro je mrtvim, gorje pa živim, ki so padli Turnu v pest in stoje privezani na drevesa, med njimi poveljniki Turkovič, Bartolič in Drvodelič. Gorje njim! "Počakajte, psi!" jim zakliče Turn, "za vsako kapljo plemenite Ložarjeve krvi bo padla po ena kmečka glava!" Tiho jim polzijo solze po licih, tiho teče Sava in nosi s seboj stotine mrtvih Hrvatov, nosi jih nazaj v domovino. Ali k materam, ženam, k otrokom? Gospod Turn je pred cerkvijo zbral svojo yojsko. "Voditelje teh kmečkih mrh," ukaže Matjažu, "pošljite jutri z močno stražo v Ljubljano. Vi boste ostali s strelci tu, jaz pa bom z ostalo vojsko ob prvi zori krenil na Hrvaško na pomoč gospe banici. Počakajte še," reče obrst-lajtnant, "zaznamovati je treba pse, ki so vzdignili glave proti nam. Vsakemu odrežite nos in levo uho, naj nosijo to znamenje v strah za druge." Skozi meglo sevajo grmade, ob ognjih pa čepijo hrvaški in kranjski pešci in pijejo, pojejo, plešejo kolo. Mislil bi, da je ob Šentjan-ževem. Skozi gosti mrak čuješ obupane krike ubogih jetnikov, ki jih krvavo zaznamuje u-skoški nož. Nad rdečim plamenom in snežno planjavo pa se vije črni vran in kraka: "Oj stara pravda! Oj svoboda, kje si? Pod tujim gospodarjem je za tujega gospodarja ubil Hrvat Hrvata, Slovenec Slovenca, brat brata. Veseli se, črni vran ! Ostalo ti je njihovo srce ! pil boš njihove črne oči!' XXXIV. Ko je dne 7. februarja 1573 na stolpu sv. Kralja odbilo poldne, so prihajale silne množine konjenikov v Zagreb, kjer je že tako vse mrgolelo banskih pešcev. Pred konjeniki je na belcu jahal gospod Gašpar Alapič, po smrti Franja Slunjskega banski namestnik, odet v težek oklep in pokrit z železno čelado, nad katero je vihrala bela in modra ;ier-janica. Gašpar je bil bled, utrujen, konji in orožje blatno, pa tudi konjeniki trudni, konji izmučeni. V nerednih gručah so korakali za namestnikom modri svobodnjaki Barbare Er-dodove, zeleni kopljeniki pod zastavo Zrinj-ških in Turopoljski plemiči, zadnja četa pa [je gonila pred seboj tolpo bosih, bledih in raztrganih kmetov, zvezanih z vrvjo. Konjeniki so po petrinjski cesti prišli do trga Har-mice in se tu postavili v vrsti, zrvezane kmete pa je sprejela škofijska straža in jih zapeljala v škofijski dvorec. Ravno je hotel Alapič prešteti četo, ko je od kapiteljskih vrat prihitel Ladislav Plovdin, poveljnik banskih huzarjev, ga pozdravil in rekel: "Spoštovani gospod! Prečastiti gospod ban Je čul, da ste prišli v mesto in naročil, da pridete takoj v njegov dvorec." "Dobro je, gospod Ladislav! Takoj bom šel z Vami," je leno odgovoril Alapič; nato je kriknil z ostrim glasom: "Junaki! Počakajte tukaj, dokler ne dobim zapovedi od gospoda bana." Izpodbodel je konja in pohitel proti kapiteljskim vratom. V palači škofijskega dvorca je na koncu dolge mize sedel mrk in zamišljen škof Dra-škovič ter listal po pismih, poleg njega pa so se podban, podprabilježnik Peti"ičevič, veliki župan zagrebški in varaždinski živahno raz-govarjali, okoli pa so stali poveljniki pešcev, častniki banskih huzarjev in brkati stotiiik uskokov. Ko so na pragu zažvenketale ostroge malega Gašparja, so se vsi zgenili, škof pa je vstol, stopil proti vratom in dal Alapiču obe roki. "Pozdravljeni! vitež šikloški in krestinski!" ga pozdravi škof; "hvala Vam, junak! Da nam prinašate srečo, sem že čul. Sedite, utrujeni ste!" "Pri Bogu, utrujen, ' se pokloni Alapič, sname čelado in si obriše znojno čelo. "Tudi ni čudo, presvetli," nadaljuje in prisede k banu, "dasi ni včerajšnji dan v nobeni pratiki vpisan kot praznik, rdeč pa je bil zelo. pri moji veri." "Pripovedujte !" reče škof, "ali rajši ne. Pridite v mojo sobo, Vi, gospodje, pa tukaj čakajte nadaljnih poročil." V banovi sobi je Alapič odložil oklep in orožje, sedel k peči in dočim je Draškovič po svoji navadi hodil gori in doli, je mali Gašpar prekrižal noge in nadaljeval: "Tu ni nobene šale, presvetli, po vsej pokrajini je ljudstvo vzkipelo kot vrela voda. Nad nas gre. Naj Vam na kratko povem. O-kič, Samobor, Jastrebarsko, Kerestinec in draganiškl suhači so napadli mojo sestro v onem hipu, ko so tudi Brdovčani planili preko Sotle. Ta novica nas je zadela kakor strela. Sestra je kmete mirila. Zaman. Prosila je Turna, naj ji pošlje uskokov iz Žumberka, toda Turn je odgovoril, da jih potrebuje sam in da se tudi sami nekoliko puntajo. Ti kmečki psi so ji potem zažgali Kerestnec. Dva tisoč se jih je zbralo, da bi šli v uskoške gore in dalje na Kranjsko. Tedaj sem jaz zavihal rokave. Zbral sem Turopoljce in sestrine svobodnjake, si izposodil od Zrinjskega konjenikov in krenil na pot. Šlo je lažje, ko sem sam mislil. Najprej ti ialoti niso imeli dovoli pu-šek. Potem mi je pomagala tudi prevara. Neki Metličan Matija Doročič je prišel k meni iz Kranjske in mi sporočil, kaj se pripravlja. V kmetski vojski je imel poglavarja Nikolo. Tega je pridobil moj denar, kmetje pa so mislili, da je njihov Bog. Nikola je nagovoril kmete, naj ne gredo v gore, ampak preko Sa-mobora po ravnini proti Kranjski. Jaz sem raztrobil, da grem proti Jastrebarskemu, pa sem skril vojsko v gozdu pri Kerestincu. Zgodaj zjutraj so tam mimo šli kmetje v tolpah in brez skrbi kakor govedo. Tedaj, presvetli, so planili moji konjeniki nanje kakor vragovi, od spred in od zad, in so začeli po tej živini mahati, da je je obležala polna cela ravnina. Tri ure smo jih mlatili, šest sto smo jih posekali, toda tudi naših je nekaj padlo, ker so kmetje popadljivi kakor psi. Potem sem bil v Mokricah; tam sem našel Turna in njegovo četo, ki je predvčerajšnjim razbila puntarje pri Krškem. Hotel nam je priti na pomoč, pa mu ni bilo treba." (Dalje prih.) -o- Širite amer. slovenca » VOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOJ OOOOOO«OOOOOOOOOOOOO*«K>0OOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOO^ 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ..................-........-......... .7Sc ,75c TISKARNA ^Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva"— Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in fočno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 west 22nd street, chicago, ill. .75c .75c .75c 75c 125181—Želel bi, da bi bil ptica, j Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ.. DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE , 25065—Samo še enkrat, valček ; Ven pa not, polka, instrumentalni trio .............. I 25066—Kranjski spomini, valček ' Luna valček, orkester .......................................... 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ...................... 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet .........-....................75c 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester ............................................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika .........-......................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare..................... 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir.....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75« 25077—Dolenjska polka Štajerski Landler, godba ..........................................7Sc 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75e 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ................................78c 25081—Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................7Sc 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton;:................75c 25083—Cez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086—Se kikelco prodala boni Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087—F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................7Sc 25088—F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c 25089—F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Subelj..............75c 25090—F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Subelj........................75c 25091—F—O j pastirčeki, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c 25092—F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Subelj ......75c 25093—F—Moja Francka, , Potepuh, valček, harmonika ................................75c , 25094-F—Fantje po polj' gredo, I Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097-F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Subelj.........................................7Sc 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ...............................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Subelj......75c 25101-F—Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek..............75c 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Subelj ....................................7^c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................7Bc 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25105-F—Kak ribcam dobro gre, ' Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c 25106-F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c Manj, kakor tri plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poitnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ravnort m Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L LONDON SE POGREZA Kapitan Longfield je na zasedanju British Association v Yorku imel predavanje, ki je vznemirilo vso Anglijo.Dokazo-val je, da London čedalje bolj izginja v blatna tla, na katerih stoji. Ta pojav ni nov, temveč so ga opazovali že tedaj, ko so tu gospodovali Rimljani. Pač pa se je pogrezanje pospeševalo od stoletja do stoletja. Pred 2000 leti je n. pr. trajalo 400 let, da so se tla pogreznila za tri čevlje, danes pa se isto izvrši že v 250 letih. Največji del Southwarka, ki je bil za časa Rimljanov gričast, je danes že požrlo morje. V celoti se je Anglija znižala za 76 čevljev. Zanimivo je, da se v Londonu pogrezajo najbolj predeli, kjer stoje najbolj reprezentativne zgradbe, Angleška banka, katedi-ala sv. Pavla, County Hall itd. Od 1865 merijo pogrezanje uradno. Pri tem so ugotovili, da se katedrala sv. Pavla pogreza na treh mestih različno, Angleška banka pa enakomerno. Angleški tisk se seveda obširno bavi s to nevarnostjo in je že priobčil fotomontaže, ki kažejo slike iz pogrezajočega se mesta. To v šali, toda stvar je sama na sebi zelo resna. Zanimivo je, da učinkujejo tukaj tudi močni podzemeljski toki in da vsa tla dobesedno nihajo pod vplivom plime in oseke. Predori podzemeljske železnice dobe pod težo pritakajočih se vodnih mas naravnost jajča-sto obliko, ki se ob oseki spet spremeni v prvotno obliko. Vsi ti pojavi se dado morda razložiti z Wegenerjevo teorijo o premikanju celin, ki "plavajo" na vlečnem zemeljskem jedru v zapadno smer. V zvezi s tem se zapadne obale pogrezajo, vzhodne pa dvigajo. Wegener je ta pojav posebno dobro opazoval v Gronlandu, možno pa je, da zadeva posebno močno tudi Anglijo. Trenutne nevarnosti za London in njegove monumentalne zgradbe seveda ni, ker se takšni procesi vršijo tisočletja. Vsekakor pa London počasi izginja in ga bo polagoma zalila voda. mora policija v vsakem slučaju najprej taki materi stati na strani. Tudi v avtobusu in na cestni železnici ima ona pred vsemi pravico do sedeža; prav tako v uradih pride prva na vrsto. Vse to pa radi tega, ker taka mati ne sme biti dolgo odsotna radi majhnih otrok, ki čakajo doma. Take odredbe bi se morale uveljaviti za matere vseh držav. -o- KONČNI REZULTATI VOLITEV Washington, D. C. — Kakor se je zdaj ugotovilo, je pri zadnjih volitvah prejel Roosevelt 21 milijonov 506,742 glasov, Hoover pa 15 milijonov 55,440 glasov. Hoover je imel nekaj manj glasov kakor Smith leta 1928. -o- KRVNI PRITISK IN VREME Dr. Kurt Franke iz Halleja je mnogo let opazoval spremembe krvnega pritiska v zvezi z vremenom. Pri tem je dognal, da ne učinkuje na krvni pritisk toliko sprememba zračnega tlaka, kolikor potovanje depresij med gibanjem zračnih mas. Vpad polarnih ali vzhodnih kontinentalnih mas povzroča v splošnem dviganje, vpad toplejšega subtropskega zraku pa padec krvnega pritiska. Zdi se, da so električni pojavi tisti, ki učinkujejo na organizem. -o- Pečlarjem se pridiguje: Človeku samemu nj dobro biti na zemlji. * * # Sokrat je rekel: nobenega moža ne imej za nesrečnega, dokler ni oženjen. * * * Katoliški Slovenci širite in priporočajte med svojimi znanci in prijatelji list "Amer. Slovenec" ! * * * Lepota je kakor mavrica— polna domišljije in pričakovanja, a vrlo kratkega življenja. HVALEVREDNE ODREDBE V Parizu je v moči odredba, da nosijo slepci bele palice, kar naj bo znamenje vsem avtomo-bilistom in potnikom, da se u-maknejo. Pravtako imajo slepci takozvane karte prednosti, na ,podlagi katerih uživajo v vseh uradih, pri aličnem in železniškem prometu prednost pred vsemi potniki. Po novem pa uživajo iste pravice tudi one žene, ki imajo otroke. Vsaka mati dobi karto prednosti in BLAZNIKOVE Pratike ZA LETO 1933 smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika stane 20c l s poštnino vred. Razpečevalcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobijo poseben popust. Naročila je poslati na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. DENARNE POŠILJATVE BOŽIČNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali: i DINARJI: 100 din ..............................$.1.95 250 din .........................:....$ 4.40 500 din ..............................$ 8.25 1000 din ..............................$16.25 2500 din .............................$40.00 5000 din ..............................$79.00 LIRE: 100 Ur ........................._...$ 5.75 200 Hr ..............................$11.40 300 lir _______________________$16.60 400 lir _________________________$22.00 500 lir ..............................$27.00 1000 lir ................................$52.75 i . a a a. a. Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati ...----------------------4 10.80 Za izplačUo $ 20.00 morate poslati ..........................$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati -----------------------$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ...----------------------.$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati ----------------------$102.50 ) Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.