r r, S Največji slovenski dnevnik * v Združenih državah VeUa za vse leto • . . Za pot leta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto n i $6.00 $3.00 a $7.00 I $7.00 1 GLAS NARODA i-ll|j. ■■ i.jA ''J __ ^^ I ^ Ustšlovenslahidelavcevv Ameriki. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered u Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879. the United States. Iwoed every day except Sundays and legal Holidays-75,030 Read NO. 241. — ŠTEV. 241. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 13, 1924. — PONDELJEK, 13. OKTOBRA 1924. NAVDUŠEN SPREJEM R. IA FOLLETTA AGITACIJA u SPLOŠNE VOUTVE SE JE PRIČELI Neodvisni predsedniški kandidat Robert La Follette je bil v Chicagu navdušeno sprejet. — Po mestnih uli- cah so ga povedli v slavnostnem sprevodi^ — Nadalj-. V splošne volitve v Angliji bodo po ni narrt.i n#»nHvisnf» volilnfi kamnanip _ 'P^a/toa/Jni!*- secli tiuii komunisti bi hnHn nn ni načrti neodvisne volilne kampanje. — Predsednik Coolidge ie izjavil v svojem kampanjskem govoru, da morata viadati zdrav človeški razum in kooperacija. segli tudi komunisti, ki bodo postavili dvanajst kandidatov. — Volilna kampanja se je že pri-čela. London, Anglija, .21 oktobra. — Včeraj se je pričela po vsej deželi volilna kampanja. Iz prvih nagovorov na volidce je razvidno, da bodo kampanjski govori glede svoje odločnosti in ostrosti presegali. vse. kar s<» je za vrši! o dose daj v angleški politiki. Lista Daily Mail in Da 11 Ex press se zavzemata za medsebojno podporo konservativne in liberalne stranke proti delavski stran ki. Obe meščanski stranki si prizadevata preprečiti medsebojni b"j v volilnih okrajih, ki so dvomljivi. ker bi drugače lahko delavska stranka zmagala v tem trikotnem boju. \V iniston Churchill je napadel v svojem govoru rus-ko posojilo. Rekel je. dj ne razume, kako more ministrski predsednik MacDo-nald pričakovati, da bo dala Anglija denar za to, da bo kupila Rusija m uničijo ter ž rio postrelila prebivalstvo Georgije. Druge slične laži si privoščijo tudi listi, ki so po odpotoval proti Lake-hurst. N. -T. danes ob poised m ih zjutraj, po newyorskem času ob poleni popoldne. Potovanje bo završeno približno v dva in sedmedesetih urah. Velika zračna križarka bo najbrž prišla preko severoameriške-ga vodovja v torek ponoči. Polet gre preko B;tzla v Švici, Lona v Franciji, Barcelona na Španskem. Gibraltarja in od tam naprej po južno-atlantiški črti. Friedrichshaf en, Nemčija, 12. oktobra. — Dr. lin go Eekener je takoj po sprejemu poročil, da st-je vreme na Atlantiku izboljšalo, objavil, da bo odšel ZR—3 proti Ameriki danes zjutraj ob šestih. Predno je odšel velikanski zrakoplov so se žene in ljubice mož posadke poslovile od svojih dragih in na licu mesta je bi'lo zbranih več kot dvajset tisoč ljudi. Vse je pričakovalo povelja dr. Hugo Eekenerja za odhod. Kabina pilota je bila natlačeno polna cvetlic in bila je stična sobi operne dive po prvi uspešni pred- PRED SODISCEM Nemški socijalisti nikakor nočejo sodelovati z nacijonai- ci. — Pogodba glede nemškega posojila je bila v soboto podpisana. — Nemčija bo začela pošiljati Romunski blago na račun vojne odškodnine. — Kakšen vtis je napravil poraz MacDonaldove vlade. — Splošni položaj v Nemčiji. — Blagodejne posledice Marx-ove vlade. Centralna Evropa je presenečena vspričo obdolžitev, katere so naperili proti slavni Mle. Roeder. Lepa modistka pravi, da je bila jetnica tri mesece in da so jo pogosto bičali. Berlin, Nemčija. 12. oktobra. — Socijalisti so defini- Berlin, Nemčija. 12. oktobra. — tivno odklonili predlog-, da stopijo v kabinet z nemškimi Javnost glavnih mest centraln* nacijonal-i. Končno se je izjavil poskus kancelaria (In Evrope se za mm a za senzac.jonal- |stvoH koaliciio mehanskih strank, Z izjemo nemških mine razvoje v preiskavi policije v c™ialeev J Budimpešti glede obdolžitev proti, V> * vr -n ii i , šarioti Roeder. slavni opemi pev-i f. °™z -MacDonaldove vlade v Angliji razlagajo v ki. katero se dolži. da je zvablja- nemsklh na-ijonalnih kroiiili tako, da ne bo Nemčija vslerl la lepe mlade deklice v svoj dom, ^ega prav ničesar izgubila. Časopisje cent ruma in demo-jih pretepala ter drugače grdo po- .kratiene stranke pa proslavlja inozemsko politiko padlo st-opala ž njimi, da zadosti na ta delavski1 vlade V Angliji. način svoji perverzni strasti, ki je! Bukarešta/ Romunska. V2. oktobra — Nemčija bo v znana na izvedencem pod imenom kratkem zopet pričela pošiljati Rumuiiski blago, nk račim flagelantetvo. jvojne reparacije. Obdolžitev proti operni pevki] Berli Xemeija. 12. oktobra. Stara resnica ie da je dvignila osemnajst let stara ši- ' ; i - , 7. . . J * vilja Matilda Messier ^emec zmerja domače razmere, kadar ne politizira. Vpra- Pred policijo'je izjavila, da joeen ^ letalo zadnji čas akutno. Cene so v je operna pevka vzela z službo rL^T^ tlanda?es tako V1<5(>ke' Je vsaka izenačba na---------------- * - - .rodnega gospodarstva nemogoča. Uporaba domačih proiz- videzno v namenu, da skrbi za1 . .. v - - ---------- i------ njeno'garderobo. Mesto- tega pa jo vo _ \ -1° ^ jakoponehala. ker manjka denarja, in i u . . . je baje imela cele tri mesece za--*11^1 ]zvoz -1e opešal. Nemčija mora namreč konkurirati " " ------------- —'-v.ww | * •» ----------- ^ \ t, prto v svojih sobah ter jo pustila z drugimi boljše stoječimi deželami na svetovnem trgu. popolnoma nago, da ni mogla poj Boj pivti visokim cenam, jc postal politična potreba, begniti. j Splošno se je domnevalo, da pomenja Dawesov načrt re- Vsak najmanjši protest je imel šitcv nemškegti naroda v "'osnodarskem smislu in da bo za posledico krute kazni, kajti jmel od tega načrta vsak nosa možni k svoje koristi Nem- svoTžrT f i btaje IHd naro(1 io bil ° toin prepričan. ' Vsa ta pinčako- zgodilo V navzočnosti prijateljev j''* narodu breme, ki ga sploh ne more nositi, •in prijateljic pevke, ki je imela' upanj pa se je vendar izpolnil. V Nemčiji so se od tega velikanski 44užitek". ,razmere kljub temu vsaj nekoliko izboljšale. Zopet so Vse te obdolžitve je pevka od- SebllO vsledtega izkrcati in dr. Eekener je izjavil svojega zagovornika. Izjavila je. ker je bila zelo energična ter se lotila illicijative. Ivo se je hotehi dvigniti v zrak, da laliko privede priče, ki bodo zanikale trditve šivilje. takoj, da je vzrok tega neobičajno visoka temperatura. Predno se je Zeppelin konečno dvignil v zrak, so pregledali na j mogoče nobenega jetnika imeti v Draženje jo ponehalo, kajti cena premoga je zadnjih par dni padla za 10%. Tovorne pristojbine so se pocenile # 1 - 1------- ---- ---- / V - - v ' - - ^ Wiliv UV- j.' w Rekla je nadalje, da bi ne bilo in jstnjako tudi pristojbino za brzojavke in telefon. tančno vse prostore, ker so domn.* takem hotelu kot je Ritz v Bu.liin vali. da se bo skušal kak navduše- pešti. nee vtihotapiti na krov zračne kri-i o .i A v , 1 ! Sobe njenega stanovanja žarke. Pazno zasleduje sedaj posledice teh izboljšanj in po- »lieija mora strogo nadzorovati. Brez policije pa ni v v hoj Nemčiji mogoče ničesar opraviti. Druge dežele so lali- |telu sn baje vedno nastežaj olpr- ko v tein oz1ru nanašajo na gospodarsko tekmovanje, ki 1 rvotno 1)1 morala zračna kri- to jn jjh vsak (]an ohišfe ve? ho. sih posamezne tvrdke, da določijo najnižje cene. V Nem- zarka odjadrati že preje in raz- telskih uslužbencev. Kdor bi ho- ^ P^ je stvar povsem drugačna. f\i * 11.** Ofl 1A -1 rt hi 1 n i* .-vi ilrn M A ...1___t očaranje je bilo veliko, posebno tel pobe?niti' teh sob bi lahko« ' posalneznik se zanaša na vlado in policijo. Po- kXLXnlndoah u^ek"-!^ " h,hkat°' fJiei->a ^ l^^viten bog Nemcev. Tekom vojne in po voj- ni je nadzorovala policija vse javno življenje, določala cene posameznih predmetov, nadzorovala trge in trgovine ter skušala za'varovat i javnost pred izkoriščanjem. Posle-»wcimi v mm eiji ui /.grauiieij i tem- ■ tožko 0]jieko in ker V bil t (dica tega je bila, da se ni draženje tako razpaslo kot bi se žark. da bodo vprizorili polet. L?f 0,M ']vc H ° r'-> <0 lahko. Pruski minister za not ran ie zadeve, Severin, ie iticnem ea.sii zelo A*roee. ..... 0 7 ■ --policiji naročil: — križarka Shenandoah uspešno pre■ I ^ . . . _______, > Priznalla je, da se je mudila ši ko ameriškega kontinenta i ... . irii.,1, i - ~ vllja v njenem stanovanju skoro Kljub vsem neugodnim iku-oc-! , . . lom glede vremenskih razmer P* je storila Matil- sklenili voditelji in /.graditelji krl-'da f° P™*«^™' imela Preiskava policije pa je spra- NAČRTI ZA VELIKANSKO FR.-vila n;i <1;,n povsem tlrusre stvar--MORNARICO. Pariz, Francija, 12. oktobra. — Mornariški minister Dumesnil zagovarja načrt, da mora imeti Francija vsled svoje zemljepisne lege velikansko mornarico, kajti le na ta način ji bo mogoče ubraniti se svojim sovražnikom. V kratkem Iv} predložil zbornici tozadeven načrt, o katerem upa. da bo sprejet. NOVA IZNAJDBA. Senectady, N. Y.. 12. oktobra. Izumitelji so dovršili X-Ray stroje, s pomočjo katerih je baje mogoče gledati skozi zidov je in skozi strope na približno tak način, kot preiskujejo sedaj zdravniki telesa bolnikov. Novi aparat .se bo baje prav uspešno izkazal kot pomoč za gra-dilce. kontraktorje. električarje in draguljarje. POTRESU JE SLEDIL STRAŠEN VIHAR. Moskva, Rusija. 12. oktobra. V mestu Shemahe pri Baku se je poja-vil strahovit potres. Potresu je sledil silen naliv, da so vse bližnje reke prestopile bregove. Na stotine ljudi je brez strehe. 'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM policiji "Vi morate izvesti poeonjeiije vseh življenjskih p*c>-IzkazaJo se je namreč, da je bila trebščin ter se pri tem poslnžiti posebne kontrole obsfloje-operna pevka zapletena v slične 17' policijskih oddelkov, ki bodo nadzorovali vse proda-umazane zadeve že pred svetovno i al 110 ill tržnice." vojno. Potrebne podatke je dala I Nemški purgarji so bili seveda s tem zadovoljni ter na razpolago dunajska policija.)Re (Xutij0 vcivn\m pn(l policijsko kontrolo. kajti na Dunaju je imela pevka - pred vojno razkošno stanovanje, ki pa si je pridobilo v poteku časa čuden sloves. Polieija je dognala, da je dajala Mile. Roeder vsak teden v liste o^las. v katerem je zahtevala 11 čedno hišinjo". Na ta način je ujela v enem letu osem in dvajset mladih in lepih deklic. Sosedje so pripovedovali, da je operna pevka kruto kaznovala služkinje za vsako najmanjšo moto. katero so napravile deklice, ko so masirale pevko. Ta babnica se je dala namreč v svoji perverzni strasti neprestano masirati. Sosedje so večkrat čuli krike deklic, ki so se zvijale v boleči-nah. Več teh deklic se privadilo temu postopanju, a večina je zbežala ter se pritožila pri policiji. Policija v Budimpešti pa noče odločno nastopiti proti tej perverzni' ženski radi prošenj vplivnih arisstokratičnih prijateljev pevke. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din — $15.30 2000 Din. — $30.40 5000 Din. — $75.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu. Opa- ^ ti j i in Zadru. b poftOJatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJBV all pa D V ATI 5 o£ UB dovoljujemo po mogočnosti Be poseben dopust. Vrednost Dinar jem in Liram sedaj si stalna, menja m večkrat la aspt& čakovano; Iz tega razloga nam nI mogbče podati natančne eene m>ri|. računamo po ceni tistega dm, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO ▼ NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI $1.— 1>de liplačil v amer. dolarjih gUjU gčgbtn oglaa t Um lista Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. ^ 'T- - GLAS NARODA. 13. OKT. 1924. fMNS BAM2R. PrwMUrt IA Corporation) l_eui« BSNKBIK, Plica •« ■uolnooo «1 « CoftlMm ttr>H tb« Corporation and Ad »J., ffjot ...» tsjc rrM.. I7JI »ubaerlptlon Yearly M.— Advortlaoment on Agreement »•taa Naroda" Irhaja voakl dan Ixvzomil nod olj la prailkaa, podptaa la oaebnoatl ao no prlobCuJeJo. Denar naj ao klacoToU lOjaa pa Mosey Order. Prt aprememtd kraje naroCnlkoT, proalmo, da ao i tudi prejlnjl MrmllMe naana nI. da hitreje najdemo naaiomika. "•LAt NARODA" •traaft, Borough of Manhattan. Naar Yoffc M. V, Telephone: Cortland t 2871 PREDSEDNIŠKE VOUTVE K.ular se bližajo predsedniške volitve, se nam nudi isti i>rizov. Vsaka ]K)sa!nezi»a stranka poveličuje dobrote svojih kandidatov ter izjavlja, da ni boljših voditeljev naroda kot so možje, katere je spravila do'riOna stranka na svoj tiket. Republikanci ne morejo prehvaliti predsednika Cool-idgt\ ki je prišel povsem nedolžno in nepričakovano na mesto, katero zavzema sedaj. Njegovo skrajno omejeno ali bornirano sftaližče je razvidno iz govora, katerega je imel po radio. Obnovil je stare fraze o sveti pravici osebnega lastninstva ter s tem indirektno namignil, da je pristaš Wall Sto*eeta ter vsemogočnih finančnih interesov, katere zastopata v glavnem Rockefeller in Morgan. Politika sedanje ameriške administracije je več kot puhla. Vsak razsoden Move k lahko izprevkli, da služi sedanja administracija izključno le interesom velefinance. V dokaz temu hočemo navesti tarifno postavo, ki je ohromela import iz evropskih držav, izključno le na korist nekaterih ameriških milijarderjev, ki hočejo speča t i svoje blago za ceno, kot jo diktirajo sami. brez omejevanja, ki bi jim ga drugače stavilo neomejno trgovsko tekmovanje. Resnične temelje sedanjega nezadovoljstva v deželi splošno prezirajo. Celo organizirane delavske organizacije poročajo, da se je položaj izboljšal ter napovedujejo boljše čase. Uradniki teh organizacij pa so plačani ter morajo skrbeti za svoj lastni obstoj, posebno všpričo politike American Federation of Labor, ki noče ničesar vedeti o lastni delavski stranki v Ameriki, kakor obstaja zelo dolgo časa v Angliji, ter skuša le lavirati ali omahovati med obema zastarelima strankama, ki si nista v načelnih niti malo nasprotni, temveč se borita izključno le za litično premoč ter nadvlado onih, "katere je izvolil narod". Povsem nova pVikrazen v ameriškem javnem življenju se je pojavila, ko je nastopil senator Robert La Fol-lette ter objavil neodvisno kandidaturo. To je bila bomba, vržena naravnost v središče starih in že davno zastarelih strank. Senator La Follete je prišel na površje s popolnoma določenim programom in povsem umevno je, da si Wall Street v družbi vseh finančnih in bankirskih interesov prizadeva uničiti njegovo kandidaturo. Nebroj nesanosti prodajajo vsak dan kapitalistični listi, ki so v službi te ali one nazadnjaške sftlranke, a kljub temu se čuje sempatam glasove resnice, ki mora priti, soglasno z večnim zakonom, vendar enkrat na dan. Predsedniška kampanja senatorja La Folletta, ki v resnici misli, kar govori, brez duševnih zadržkov, katere si privoščijo marsikateri politiki, je bila dosedaj uspešna. Navdušeni sprejem, katerega je bil deležen v Chieagu. nam je priča, da ima dosti pristašev na srednjem in skrajnem zapadu. Volilni boj, ki se bo vnel novembra meseca, bo pokazal, če se je ameriški narod predramil ali če še vedno veruje v svoje stare malike, ki ga pitajo s samimi frazami, dočim črpajo iz njega njegovo življensko kri. <-'e bodo volilci resnično razsodni in nepristranski, je zmaga La Follette-a zagotovljena. Kongres angleških delavskih sindikatov. Od 1. do 6. septembra se je vršil v mestu Hull 56. kongres angleških delavskih sindikatov. Letošnji kongres je bil velikega pomena, ker je razpravljal in sklepal o zelo važnih problemih. V Angliji so delavski sindikati že sto let eden najvažnejših faktoi--jev socijalnega življenja, ki ga, morajo upoštevati tudi vsi politiki. Razmere so se od zadnjega kongresa v marsičem izboljšale glede notranje politike in brezposelnosti, ki zadnje čase nekoliko pojema. Tudi število članov v sindikatih se je bilo znatno skrčilo, dočim je sedaj zopet močno naraslo. V HulUi je bilo letos na kon- gresu 700 delegatov, ki so zastopali 4,500,000 organiziranih delavcev. Štvilo delavskih sindikatov na Angleškem znaša 1000. Posebno važno obiležje je dailo letošnjemu kongresu dejstvo, da je prišla končno na krmilo stranka, ki izvira iz delavskih sindikatov. Sindikati so ji dajali denai-na sredstva za volilno borbo ter so jo tudi moralno vsestransko podpirali, tako da se ima Mactkxnald zahvaliti v prvi vrsti njim, da j* zmagal v borbi z meščanskimi strankami. Sklepi in resolucije letošnjega kongresa so zelo važne za nad ail j no politiko ministrskega predsednika MacDonalda. Pred- sednik kongvesa Albert Pureell se je v otvoritvenem govoru zahvalil angleškemu delavstvu za dosedanjo solidarnost, obenem pa je v prisrčnem besedah omenil zasluga, ki jih ma navzlic kratki dobi Mae-Donaldova vlada za delavske interese. Napake, je dejal, dela sicer tudi naša vlada, toda to je običajen pojav pri vsaki novi vladi, ki se šele uči upravljati. Edina napaka. ki bi je ne smela storiti, je ta, da trpi ironiziranje in posmehovanje višjih slojev. Nadalje je govoril o obsežni gradbeni akciji, ki jo je za počela delavska vlada z namenom, da •končno reši stanovanjsko krizo in odstrani vse njene težke posledice. V 15 letih nameirava vlada zgraditi 2.500.000 delavskih hiš. Na ta način bo tudi konec brezposelnosti. ki sedaj tako teži državni budžet. Zanimiva je misel, ki jo je sprožil Purcel glede posledic niti s pomočjo emigracije, niti js izpopolnitvijo nekaterih industrij. Obenem s prol>lemom brezposlno-sti vpliva na delavsko življenje tudi fakt. da je ogromno število dela vee v natrpanih po različnih vojašnicah, kjer mora ostati dotlej, dokler vlada vsak deloma ne realizira svojega gradbnega načrta. V zvezi s položajem nemških delavcev je Purcel izjavil, da morajo angleški delavski sindikati z vsemi silami delovati na to. da pla&a Nemčija svoje reparacije po Da-wesovem načrtu, kar absolutno ne more škodovati delavskim interesom. Nemško delavstvo in angleški* sindikati pa morajo na vsak način vtrajati pri svoji zahtevi glede osemurnega delavnika v Nemčiji. Nato se je govornik dotaknil pogodbe z Rusijo, o kateri meni, da bo imela za obe državi dobre posledice. Delavski sindikati se mo- zmage MacDonaldove stranke. Zdi rajo energično upreti vsaki akei- se mu namreč, da je začelo delavstvo v trenutku, ko je obrnilo svoje oči od delavnice k parlamentu, zanemarjati svoje življonske interese. Le tako je mogoče, da so kapitalisti pokrenili energično akcijo za odpravo S-urnega delavnika. Politična delavska stranka je po njegovem mnenju silna in zdrava samo toliko, kolikor so silne in *:drave gospodarske organizaciji* v industriji. Dobro delujoča industrijska organizacija pa je edino orožje delavcev, s pomočjo katere. ort" Cat are-neijem je šel tako daleč, da je končal šele te dni v Opatiji, kjer sta se nasprotnika spoprijela * brušenimi sabljami. V tem dvoboju je bil Catarenei težko ranjen na glavi ter bo na posledicah pogodbe najbrže umrl. Ranjenec je veljal za enega najboljših sab-1 jaških mojstrov v Italiji. Tutankamen zopet straši. Ljudje so že napol pozabili dolino kraljev a- Egiptu in angleškega raziskovalca lorda Carnarvon;:., ki je povzročil toliko strahu s svojim raziskovanjem Tutankam-nove grobnice. Sedaj pa se stvar nenadoma obnavlja in ljudje se zanimajo zanjo z vso prirojeno jim radovednostjo. Slučaj, ki "jih je napeljal na ponovno zanimanje v tej zadevi, je smrt angleškega učenjaka egiptologa Evelvna AVhite-a. moža, ki je svoj čas spremljal lorda Carnarvona po Egiptu .-n mu pomagal raziskovati starodavne grobove faraonov. Profesorjeva nevesta, prekrasna klavirska umetnica Helen Ilarv Nind se je namreč ustrelila v nekem angleškem hotelu. Povod njenemu samomoru je bila nesrečna ljubezen s prof. Whiteom. Profesorja .so radi te zadeve oblasti poklicalo na odgovor. Povabilu se je učenjak odzval. Sedel je v avtomobil in velel šoferju naj ga pelje na sodiššČe. kjer se bo zadeva obravnavala. Toda med vožnjo je začul ^ofer naenkrat pok in ko je ustavil vozilo, je našel profesorja mrtvega s kroglo v glavi. Zdravniki so ugotovili smrt. Oba ta smrtna slučaja spravljajo sedaj >judje na Angleškem v zvezo z lordom Carnarvonom in njegovimi rao-iskovanji ter pravijo, da se je nad obema žrtvama maščevala mumija faraona Tutankamna. Senzacij onalna tatvtina na, Dunaja. ki je bil pa kmalu pozabljen. Sele zdaj je prišlo to -vprašanje zopet na dan. Dunajski kriminalni organi so začeli uradno preiskavo, o kateri javnost seveda ni ničesar vedela. Gre namreč za zagoneten vlom, ki je bil izvršen v prejšnem oddelku za špirit pri "Depositen banki", in sicer v lokalu, kjer v<»-di preiskovalni sodnik dr. Jakob že dva tedna preiskavo jrlede poloma " Depositenbanke". Dr. Jakob je prišel v omenjeni oddelek, hoteč nadaljevati svoje delo. K nepopisnemu začudenju pa je našel "Wertheimerieo" odprto. Preisko-, valni akti so bili v največjem neredu. Takoj si je vse to ogledal in ugotovil, da je izqinilu z njegov* pisalne mize več važnih aktov. Angleško-turški spopadi v Iraku. Danes je Kolumbov dan. Dvanajstega oktobra leta 1492 jo je Kolumb korajžno primahal v to deželo, in ni vedel, kam je pravzaprav prišel. Tako se godi marsikomu, ki pride sem v namenu in prepričanju, da je prišel v deželo, svobode in prostosti. ★ Posebno dostojno naj proslavi-KoJumbov dan ameriški suhači. Hvaležni naj bodo. da jim je našel in odkril Ameriko. Kajti na vsem božjem svetu ni mogoče več .najti in odkriti dežele, v kateri bi lahko uganjali t;*-ke neumnosti kot jih uganjajo tukaj. Navsezadnje naj bo pa Kolumbu hvaležen tudi pater Koverta. Kolumb je namreč našel Ameriko. in ž njo vred tudi košček zemlje. na katerem stoji danes faro vž fare sv. Štefana. Te obletnice se bo gotovo spomnil tudi Majk Oegare ter bo zapisal. da je Kolumb Ameriko iznaj-del. Sreča, da so takih Cegaretovih iznajdb rojaki že vajeni. ★ V listih citam, da je osemintri-desetletna ženska. mati dveh 3lug0slntmttfika Ustanovljena 1. 1898 SCatol. Steimuta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PEBDAN, 933 E. 185 St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. I2ftd Street, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely, Minn, Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih sAirtnln: JOHN MOVERS, 411 — 11th Ave, Ka*x Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bldg. «0t Grant Street afc Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK, Room 206 Bake well Bid«, eor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago, m. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. DenTer, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNTK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg-. Puyallup. Week. FRANK ZORICH, «217 St. Clair Avenue, Cleveland. O. Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda" Vse itvarl tJkaJoCe ne uradnih *adev kafcor tudi denarne po&lljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. ProSnje za Bprejem novih članov In bolnllka ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom Ba obilen pristop. Kdor Seli postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega dmStva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali Članicami. Dobro so ji je godilo... Pred kratkim so poročali, da se in toaletnega ki>a. V tvornicah naje omožila 621etna grofica Lariseh- pravlj^nih krem ni marala. Proti Vallersee /. nekim farmer jem na ' rdriei, bleščanju in jiokanjn p«»l- Floridi. Grofica Lariseh je postala znana na ta način, da je bila p<» otrok, zapeljala osemnajstletnega j smrti avstrijskega pre>toloiui>ltM-mladeniča. n{ka Rudolfa izgnana iz Avstrije. Zapeljala ? Hm. čudno. Ko .]e' ker je podpirala cesarje vice vo ra?.-ženska stara osemintrideset let. pa' merje z lepo baronico Večero. Nad ve mora poznati pot. ★ Cikaški morilec Richard Loch habsburškim dvorom se je za to dejanje maščevala s tem. da .fe obelodanila svoje spomine, v ka- J«1- je rekel te dni svoji materi, da je terih je neusmiljeno izdala razne prišel v jetnišniei do povsem drn- j tajnosti habsburškega dvora in pn-kot jib je imel sebno še skrivnosti iz ljubavnega življenja cesarice Elizabete. Cesarica Elizabeta — piše gro-ica Lariseh — se je vsak dan, včasih kar po celo uro. čisto naga o-gledovala pred zrcalom, kjer je občudovala in študirala krasoto Danes pluje velikanski vodil o i svojega telesa. Imela je celo vrsto račmh liazorov prej. Skoro vsakemu zločincu se čl nazori izpremene. Skoda le. da se kes ponavadi prepozno pojavi. ibalon ZR—3 preko Atlantika. Nemci so se zopet enkrat po-stavili. To je dokaz, da se življenja in /emijo lahko uniči, duha pa ni mo- irO'jc uničiti nikoli. ★ Nemška Avstrija je bila dve leti pod kontrolo Li°re narodov. Liga narodov ji je dajala denar. pomagala ji je v gospodarskem oziru, moralno jo je podpirala. toda nič in nič. Vse skupaj ni nič pomagalo. ljubavnih afer z raznimi gospodi iz drugih krogov. Na gradu Lain-zu. neokusnem gnezdu ljubezni et-sardiee Elizabete, je bilo še nedavno videti sledove naprav, ki so služile cesaričinim erotičnim mu liani. Ondi je bila na pr. jahalni-ca. obložena krog in krog z zrcali j ter opremljena s posteljo in enim samim stolom. Tu je jahala Elizabeta, oblečena samo v t enak. svilen črn triko, pred očmi edinega gledalca — svojega tačasnega ljubimca. V parku na posebno le- Londonska £ so vsi avstrijski in inozemski listi obširno poročali o tem dogodku, z davki. Gejše za D'Annunzija. "Berliner Tageblatt" poroča ht Rima. da je j-apoiriska vlada povabila D'Annunzija na Japonsko, kjer mu hoče pokloniti krasno ladjo s številnimi gejšami. D*An-nunzio je povabilo sprejel in odpotuje iz Italije v kratkem. Raj bi ne bil D' Annunzio. če bi Še porn išljal. ko ga čakajo lepe gejše ... VELIKANSKI IZDATKI VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV. Washington, D. C., 12. oktobra. Vladni zdatki tekom leta 1923 so znašali $10,045.000.000 ali petnajst odstotkov skupnega narodnega dohodka tekom preteklega leta.) razdrapanjn in raztrganju duš. Poročila pravijo, da je nemška pem kraju pa je bilo popolnoma Avstrija na slabšem stališču kot je j obzidano mesto s travnastimi le-bila kdaj poprej. |>'šči. pripravljeno za uživanje Jugoslovani. Poljaki in Čehi so1 svobodne ljubezni v prirodi. Pe- več stoletij garali za Avstrijo, dajali so ji. seveda po sili. svoje žulje in svojo srčno kri. Ko so enkrat izprevideli. da v mrhovini ni mogoče obuditi poštenega življenja, so jo pustili na ct«. dilu. Liga narodov jim ni hotela ver jeti, pa je poskušala na svojo pes?. Prepričala se je, da ne gre. Dunaj hoče še vedno igrati vlogo dojenca. Sesal je kjerko-li je mogel in je znal tudi prav pošteno tigrizniti. Če vsled prevelikega trpljenja dojilje mleko ni bilo tako sladko kot bi moralo biti. Sedaj je pa čas. da se začne sam prestopati in si služiti svoj kruh. Grenak bo sicer od začetka, pa bo kljub temu redilen. ★ Pomanjkanje šolj in prenapol-njenje jetnišnice to je znamenje kapitalistične kulture. ★ Trunk razpravlja v zadnji 'Edinosti' o ra'zdrapanih in raztrganih dušah. Tisti trije, ki so v polzavest-:iem stanju naslikani v koledarju "Ave Marije" (slika je bila vze^ ta na strehi newyorske cerkve), torej tisti trije in nekateri njim podobni, so precej pripomogli k soglasno s poročilom industrnjal-nega konferenčnega sveta. Skupni izdatki znašajo približno $91 za. vsakega moškega, žensko ali otroka v Združenih državah. Le sedem in sedemdeset od- dobnih naprav je bilo še več. Elizabeta je naravnost malikr*-val-sko njegovala svojo polt. Mesto masaže obraza se je posluževala umivanja lic z mlačno vodo. v kateri so se kuhali mandelji in ti j«* uporabljala kremo irde«*ih jairod. Zmešala ji- jagod«* z beljakom in snegom ler z neznatno količino sa ličila. S tem si je na trla kožo zjutraj in zvečer, čez četrt ure pa se je umila z mlačno vodo. Proti mozoljem j<* Elizabeta uporabljala /Lroščen brezov sok /. žve-pleni-m cvetom, za umivanje obraza in rok pa j«* priporočala zvre-tek i/, riža. pomešanega z b..»-;ik-som. B«*/.;rovo cvetje je uživala e« -arica radi lepote, vitkosti in polnosti svojega stasa. Ti recepte je imela baje (»d nekega fakir j a. katerega je radi njegov«' "znanosti"' cenila posebno visoko. Listi po svetu so seveda zgrabili z vso slastjo po pikantnih razkritjih Larischeve. katera kuje iz tega lep kapital za svojo blagajno. Tiaš to zmanjšuje verodosto-stojnost njenih navedb, ker ni izključeno. da je dober d«*l ter razkritij zrastel na njenem zelniku, samo da bi s«* publika bolj trgala za nje. Okraden policijski ravnatelj. V Parizu so te dni okradli enega najbolj spretnih ameriških detektivov. ki je dospel v Francijo še med svetovno vojno ter mu je bilo poverjeno nadzorstvo nad ameriškimi miličniki in nad njihovim imetjem v francoski prestoli-ci. Neznani tatovi so ndrli v njegovo stanovanje ter med spanjem odnesli dragocenosti« ki bile vredne nad 700,000 frankov. Kljub temu. da je okradenec priznana policijska kapaciteta, ne more iz- kaiteri je pridejala nekoliko medu slediti storilcev. Taki gospodje so za prenavljanje duš prokleto malo sposobni. Raztrganemu, zamazanemu in š pehat emu krorjaču ne da rad člo- \ Vek flikati svoje obleke. In komur je duša bolna, je stoikov izdatkov je bilo pokritih (menda ne bo nosil Koverti zdravit. Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. cc Naša banka plačuje na vloške na Special Interest Account 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. yy Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v soiidnjo in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank^ 82 Cortlandt Street, New York, N Yf zagonetno, toda resnično. Nov tip zločincev. V družabnem življenju velemesta se dogajajo neprestano izpre-membe in povsem naravno je, da se pojavljajo tudi v zločinskem svetu nove prikazni. Zločinci z novimi idejami napravijo pogosto bogat plen ter stavljajo policiji nove uganke. Vsled Volsteadove postave je, kot znano, krenila cela nasa družabnost po vse drugačni poti in razventeo-a je bilo opaziti že več let po celem svetu nekako plesal-sko epidemijo, ki je dovedla v vseli velikih mestih do ustanov-ljenja številnih kabaretov in plesnih dvoran. V Parizu in Londonu, prav kot v New Yorku grasira ta mrzlica še danes in elejrantni svet. ki prihaja iz gledišč iti oper. išče v tf-h plesnih dvoranah in kabaretih nočne zabave. V teh prostorih sc razvije zelo prosto in kljub vsej prohibieiji zelo animirano življenje. V fine j.šili lokalih vidimo le frake, in ženske so polne vsakovrstnega nakita. Skoro bi rekli, da je bila skoro povsem naravna posledica te nove oblike zabava tja. da so se kma. lu pojavili v teh lokalih bolj inteligentni in spretni zastopniki 4ido-lenjefja sveta'', ker so vedeli, da s<> jim obeta tukaj bogato polje delovanja. V tem slučaju seveda nimamo opravka z navadnim razredom tatov in vlomilcev, temveč z odličnimi "kavalirji". "Raffle-si" dolenjega sveta, z ljudmi, ki se zn.ij" kretati v visoki družbi ter S'* k-»-ta t i na parketu. Ni trajalo dolgo in policija je bila obv»*ščena o napadih na elegantne datme. katerrm so nakit s si!o ukradli ali pa so ga izgubile na kak drugr način v takih lo- licija in javnost. Zgoraj omenjeni uradnik je pripomnil, da so slični slučaji, čeprav ne tako eks-treinni. vsakdanja prikazen, da pa ne pridejo v javnost, ker se boje dot ie ni public štete in ker ho zlo- Jules Lemaitre. Z. v o n. Mala fara Lande Feurie je ime- nem ar jeni. Sedanj nam je poleg la star zvon in starega župnika. ,TOega poginil še konjj. Kaj bo z Zvon je bil tako počen, da je nami?" bilo njegovo zvonenje podobno ''Toda, aLi" — je vprašal abbe kaŠljaiiju stare ženske; žalostno je — "bi ne mogli dobiti kje v kra_ bilo poslušati ga in vsled tega je ju dela ?" tudi razžaloščeval seljake in pa-1 "Ljudje se nas boje ki mias na-stirje, raztresene po njivah. ganjifjo s kamenjem. In potem. Župnik abbe Co-rentin j? bil vsaj se nismo ničesar naučila; znaki jub svojim pe svo^ ciganskih Allright — O svojih doživljajih 3" k° S° nabrah stoItak» so ga nesli oci, polnih zarje. Vprašali jo je: nam pripoveduje naslednje: ' ' "Umiku, _ proseč- ga, da gre v me-j "Ali si pridna?" jr . . sto in si tam po lastnem okusu "Pnidna ? ? je začudeno ponovi - — Ko sem dospel na ameriška . , , . , . .. , , „ ., . ... . . , izbere nov zvoin. la, ker ni razumela kai da hoče. tla. me je preiskal neki uradnik. I . j iD . (V . „ .. tt - i , Mili otnoci, je dejal abbe Co-' 'Reci: 'Moj Bog, ljubim te' " \ prasal sem ga skrajno spostlp-' ! i i . i- i v . retin, 'moji dragi otroci, to vam" Dekletce je mok-alo z očmi, poJ- je gotovo sam Bog... da se tatko nimi soJza, Abbe je odpel gumbe nekako... " .svoje sutane in izvlekel veliko moš- zrazim srčno: Allright, — in on mi je pri kalili. Todžbe so se vedno bolj ' prijazno od govoril: Allright. vo : Allright ? — Allright. — je odgovoril V glavni dvorani, kier so čaka-i T . ... ^ i , .. .. ' . . . I Ln m mogel nadaljevati, tako je "jo, patino denarja, h name moji prijatelji, mi je nt>- i -7 „„„ • „ „ , , . , , ^ ., , . , . »ii ganjen. Samo zaseipetal je: kdo stopil na kurje oko ter nn prit ilXT ,. ... , . J , 1 I Nnuc dimittis tem nekai zamrmral. ^ , , Jlominc, sencundum verbum tuum — jZopet sem rekel: Allright, — v velikansko presenečenje mojih r°iakov- Takoj drugo jutro se je ab. Co- in pace. Ko sem stopil na peron, sem vi- retin podal na port. Imel je za predel tam številne vlake. Pokazal hoditi dve milji ceste do gradu Ro-sem svoj tiket nekemu vratarju, 'sy-les- Roses, kjer se mu je zdelo, ki ga je skrbno premotril, nakar ja }30 na5e] prožnost, da se po-mi je pokazal smer. v katero naj pe]je v okrajno mesto Pont-1'Ar-mahnem. Zahvalil sem se mu pri- cheveque Ciganka je planila nanj z opičjo servum tuum. gesto in dejala : "Imam vas rada, gostpod župnik." Tekla je k starima, katera sta še vedrto negibno ob jokav ala svo- jega mrtvega kanja. ★ Abbe je /nadaljeval svojo pot k Rosy-los-Roses in premišljeval o veliki bedi, v kateri izvoli dobri Bog pustiti živeti mnogo takih Bilo je kraisSnvo. Življenje drev- bitij ter ga prosil, da bi razsvetlil množile in policija je prišla do' prepričanja, da ima tukaj opravka z novira razredom kavalirskili zločincev. Več senzacijonalnih slučajev, kojih žrtve so postale igralke in druge ženske ki imajo obilo nakita. je odprlo {K>lieiji še nadalje oči in kmalu je postalo jasno, da stoji policija pred novim pojavom v velikomestnem življenju. Ta pojav je bil še tembolj kočljiv, kar je skrajno težko priti na sled Takim zločincem. Eden naših višjih policijskih uradnikov je pred kratkim pojasnil to zadevo. Rekel je med dragim : — Ženske, ki nosijo posebno dragocen nakit, opazujejo ti pustolovci in tatovi v kabaretih in ti '•kavalirji' 'se .skušajo nato seznaniti s temi ženskami, panavadi uspešno. Elegantno oblečeni, pogosto Izvrstni plesalci ter delajo utis dobrostoječih mož, katerim ne more nikdo ničesar očitati. Ka-korhitro je bilo enkrat sklenjeno znanstvo. zna lopov zopet in zopet dobiti svojo žrtev in površno zanstvo zavzame v poteku časa in-timnejše oblike, ki omogočijo p stoilovcu izvedeti vse, kar potrebuje, glede življenskih navad do-tične ženske To so predpogoji trika, katerega imajo v mislih on in njegovi •pomočniki. Dotični pustolovec jc izvedel kaj kompromitujočega ter prične nato zahtevati od žftve denar, da odkupi svoj molk ali pa išče primerne prilike, ko je žrtev sama v svojem stanovanju, da jo aiapade ter oropa nakita. Oe izve policija za tak slučaj, •kar pa se ne zgodi vedno, kajti ženske se ponavadi boje stopiti s kakimi stvarmi pred javnost, je skrajno težko, kljub vsem dobrim -opisom, priti tatu do živega, ker, izgme začasno s pozorišča ali pa ker se zna maskirati ter si poišče druga polja delovanja. Izsiljevanja. roparski napadi in celo umori žensk, ki se ne morejo "braniti spadajo v zadnjem času na dnevni red. Treba je le opomniti na Schoelkof d'emantni rop, na umor Doroth King, da najdemo glavno gonilno silo delovanja ter novo vrste elegantnih' in kavalirskih eločincev. To pa je bilo le par najhujših ■•lnčajev, ca katere ata izvedela p<*. ja, ptičev, rastlin, koristnega in le-^o malo ciganko, katetra po vsem — Koncčno sem dospel v Chica- potičnega cveftlič-ja je šumelo v|videzu gotovo ni poznala vere, ka-go. Postaja je bila polna ljudi in solncu na obeh straneh ceste. Itera morda ni bila niti krščema. naslonil sem se na zadnji del vo-J jn stari župnik, že s polrao glavo j Toda naenkrat se je zavedel, da zička, s katerim prevažajo prtljn- (bodot-ega 'krais^ega zvon en ja ge.|se mu pravzaprav ni treba več izpred katerega je bil ko vendar je mogeJ dati cel stotak ko ceste, sem čakal, dokler n?(*zPre^en konj. Stara žival je leža-'popolnoma neznani beračici, ko-vzkliknil policist: Allright! — Ve5ra nedaleč odtiam na boku, mole-|medijan Premišljeval je, kaj bd st-oril. senečenja s stola. Nato me^je po-l?^3 °b ™ plakala nad sv.O-Gotovo da je - o tem ni dvoma- jim starim konj"ičkom. j težko grešil: zlorabil je zaupanfje treptal po rami ter rekel: — You' re allright! Nadaljna zanimivost se tiče nekega danskega kovača, ki se je izselil v Združene države leta 1903. Cela štiri leta ni cula njegova mati ničesar o njem. Nato pa je vendar prišlo pismo s pisavo sina in noseče sinovo ime na omotu. Petnajstletna dekliea je prilezla svojih ovčic, poneveril zaupano iz jarka in pritekla k duhovniku kličoč: "Usnriljfae se, gospod, župnik, imejte usmljenije z niaana, pnosim vas!" — Prilika je bila svečana in pi-.smo tako sveto, da ga mati ni hotela odpreti, dokler ni očistila hiše tako lepo kot za velik praznik. Ko je pometla tla. obrisala pohištvo te? vrgla vse smeti v ogenj, se je stara majka oblekla v praznično obleko ter bila pripravljena, da prečita po.slanisco svojega sina. Poslanico svojega cina? Kje pa je bila ? V svojih mrzličnih naporih, da primerno očisti stanova- mu premoženje, zagrešil nekalko tatvino. Z grozo je premišljeval o posle-dieah svoje napake . Kako to prikriti? Kako naj1 to popravi? Kje Njen glais je bil drzen in mehak naj vzame zopet stotak? In kako obenem in svojo prošnjo je nagla- naj medtem za'dovoiji radovednim šala ko cigansko popevko. Dete, 'vprašanjem, otaoh, ki bodo povp-na-katerega koža je imela barvo sveže ^ sevali ? Kako naj- razjasni svoje ustrojenega usnja, je bilo oblečeno postopanje ? ed-r—r—t—— —:—r— — — — — • Na krvavih poljanah* Trpljenje in Btrahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. 1.25 .65 .60 M M M M Kobinson, povest Bin medvedjega lovca. Potopisni roman — Rinaldo Einaldini »a-T-z^K-^- Sveta Gknovefa . -—r—: Predtržani, Preiern in drugi svetniki v gramofonu .—, Hitri računar ali Praktični račnnar Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 6.—■ Amerika in Amerikanci Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano r-.n~t—-—i—•—: 8.^« Narodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi M Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi —• 2JO (K naročilu priložite pokritje v ali M. OJ Knjige Vam pošljemo poštnine prčsio. Slovenk Publishing Company «2 OorUandt Stna« si; K«w Tork, X. J, V V* v* Kačje oci. Amb. Bierce — J. Jos. Renaud. / _ •^•evilne in verodostojna pri-| Dvignil je nogo malo Tišje in jo 1 utrjujejo, dn majo kačje očrkrepko postavil na tla, malo pred 'juagnetično moč. Iratni s.: j,- ne- drugo nago... Da, pred!... Kako lj» L»oče ustavljati...'* Ko ;je Ilarker Bravton preeital se je to zgodilo? Ni sd znal tega razložiti. Takoj je skušal nmaknLtd z ta stavek, se je nasmehnil. Našel levo nogo... Z istim uspehom: lega > slučaj v stari naravoslovm^ noga se je postavila pred de_ knjigi, ki jo .ie čital zvečer v svo-'sno... j' so,)i; . j Njegova roka je krčevito sti- — Kako so mogli ljudje verjeti skala stol, ki je bil že korak za lakira neumnostim? je pomw/lil in njim... O, stavkala ga je straho. nehote spustil knjigo iz rok. j vito!-.. Ni ga hotela izpustiti... Tedaj p«, .je v temnem kotu so- biLi je vsa bela. b<> nekaj vzbudilo njegovo zani-1 Hudobna kačja glava ph se je še man«>e- vedno dvigala nad zvite maroge.. . V .ser.ei pod posteljo je zapazil Ni se bila zganila, toda oči so bile dve žareči točki, drugo tik dru- sedaj migljajoče električne zvezde, ge...' O, brigal se je silno malo' Bravton, ki je bil strašno bled, zanje!... In pobral je knjigo in je dihal hripavo, sunkoma. Ni mn_ mirno čital dalje. |Kei drugače, spet je storil korak Toda nekaj -trenutkov pozneje naprej... še enega... vlekel je stol je v sle d nekakega nagona povesil za seboj., .stol, ki ga je naenkrat knjigo in pojdkal z očmi, kar je izpustil in ki je z ropotom padel bil videl... Obe svetli točki sta še na mizino nogo... Oe kače sta bi_ » Iz življenja predzadnjega avstrijskega cesarja. Dunajsko časopisje je objavilo ni-daljne podrobnosti iz življenja Franca Jožefa. — Takoj po rojstvu so ga začeli vzgajati kot bcdcčega cesarja. — Študiral je dosti. vedno bili tu: bili sta še bolj izraziti kot prej in svetili sta se zelenkasto. Sicer pa sta bili preveč v temi, da bi mogel Brayton Ilarker, ki ju je gledal le s površnim zanimanjem, spoznati njih naravo. Spet je čital dalje. Nenadoma pa mu je prečitani stavek vdihnd 1 misel, pri kateri se je stresel... Knjiga mu je padla iz rok na tla... Sedaj je Brayton, ki se je napol dvignil, pazljivo strmel v temo li dve solnci... dve solnci, ki sta plamteJi v vseh barvah, se neskončno večali... in se spet manjšali... Naenkrat vse izgine... Silno se je udaril po obrazu... Kaj se je zgodilo ?... Padel je bil na tla, na tbraz... Iz nosa in ustnic mil teče kri. * Nekaj minut leži otrpel, z zaprtimi očmi, usta mu dihajo v prah ca tenki preproga... Potem se mu pa počasi vrne zavest in spozna, da pod posteljo, kjer sta se obe točki'je ta padec, ki mu je usmeril oči navidezno bolj močno svetili. Kma- drugam, prekinil fasciniranje-lu pa je zapazil pri ejni posteljni Rešen je!... Samo tja ne sme več nogi zvite maroge kače, kateri oči pogledata in laliko bo zbežal, sta se svetili. | Toda pregrozna je misel na ka_ Strahovita ploska glava, ki se je čo ki je brezdvommo čisto blizu, dvigala malo nad koncentrične ma-'zvita v klopčie in pripravljena na roge, je fiksno zrla proti njemu-.. skok... Da, pregrozna... Groza v Oči nista bili več dve navadni svet- j tej meri pa je postala privlačna... li točki: gledali sta vanj. ...Ilarker Bavton videti ho- namenoma ue more se je otresti j če, vedeti... je bil gost Dvignil je glavo in obrnil oči znamenitega znanstvenika, doktor-'pr0Ibi neusmlLLjeaieimi pogledu in ,ia Drunnga se je predvsem zani- sp€t je postal suženj, igrača, ubo -mal za želve in kače!.. . La ,-:loveSka stvai. pasivno pproga sta sedela v saloira' ko * * istrašen krik zadoned po hiši. Na- + nr.. -n . . iglo sla se dvignila. Doktor je fe- Mr. Brayton se ni preveč vzne-V , , J XT -. , kel pO stopnjicah navzgor. Na miru vsled tega, kar je ravnokar, 7 i t> . ° . , . , . hodniku, pred Bravfconovo so-zapazil. Zdrznil se je od začudenja , * i- i . , - . , „ . . , ,bo so staL služabniki, ki so tiub ?n studa... Prva njegova misel je * v . ... K-, , -i S« • i. -i - - zaeuli krik. V stopili sol v zboru, oda, da bi zvonil. Služabniki še niso šli spat. Prišli bodo in kačo 8ra-vton ležal z obratom na ulovili in ubili. }tleh' do rara krit P°d posteljo. Po- Toda čeprav je zvončeva vrvica'+eprnili S0 nazaj in 6» obrniM visela poleg njega, se ni zganil. V]"3 hrb€t " Bl1 Je ^^ resnici ga je bolj vznemirjal čudni!peilC S0 mu okrvavele V dogodek kot nevarnost, ki mu j^J^^ ^roko odprtih očeh se je kazal tak izraz gnoze, da so se pretila. Te vrste kač ni pozna!, tudi dolžine ni dobro razločeval... Kakšna je bila nevarnost? Ali ga bo morda pičila do smrti, ali pa ga stisnila in zadavila?... Vsekakor je bil ta stvor odveč, prokleto odveč v pod T>°6te3jV)' tej mirni sobi- Bravton se je dvignil. Umaknil se bo, nazaj stopajoč do vrat, po- služabniki preplašeni umaknili. — Brezdvomno srčen napad! je dejal zdravnik, ki je pokleknil po- ali naj bi molčal. Naposled je tu-1 penim po njih. Golf in tenis me di to prepusti uvidevnosti grofa ni^ta nikoli privlačevala. Tudi ne Leg tele*a. Slučajno pa mu je pogled ušel časi, da ne vznemiri kače in je ne bo spustil-iz oči.. • In če bi ga strašni plazilec zasledoval?... Kaj zato! Zagrabil bi za eno azijskih sabelj, ki vise na zidu... Brayton je torej dvignil desno nogo, da začne svojj previdni u-mik. Toda dvignil jo je samo, kajti občutil je globok, čudovit odpor proti temu gibu... odpor, ki bi si ga bil rad razložil... — Saj vendar nisem strahopet-než in čeprav ni nikogar tu, se instinktivno obotavljam umakniti se!... Desno nogo je imel Se vedno v zraku in z eno roko se je opiral na naslonjalo stola, da ne izgubi ravnotetžja. — To je pa že preneumao!... Hočem napravita velik korak na- L-*.: — Moj Bog, kaj pa dela to tukaj? Stegnil je roko, zagrabil kačo in jo vrgel še zvito na drugi konec sobe, kamor je padla z mehkim au-mom iin ostalo nepremično na tleh. Bila je to nagačena kača. Njene oči sta bila dva ba'krena žeblja. (Prevel P.Y.B.) Jubilej češkega kulturnega delavca Blizu Kolina je nedavno praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva profesor dr. Fr. Krsek, znan klasični filolog. Krsek je posebno znan kot prevajalec. Prestavil je na češko niz grških in latinskih Jistov ter je s posebno ljubeznijo populariziral Ruse: Kole ova tn Tolstoja ter Angleže Byrona, Moo-ra, Longfellowa in druge. Jubilanta se je spomnil president Masa ryk s posebno toplim pismom. kvartam in sem bilka. neprijatelj to- Dunajski listi nadaljujejo z ob javi jen jem habsburškega arhiva. Posebno zanimive podatke prinaša "Neues Wiener Tagblatt **. ki popisuje cesarjevo detinjstvo in mMdost. Franca .ložefa so vzgajali od rojstvi daije kot bodočega et'sai-ja. Ko je bil deček šest l<*t star. je dobil nadvzgojitelja v osebi irro-la Bombellesa. Njegov oče je emi griral iz domovine za časa velike francoske revolucije. Bombelles sam pa je vršil drugo službo na dvoru in je bil pod nodzerstvoiu nadvojvodinje Sofije. Franc .Jože-fove matere. Prestolonaslednikov-pravi učitelj je bil pa grof Co-ro-nini, potomec italijansko-nemšku rodbine in plemič. Coroninija slikajo vsi kot mrkega, zakrknjenega človeka, ki jei mel velik vpliv na značaj eesarjeviča. Ko je Frane Jožef dosegel trinajsto leto in ga je prevzel v vojaško šolanje polkovnik Hauslab, je postal vese-lejši. Detinjstvo je preživel Frane Jožef na Dunaju v dvornem gradn in Sch«»nbrunnu ter deloma v Ischlu, Hofburg in tudi Schiin-brunn sta bila takrat silno nepri-kladna za bivanje. Radi tega so vsi nadvojvode in nadvojvodinje, ki so bivali na Dunaju, bili bolj rahlega zdravja. Neprestano st* kašljali in bili nahodni. Cesarja so poleg tega celo življenje preganjale bronliite. Cesarjevič je bil že oil zorn mladosti naprej navajen na red. Očividci pripovedujejo, da ni legel spat nikoli doki ar ni spravil svojih igrač na določeno mesto. Posebno pozornost je budil s svojim izvrstnim spominom. A bolj kakor vse drugo skupaj so ga zanimali vojaki. Že tri, do štiri leta star je baje dobro razlikoval "aeice** (oficirje) od "dadov" (vojakov"). Ce mu je kdaj posrečilo uteči na hodnik ali v kako dvorani k greuadirjem je začel pred njiyii eksercirati. Učna tvarina. katero je moral Franc Jožef predela vati v svoji mladosti, je bila po obsegu naravnost ogromna. Poleg vojaškega vežbanja se je nioral posebno učiti jezikov. Pisal in govoril je Franc Jožef korektno samo nemški. V češčini -so ga podučevali lakaji. Sprva se je moral pridno učiti latinščine, v kateri je občeval z madžarskimi in poljskimi plemenitaši. Francoski je govoril dokaj spretno, pisati pa ni znal. Tudi z italijanščino se je nekoliko seznanil, dočim angleškega jezika ni razumel. Po ljudski šoli je moral cesarjevič predelavati z vsem naporom zgodovino, naravoslovje in jurisprudence. Naravoslovja se je učil pri opatu Rauseherju. poznejšem dunajskem knezoškofu. ki je bil takrat ravnatelj Orijentalske akademije. V umetnosti vladanja ga je podučeval zadnja leta svojega življenja knez Metternieh. Zc glasbo se Frane Jožef ni posebno zanimal; glasom ustnih izročil nt imel nobenega posluha. Pač pa je bil v mladosti nadarjen za risanje. Njegovi učitelji pa tega daru niso vzgajali in razvijali. "N. F. Presse" prinaša tudi n*-kaj zanimivih dokumentov, ki kažejo Franc Jožefovo cesarjevanj-t v jasni luči. Ko je leta 1874 spra-valo na površino vprašanje špan ske republike, je hotel Franc Jožef kot lisjak skriti sebe in j? poslal grofu Andrassvju šifrirano pismo, v katerem je naložil slednjemu skrb v tej zadevi. Bismarck je namreč bil zoper priznanje, Franc Jožef pa ni bil niti za. niti proti, temveč je hotel narediti v vsakem slučaju prav. Zato je ukazal Andrassvju, naj gleda. da ne zaplete monarhije v neprijetnost i. Nemški cesar Wilhelm I. je leta 1884 ponesrečil na neki ježi. Padel je s konja. Franc Jožef ni vedel, ali naj bi mu čestital na tem, da se ni posebno poškodoval, Kalnokvja, ki je uredil zadevo po svojem prepričanju in čestital nemškemu cesarju k srečni rešitvi. Interesantno je tudi stališče cesarja ob smrti njegovega sina. et- Vlom v pisarno progovne sekcije sa rje viva Rudolfa. Frane Jožef .ie \ Ptuj. naznanil evropskim dvorom ta j Na Silvestrov veeer lanskega le-smrtni slučaj kot posledieo kapi. ta j«> bilo, kakor smo svojčas po_ | Samo pri papežu je navedbo vzro- roČali. vlomljeno v pisarno progov-j ka opustil. Poročal mu je: "V ?ie sekcije Ptuj in ukradeno okoli globoki žalosti javljam Vaši Sve-, 50.000 Diai. Prva poizvedovanja tosti smrti mojega sina Rudolfa.;,,^ imela nobenega pozitivnega Prepričan sem. da sočustvujete z i,.spt>ha. Končno se 'je posifčiib mano ob tej strašni izgubi. Jaz orožaiiški postaji na Bregu pri vidim v njej žrtev, katero je za- ptuin po dal?atrdtjneni in pnzna- .hteval Bog. kateremu sedaj vra- nj;l vrednem iskanju priti zlcv-in. cam s:na brez zc>petrsftavljanja. ^ i i » - i •• ' J J eu na sled. Aretiran je bil progov- ,Prosim V;i<. podelite meni in moji „ • , . . . ' . ,.v ... 1 J m u« lavee Iv., ki pn zaslisanju : družini svoj apostolski blagoslov"'. „ . . } , . , . na orozniski postaji tatvmo pri- | Kore-;pondenca iz mladostnih , - , -, , , . , , . 1 . ^ 1 , . . . . znal in bil oclda?i v preiskovalni zn- ani I-ranča -Jožeta je razposajena ,, / .. i. . . .. , v Maribor. 8 tem je po osmih ♦in kaze pozne]se£ra mrkega suvc ., ________. ^ mesecih razčiščena murna zadeva. . rena v segavem in norčavem raz- ... . , . , - . * , .. ^ . —, T ki je prinesla marsikomu toliko ne- polozenju. Večkrat ie Franc Jo- .. , „ - t, . . . prijetnosti m sumičen>. \ mteresu ;zet v svojih pismih naslikal ta alt , „. -i^i .človekoljubna in pravice je, da ! oni prizor, katerega je lioted {>o-! 1 . * •______u; „ __________________. *c<' že izdane (odredbe od strani di- rekcije drž. železnic prekliče jo in se s tem da prizadetim nekoliko nazoriti s peresom. Napravil Je ; prav komične figure, pajace, da-i me v različnih pozah, gospode it.l. j Predmet njegovega karikiranja ps n^ralne-a zadoščenja, so bili veilno samo^ivilisti. Uniforma je bila od persiflaže izključena. Enostavno življenje angle- Angleški milijonar baje živi redno kot ura. — Njegovo delo jc vsak dan isto. — Ob isti url vstane, ob isti uri je in ob isti uri leže k počitku. — Zabave ga ne mikalo. — Igra le golf. Angleški lord Leverliulme j«1 pred kratkim dovršil 70. leto svojega življenja. Navzlic svoji visoki starosti pa je tako svež In zdrav, da ga je neki radoveden novinar posetil ter hotel od njega doznati. kako je živel, da se je ohranil pri tako popolni čilosti. Bogataš je pri{>ovedoval: Ostal sem mlad predvsem rad; tega. ker sem vedno delal z lahko-jto in veseljem. Zdrav pa sem ostal I tudi radi reda. katerega sem se točno držal odkar sem se začel zavedati. da živim. Bolezni sploh nt poznam in to je. kar me napram-lja neizmerno srečnega. Fraik mojega življenja pa je sledeči: Ob pol pot i uri zjutraj vstanem. Nato telovadim 20 minut. Te gimnastike ne bo opustil za nobeno ceno. Potem se brijem in oblečem. Ob petih pijem čaj. katerega zavživam polagoma. Med sreba-njem prijetne tople tekočine pregledujem i>ošto. katero mi dostavlja urad že na vse zgodaj. Vsa pismo pozorno prečitam ter si izpišem iz njih važnejša mesta, katera potrebuje moj tajnik, da nanje lahko točno odgovori. To delo traja do pol osmih. Ob temu času mi prinesejo, na mizo pecivo, sadno konzervo, čajno maslo in čaj. Vse to polagoma prigrizljem. Meso zjutraj opuščam. Okoli osme ure začnem citati liste, katerih pa ne pregledujem nikoli dalj nego deset minut. Navadno preberem samo naslove. Potem čitam ostalo korespondenco in pol ure odgovarjam na naj-nujneša pisma. Ob pol deveti uri se podam v svojo tvornieo v Black friaasu poleg Londona. Ob devetih začenjam sprejemati posestnike, s katerimi se razgovarjam do sne ure popoldne. Ob eni obedujem v tvorniei. Popijem skodelico Čaja. povžijem dve mehko kuhani iajci in košček hladnega mesa. Četrt ure pozneje začnem podpisovati rešeno pošto. Ko je to gotovo, se vležem ter počivam 4C minut, kar mi de nepopisno dobro. Opoldanski odmor je prava božanska kopel j za vsakega duševnega delavca. Ob četrt na tri nadaljujem svoje delo, ki traja do po? šeste ure, ko izginem domov. Ob sedmih večerjam in po večerji docela pozabim svoje poslovne zadeve. Ta odmor, ki traja do naslednjega jutra, je zelo važen in ga ne bi hotel opustiti za noben denar. Zvečer sprejemam včasih goste. Če ne grem z doma, se vležem že ob desetih zvečer in to bree večerje. Čim se naslonim, za-spim in se ne prebudim do jutra. Zabave me ne mikajo in ne hre- \ F^T Kretanje pamikov - Shipping News 14. oktobra: Reliance, Cherbourg In Hamburg; — America, iGenoa. 16. oktobra: Berengarla, Cherbourg. K. oktobra: Mlnncfcahda. Cherbourg in Hamburg Westphalia, Cherbourg in Hamburg 18. oktobra: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Columbus, Cherbourg in Bre men; Deutschland, Cherbourg in p>m burg; Conte Rosso. Genoa. 22. oktobra: Pari*, Havre; Mauretanla, Cherbourg America. Cherbourg in Bremen. 23. oktobra: Martha Washington. Trat. 19. oktobra: Olympic. Cherbourg; Cleveland, Cher bourgr In Hamburg; Lancastria. Cher bourg; JIuenchen, Cherbourg in Bre men; Rotterdam. Boulogne; Duilo, Genoa, Pres. Harding. Cherbourg ii Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg in Hamburg. 29. oktobra: France. Havre; Aquitania. Cherbourg 1. novembra: Homeric, Cherbourg; Volendam. | Boulogne: Geo. Washington, Cher- ! br.urg in Bremen; Mount Clay, Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa 4. novembra: Colombo, Genoa. TŠ3 S Bremen, Bremen: S. novembra: Berengaria, Cherbourg Roohambeau, Havre. 6. novembra: j Pittsburgh. Cherbourg. . 8. novembra: 1-eviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Veendam, Boulogne; Sa*o- nia, Cherbourg. De Grasse, Havre; 12. novembra: Mauretanla, Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg; Albert BaJlin. Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Cherbourg: Columbus. Cher bourg, Bremen; L^i Savoie, Havre; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Nlew Amsterdam, Boulogne. 19. novembra: Varis, Havre, Aquitania, Cherbourg. 2C. novembra: Minnekahda, Cherbourg; Thuringia. Cherbourg In Hamburg. 22. novembra: Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bou-ogne; lippublic, Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg. 26. novembra: Berengaria, Cherbourg; France. Havre. 27. novembra: America, Cherbourg in Bremen: Zeeland, Cherbourg; Deutsehland. Cherbourg in Bremen; Minnekahda. Cherbourg in Bremen. 29. novembra: Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa; President« Wilson, Trst. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'QTmAS NARODA', NAJVEČJA SLOVENSKI DNEVNIK T rnaniHNTR TVR.*AV4W Zastopniki "Gias Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni na-Miatl naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto $fi.00: za pol leta $3.00; la Štiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. California: San Francisco, Jacob Lausln. Colorado: Denver, Frank Skrabec; Lea d v ill©, J- Tamnik; Pueblo, Peter Culig, John vJenn, Frank Janes h ; Sal id a, Louis Costeilo; Waleenburg, M. J. Bayuk. ndlanm: Indianpolis, Louis Rudman. Uinois: Aurora, J. Verbicb; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville* Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle- J. Spelieh; Ma scout ah, Frank Augustin; Xorth Chicago. Anton Kobal, Gertrude Ogrin; Springfield, Matija Barboricb; Waukegan. Frank PetkovSek. Kansas: Franklin In okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzaniller. Fr. Yodoplraa. Michigan. Detroit, Ant. Janezicb in J. D. Judnich. Minnesota: Cblsholm, Frank Gouie; Ely, Joa. F. Peshel; Eveleth, Louis Gou2e; Gilbert, Louis Vessel; Hibblng, John Pot Virginia, Frank Hrvatlch. Missouri: St. Louis. Mike Qrabrljaa. Montana: East Helena. Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec, New York: Gowanda, Karl Sternlaha,; Little (Calif*, Frank Masle. Ohio: Barberton. A. Okolish. John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Sim-čič iu Charles Karlinger; Collinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan In J. Kumše; Niles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton Kikelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, f.ouis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlne, John Demjfhar; Conemaugh, Vid Ro-rauSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina : Dunlo Ant. Tauželj; Export, Ixiuia Supančič. Forest City. Math Kamin : Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; (Jrwus burg, Frank Novak; Homer City in okolico. Frank Farenchak; Irwin, Mike I'aushek; Johnstown, John Polanc In Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run- Fr. Ma-chek in Fr. Podmilšek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in "D lakobich; Reading. J.Pezdirc; Steelton, A Hren ; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan: White Valley, Jurij Preivch; Willock. I. Peternel. West Virginia: Coketon, Frank Kodan. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond, G. J. Porenta. Wyoming: Rock Springs, Louis Tancher. , Poleg gorinavedenih so pooblaščeni pobirati naročnino tu ii vsi tajnik1 * K. J Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" $20 — B strešico ?a slovenske črke, 6, i, i- $25.- 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laliko vsak pita. Hitrost pisanja dobite i vajo. , BLOVENIC PUBLISHING COMPANY n Oartia&dt Stresi New York, H. T. M ' i * Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOK |« aamenjan po tor* ti S atari kraj. Je potrebno, da M natančno poučen o potnih 11 stik, prt' Ijagi in drugih strareh. Pojasnila, ki Tam jih aamoreaM dati vsled na£e dolgoletne lskuSnjaj Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi prt« poročamo vedno le prvovrstne par nlfre. ki imajo kabine tudi ▼ ILL ru< reda. Glasom nove naselniške postave, ki »e stopila v veljavo s 1. julijem 1924, tamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.C. ProSnjo za tako dovoljenje ee lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se poSlje prosilcu v rtari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce li ittri-ga kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vaako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Baal 82'Cortlandt St., New York ADVERTISE in GLAS NARODA DOBRA SLUŽKINJA dobi stalno delo v newyorakem lotelu. Plača po dogovoru. Vpra-iajte na : S2 Cortlandt Street, New-York City, N. Y. (3x 11. 13. 16) VSE DOLŽNIKE prosim, da mi nemudoma poravnajo svoj dolg, ker me je zadela .lesreča in potrebujem denar, 'pam. da bo vsak toliko pošten m vrnil v potrebi. — John Tomažič, Box 51S R. F. D. Xo. 2, Alleganv, N. Y. (2x 11. 13.) ZOPET NOVE SLOVENSKE VICTOR PLOŠČE — VSE PO 75c. 772R9 Veseli druži. Polka Polka Mazurka. Harmonika z gosi!. 7422 Deset zapovedi za dekleta_ Neža in Pavel. Smešna s harmoniko. 7423 Gorenjski valček. Harmonika. Na skok skoči. Harmonika. 7490 Vabilo. (Ip. Hude). — Pastirček. (Ig. Hude). — Moški zbor. New York. 7491 Marička valček. Weber band. Glazbeni valček. "Weber band 7492 Strelčeva ljubica- ŠotiS. O Izabela. Valček. Narrdna godba. 7557 Kavaierijska koračnica Holtzhacker koračnica. _ Narodna sodba 7558 V divnl dolini. Polka Krasna Marička. Valček. — Kramer band 7635 Brez nade. Polka. CeSka godba. Kmečka polka z vriskanjem 7651 Sezidal sem si. Poje E. Blaževič Slovenec Slovencu. Poje E. Biaževič a poStnino pošljite 35c. Cenike zastonj. Prave glasne Victrole prodajamo od_ »22.50 do »480. ae +iornom ali brez borna. IVAN PAJK 24 Main Street Conemaugh, Pa.