štev. 85. V Uubilanl, v ponMek 14. aprila 1919. Let© IsksSa razen nedelj h» prašnikov vsak dan Uredništvo je ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica It. 6/L, tTSiteljska tiskarna. Dopise trankiratl in pod« pisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. tnserati: Bnostolpna petit« vrstica 80 vic., pogojen prostor 1 K; razglasi in pOEiano vrstica po 80 vj. večkratne objave po * govoru primerna popust. £ Glasilo Jufoitlef. socialno - demoMne stranka. PesEraeana Stav. stase essB 3© vinarjev, »sa Karočnina: Po pošti ali e dostavljanjem na dom za celo leto 60 K, za pol leta 80 K, za četrt leta 15 K, za mesec 5 K, Za Nemčijo celo leto 65 K, za ostalo tujino in Amerikp 72 K. — Reklamacije % list so poštnine proste. Cpravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1, Učiteljska tiskarna. Telefonska Sl« 113, E3H Naše naloge. O konferenci strankinih zaupnikov, Včeraj so se sešli v Ljubljani zaupniki Jugoslovanske socialno - demokratične stranke na skupno posvetovanje o vseh onih neštetih javnih in taktičnih vprašanjih, ki tirjajo od stranke in od države takojšnje razjasnitve. Povejmo takoj, da ni naš položaj zavidanja vreden. Kriza sledi krizi, nimamo ničesar urejenega, podedovali smo vse nadloge in nesreče svetovne vojne. V tem oziru se naš položaj ne razlikuje mnogo od položaja, v katerem se nahajajo druge evropske države. Pravzaprav, ako primerjamo notranje prilike v Italiji, v Franciji in drugod z našimi, vidimo, da se mi v gotovem oziru nahajamo vendarle v boljših razmerah. Baš v tem spoznanju tiči ves problem. Pri nas je ureditev notranjih Prilik, konsolidacije države, organizacija prehrane, demokratizacija lavne uprave le vprašanje sposobnih vladnih ljudi, moderne vlade, demokratičnega parlamenta. Vse to nam Pa doslej manjka. In nam manjka zgolj po zakrknjenosti onih ljudi, ki vodijo pri nas vso pohtiko že nekaj desetletji, ki so se »živeli, ki nočejo ali ne morejo razumeti potreb in teženj nove Jugoslavije. Pa živimo vendarle v novi Jugoslaviji. Nazaj ne pojdemo, in prepričani smo, da bo še v doglednem času .Jugoslavija imela vso večjo moč, vzivala ves drugačen ugled, in njeni državljani vživali vse večje pravice, Vse večje blagostanje. . Zakaj vkljub vsem zmotam sedanjega časa so nam dani vsi pogoji ga intenzivno napredno življenje. Krasna bo Jugoslavija, ko bo od Uudstva. Treba nam je novih smernic, jieba nam je novih ljudi na krmilu države. Sposobnih mož imamo dovolj. Le možnosti udejstvovanja Jim le treba dati. Naša politika mora strem ti po notranji preporoditvi države. Delavsko društvo mora priti do svojih pravic. Ljudstvo potrebuje svobode in moderne zakonodaje. ud gibčnosti in prožnosti vlade je odvisno, da se prepreči hujše pretrese. ali pa da pride do boja na živ-‘Jenje in smrt Delavstvo je na vsak način pripravljeno na vse. Organizacija je njegova nepo-sila* NanJ° se vpira, njej bo trp?, ,naša £!avna naloga v tem da Pridemo do posled-v nJ°* Naše strankine žavne organizacije^*^ n0Ve ko ka1erVew°si\?^^pre' In kakor se polju notranje politike na demik™ ticno stališče, tako moramo zašle LISTEK. VT\To PII,ON: ter* vila pil MjMti t Objavljamo sledeči zanimivi članek, ki ga je prinesel naš družinski hst »Svoboda« v zadnji številki: Da naša dosedanja šola ni mo- Kla vzgojiti v otroku ljubezni in zanimanja do umetnosti, mora vsak pritrditi, če pogleda v šolske risanke, kl ne nosijo prav nikakega izraza umetniškega hotenja otrokove duše. v njih najde človek le črte, pri katerih se roka otrokova krčevito ^Prijemlje svinčnika, hoteč ustvariti Pekaj iz sebe, toda stroga in tuja ro-učiteljeva jo sili od pike do pike, vodoravno, poševno, navpično; za uk e neokorne in naivne poteze otrok nL naid10 nagnenjem njegove mlade oseb- dovati tudi na polju naše zunanje politike le demokratična načela. Samo-odločevanja narodov, evo naš glavni princip v narodnih in mednarodnih vprašanjih! Kot smotreno organizirano stranko pa hočemo usmeriti svoj boj na način, da ne bo nesoglasja med hotenjem in možnostjo. Vse dogodke hočemo trezno zasledovati, da Jih vedno na najboljši način izrabimo. Naša glavna naloga, zlasti v teh zgodovinskih časih, pa mora biti predvsem ta, da z vsemi silami obvarujemo enotnost in discipliniranost stranke. Ne rušimo trdne temelje organizacije in stranke s prenagljenimi koraki! Sklenjena enotna stranka, sklenjena enotna volja delavstva, to je naša glavna potreba v tej odločilni uri. Od tega je odvisna naša bodočnost, bodočnost brezpravnih in razlaščenih, bodočnost socializma. Pred vihar|em? Nekaka tesnoba navdaja tudi pri nas vse prebivalstvo. Nihče pravzaprav ne ve, odkod prihaja ali vendar čuti vsakdo, kakor da bi se pripravljal vihar, vihar, ki ga ne poznamo. Neverjetna nervoznost tiči v našem ljudstvu in le kdor je slep, kdor je gluh, kdor ne ume situacijo in nima zmisla za socialni razvoj, za naravne družabne pojave, ki se cimijo zaradi nevzdržnih posledic voine in kapitalističnega izkoriščanja, Živi v svoji flegmi dalje. Oroze nam stavke. Stavka železničarjev je pred durmi. In le-li čuda ? Če pomislimo, da vlada železničarske zahteve kar odklanja, če svojim uradnikom in uslužbencem ne dovoli potrebnih pomočkov. če ne ukrene ničesar, kar bi omogočilo prehrano, če zapira meje in s tem za-davlja našo industrijo in spravlja tisoče, stotisoče ljudi ob zaslužek s svojo nezdravo domačo in zunanjo gospodarsko politiko; kaj še preostane, kakor da pride do katastrofe, ki utegne imeti velike posledice, o katerih seveda danes še nismo na jasnem. Ni to malenkost, to je igra z usodo jugoslovanskih ljudstev v gospodarskem in političnem pogledu. Nastane pa prav važno vprašanje, kako se razvije ta zagonetka, ki tako nervozno utriplje pred našimi očmi. Silno težko je to vprašanje in prav posebna in trezna razsodnost je potrebna, kadar razmo-trivamo to vprašanje, zlasti pa je vprašanje važno, ker ga je mogoče spraviti v pravi tir, če bi bila le resna volja in umevanje položaja. Če prične stavka, ena večja, več manjših, se ustavi promet, industrija, ker ne bo premoga, lakota nastane, ker ne bo dovoza živil, ki jih pri nas nimamo; ali Je potem mogoče, da se reši kriza brez velikih žrtev, ki bo- do zadele v prvi vrsti delovne sloje, neimovite; ali ni gotovo, da nastane popolna zmeda, ki Jo bo mogoče odpraviti šele v nekaj mesecih? Vse to ni malenkost, vse to je opomin zlasti našim organizacijam političnim in strokovnim, da so pripravljene, da trezno presodijo položaj in ne store ničesar, kar bi utegnilo dovesti do anarhije. Organizacije so odgovorne za red, odgovornost zanj morajo prevzeti tudi, če so razmere nevzdržne ter da mora delavstvo te ali one stroke v stavko. V sedanjem razvoju čakajo delavstvo velike naloge, naloge, ki utegnejo silno vplivati na razvoj človeške družbe, in prav zaraditeea je važno, da se organizacije edajo svoje naloge ter izvedejo v svojem področju najstrožjo disciplino, da postanejo zaupniki res pravi voditelji organizacij tudi v najkritičnejšem položaju, da na podlagi treznega presojanja in vpoštevanla okoliščin dovedejo po enotnem, skupnem načrtu stvar do konca, ali do meje. ki le času in razmeram primerna. Neomejeni vpliv zaupnikov v organizacijah je vedno nujna potreba, tembolj pa sedal, ko se nam bližajo prav resni časi, še bolj resni časi. Vsak zaupnik mora vedeti, kaj hoče, vsak organiziran delavec mora biti neomajen boritelj po zmislu, načelih in sklepih, ki ifh je napravila njegova organizacija sporazumno z organizacijami vseh drugih strok. Le skupno delo, skuoen boi utegne rešiti delavstvo iz te velike krize in na ta boj za obstanek se le treba pripraviti v celoti. Ta opomin veljal nam vsem, posameznikom in organizacijami »Hura!“ Prlsnevek k poglavju o Jugoslovanski svobodi in demokraciji. Naš bivši zastopnik v belgrajski vladi, sodr. Korač, Je te dni prejel iz Stare Pasove sledeč velezani-m iv velezgovorni brzojav: »Aretacije članov socialistične stranke se nadaljujejo po nalogu civilne in vojaške oblasti pod poveljstvom srbskega poročnika Mišiča. Vsi aretiranci so bili poleg običajne kazni še oklofutani ter so dobili od 30 do 40 batin. Večina aretiranih Je vsled tega nevarno bolnih. Družinam se Je prepovedalo obisk. Prosimo od-pomoči!« Vse jugoslovanske stranke vabimo na skupno sodelovanje v imenu jugoslovanske svobode in demokracije. Predvsem narod, potem stranka! Hura! Hura! Hura! Živela Jugoslavija, živela Srbija, živele batine! O civilnem zakonu. Pol leta je že za nami, odkar se je izvršil preobrat. Veliki državi Nemčiia in Avstrija sta razpadli ka- nosti, zato je sovražil in malomarno puščal vnemar risanje ravnotako kakor druge predmete. To ne velja samo za ljudsko, temveč tudi za srednješolsko vzgojo, in to še v večji meri, ker se učenec pozneje jasno zaveda napak iste. Smelo lahko trdim, da mi srednješolska izobrazba ni prav nič pomnožila tega, kar sem se priučil risanju — izven šole; tudi ljubezni do umetnosti se nimam zahvaliti šoli; nasprotno, kadar sem vstopil v risalno sobo, mi je bilo vedno, kakor da bi prišel v ledenico. Neprestano kopiranje mavčevih odlitkov mi je še bolj mrzelo, ker ni bilo tiste vezi, katera veže človeka z živo lepoto narave. Ne spominjam se, da bi kedai v šolski uri risanja napravili kaj takega, kar bi zadovoljilo mojo notranjost. Teh razmer niso toliko krivi posamezni učitelji sami, kot ves ta zastareli učni sistem, čigar zakonom se morajo po hlapčevski pokoriti. Vso to gnilobo in zastarelost naših šol sem še globlje občutil, ko sem se na Ruskem, pri razupitih boljše-vikili, na lastnih skušnjah prepričal, kaj vse lahko nudi otroku šolska vzgoja, če ie v Btravih rokah. Samo y par potezah naj očrtam šolsko vzgojo pri boljševikih! Vsaka boljševiška odredba glede šole izvira iz zavesti, da tiči v mladini vsa bodočnost ljudstva, in od šole je odvisno, kako jo vzgoje; zato jo gojijo z največjo požrtvovalnostjo; stara generacija ni več zmožna preurediti obstoječega družabnega reda, ker tiči z vsemi koreninami v stari gnilobi. Sola spada v delokrog komisa-rijata za kulturno prosveto, ki je popolnoma enakopraven z ostalimi ko-misarijati sovjeta. Pod sovjetsko vlado je bila vpeljana splošna šolska obveznost, na novo ustanovljenih 11.000 šol (po uradnih poročilih) in vpeljane najradikalnejše reforme. Y malem mestecu, kjer sem živel, je mestni komisarijat ustanovil tako-zvano ljudsko univerzo, kjer se je proti neznatnemu plačilu učilo od abecede do najtežjih znanosti; predavali so povabljeni vseučiliščni profesorji. V zavesti, da se tako radikalne reforme ne dajo izpeljati s starim učiteljstvom, so reformirali bolj-Ševiki v prvi vrsti ono samo; v ta namen so zbrali med počitnicami v mestu vse učiteljstvo na državne stroške, kjer so se intenzivno izpo- kor hišici iz igralnih kart in na njih ozemlju so nastale samostojne države, katere so se konstituirale —kolikor je trenutno bilo mogoče — v okvirju narodnostnih meia. Tako tudi Jugoslavija. Imamo torej samostojno državo, lahko sedaj gospodarimo po svoje. Nekaj pa pri nas v Jugoslaviji manjka: Mož, kateri bi imeli železno voljo, vzeti vajeti resno v roko. Imamo sicer tudi pri nas pametne in resne može, toda ti ne morejo priti sedaj še na površje, ker jim meče peščica mogotcev vedno debelejše klade na pot. Nerazsodna množica pa, trenutno pijana narodne zmage, pomaga gospodi in gre v boj — zoper samo sebe. Seveda tista pijanost počasi ponehava in politični maček se pojavlja. Ze opazujemo, kako se ljudje kislo drže. V času, ko druge mlade države tekmujejo z naredbami na polju socialne politike, se opaža pri nas samo najhujša reakcija in konservati-zem. Gospodje pri vladi nimajo zmisla za nepredek. Ako imaio mržnjo do Nemcev in Ogrov — naših najbližjih sosedov — in jim taista ne pripusti, slediti tema državama na potu socialne reforme, potem naj bi vsaj sledili češki republiki, saj pravijo, da so Čehj naši bratje. Tam prihaja an dan naredba za naredbo in daleč, daleč so že pred nami. Ena prvih reform na Češkem le bila baš upeljava civilnega zakona. Češka vlada Je takoj spoznala, da mora izginiti tozdevni zastareli zakon, saj je ravno v tem največja c vi ra vsega napredka in noben pameten človek ne more — ako še toliko premišljuje — zapopasti, zakaj ga katoliška duhovščina še vedno tako trmoglavo zagovarja. Ni dolgo temu, ko Je prinesel »Naprej« članek iz »Arbei-ter Zeitung«, v katerem na kratko opisuje vzklik ločene žene. Do kosti pretrese človeka, ako čita podobne vrstice, katere so javna obtožba tistih, ki si osvajajo pravico, zatirati osebno prostost Človeka. Kaj opravičuje, da se še nadalje, zlasti po vsem tem, kar se Je zgodilo tekom vojne, človeštvo uklepa v verige neločljivega zakona? Nobenih pametnih razlogov ni tu! Ali ni mogoče presekati oni gordijski vozel, ki tišči v nesreči na milijone ljudi in vsled katerega trpe cele generacije otrok? Saj vemo, kaj se je vse zgodilo tekom vojne tudi pri nas. Skrajni čas je, da se tudi pri nas uredi to. .velevažno vprašanje, da pokažemo, da smo se i na tem polju povzpeli do zrelejšega, modernega pojmovanja. Izhod je v tem, da se dd vsakemu bitju možnost, da si poišče sebi primernega druga. To možnost pa nam nudi le civilni zakon, in ta zakon zahtevamo mi, ki želimo, da pride sreča in mir tudi v družine. S—k. Vodila za socialistični akcijski program. Spisal Karel K a u t s k y. (Konec.) Davčna politika. Opozorili smo že na to, da se mora razlastitev socializiranih podjetij izvršiti potom premenjave (odkupa), ne konfiskacije. Za to ne govore le razlogi pravičnosti, da konfiskacija zadene le nekatere kapitaliste, ne razred, in ne samo kapitaliste, temveč tudi manj imovite ljudi. Za to govore tudi ekonomični razlogi, ker bi konfiskacija proizvajajoče kapitaliste v, največji meri vznemirila in motila v trenutku, ko potrebuje produkcijski proces največje obzirnosti. Odškodnina se izvede najbolje z izdajo državnih zadolžnic .s primernim obrestovaniem. Enaki razlogi kot za odškodnino govore tudi proti enostavnemu uničenju vojnih posojil. Poleg razlogov, pravičnosti je tu pomembno, da obstoja, preden je socializacija popolnoma izvedena, kapitalistično obratovanje v polni izmeri naprej; dalje, da nas še obdajajo kapitalistične države, katerih živila in sirovine rabimo, ki jih je zaenkrat mogoče dobiti le potom posojil. Neomajen kredit tvori tedaj važen predpogoj našega ekonomskega življenja. Obrestovanje vojnih posojil in odkupnih vplačevanj bo zahtevalo velike denarne vsote, katere se morajo prenesti potom davkov na posedujoče sloje, To je davčno-tch nično težko vprašanje, ne pa ekonomično, ker ne pomenja vpostavitev novih vrednot, temveč samo prenos že obstoječih. Ce morajo za te obresti vsako četrtletje prispevati posedujoči oko« lo pet milijard, potem ti vplačajo te na primer v septembru in v oktobru, vrne pa jih država, četudi ne enim in istim osebam. Niti država, niti kapitalistični razred ne bo zara-ditega bogatejši ali ubožnejši. Drugače je z obrestmi, ki jih je plačati za vojno škodo ali nova posojila v inozemstvu. Ta gredo ven, ne da bi se vračala. Pomenjajo zmanjšanje dohodka kapitalističnega razreda, če jih ima ta doprinesti, in obubožanje države. Te dolgove vrniti bo nujno potrebno, kar bo zopet povzročilo nova davčna bremena. K temu je prišteti poleg normalnih upravnih izdatkov države še stroške za podpore vojnih pohabljencev in nezaposlenih. Ti pomnoženi izdatki se utegnejo pač še nekoliko zmanjšati. Predvsem se morajo izdatki za oboroženo moč reducirati na minimum enako z odpravo stalne armade kakor tudi z ustavitvijo vseh novih oborožil. To ni samo politična zahteva demokracije, tem- polnjevali v strokovnih tečajih; ri- sanja so imeli po dve uri na dan, ob- iskovali so večerne lekcije o umet- nosti, umetniški zgodovini in vzgoji. V že omenjenem mestecu je komisarijat za narodno prosveto ustanovil, oziroma pomnožil otroške vrtce, katerih naloga je bila, pre-skrbljati mladino z vsestransko duševno in telesno hrano. V te vrtce se je sprejemalo v prvi vrsti proletarsko deco v starosti od dveh do dvanajstih let, ker starši revnejših slojev običajno nimajo časa, da bi se zadostno ukvarjali z vzgojo svojih otrok in so tako skoro prisiljeni pustiti svojo deco, da se potepa po ulici. V otroških vrtcih je bil otrok nahranjen do sitega, medtem ko je bil doma obsojen na lakoto. Sploh se je vpeljala kuhinja pri vsaki šoli in v reformnem načilu je bilo tudi, da se učenec preskrbi ne samo s hrano, ampak tudi z oblačilom, kar se pa pri vladajočih razmerah ni moglo natančno izvrševati. Duševna hrana v otroških vrtcih je obstajala razven rednega šolskega nouka še v praktičnem vežbanju, plesu, plastiki itd.; za vsak posamezen predmet je bil nastavljen poseben strokovnjak, če- ravno ne izšolan pedagog; takih je primanjkovalo. Risanje so učili ustvarjajoči umetniki sami. Razven šolskega pouka so bili v programu tudi takozvani otroški prazniki na prostem, kjer so otroci v ritmu gla* sbe tekmovali v plesu, begu, nastopali kot igralci v različnih predstavah itd. Kakšnega pomena ie bil tak praznik za dušo otroka, pač ni treba poudarjati. V otroškem vrtcu, kjer sem tudi jaz poučeval, smo razdelili otroke po starosti na dve skupini. Risanja je bilo vsak dan po eno uro; materijal, katerega smo uporabljali, je bil popolnoma brezplačen; tudi barve niso manjkale, čeravno se jih je sicer z največjim trudom kupovalo. Sam črn svinčnik ni otroku nikoli zadostoval, vedno je zahteval življenjapolnih barv. Učna metoda, katere smo se posluževali, je obstojala v tetn- da smo otrokom v začetku pouka samo označili niihovo nalogo, v nadaljnjem Jim pa pustili popolnoma svobodno roko. Popravljali smo kolikor mogoče malo ali Pa oic. Nalog . dajali take, ki najbolj odg ;' duši otroka, kakor n. pr. !. Ko storiš to, postaneš dober podložnik naše vlade, navdušen Jugoslovan, postaneš kristal med premogom. Jaz sem poskusil — a m sH UbcrJ ti drugo pot! . — 3 — Dnevne vesti. — Ljudski shod krajevne politične organizacije za Ljubljano !«i okolico se je vršil včeraj popoldne pred »Mestnim domom« ob impozantni udeležbi ljudstva. Potek sho* da se je mirno izvršil. O shodu bomo jutri poročali, ravno tako objavim« jutri na shodu sprejeto resolucijo. — AH Je naš denar res tako mai’:,r;; še ni, pač pa, da se je korupcija ruštva že tako vzgnezdila — i; • no na Hrvaškem — no ,pa tud: n nas. da je oderuštvo kar ncl : rakterlstikon današnjih L:. • vprek. Dobiček najmanj lOO^o v; je danes parola. Amerikanka • ! . in mast recimo se dobi še z a o:;-majhno vsoto naših kron. čeprav ; de tako daleč iz tujine, doma na ■ domači produkti za iste naše kvo!i<; tako dragi! Kje Je vzrok? — Kupčile na debelo. Na Rimski cest! se nahaja pisarna za živila, ki je prodajala moko po 345 K na debe- lo po 80 kg v vrečah. Zaloga je bila v kratkem razprodana. Seveda revni ljudje si moke niso zamogli kupiti, ker nimajo toliko, da bi mogli kar 282:00 K dati naenkrat za mokoi Moko so kupovali večinoma pre-kupci in pa taki, ki Jim itak ničesar ne manjka. Ali bi ne mogla aprovl-* zacija nakupiti tako moko, da bi Jo ljudje kupovali v malih množinah?, — Kai Je svobodna trgovina? Ce greš po Ljubljani, vidiš po vseh »štantih«, branjarijah in nekaterih tr* govinah belo pecivo od žemelj d<* belih hlebcev in pogačic. Vsak« branjevka ima danes pravico pekov«* ske obrti, pravico za kupčevanje Z blagom in vrag vedi s kom še. S tem seveda blagovne cene dosežejo prav bajne cene, predno pridejo V roke konsumentu. Kar Je pa takega^ da bi moral In mogel kupiti le v ma-i lih množinah, pa moreš kupiti le »n« debelo«. Pa kako boš. če nimaš toliko za eno stvar!? Danes gre samci na debelo! To prodajanje in kupovanje na debelo naj bi se uredilo in kontroliralo! — IJrad za prehrano v Ljubljani Vsled odredbe ministra za prehrano in obnovo dežel ima urad deželne vlade za prehrano v Ljubljani naslov: Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel; odsek za Slovenijo. — VIšH šolski svet ie odpustil iz šolske službe au javnih in meščan- »Iran 3. Ških šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Marijo Roschker, stalno učiteljico v Slovenski Bistrici. — Vlaki. S 15. aprilom 1919 se opustijo na progi Planica - Kranlska Rora-Ljubljana glavni kolodvor vlak st. 1711 in na progi Bistrica-Bohinj-sko jezero-Jesenice vlak št. 18. Mesto njih se upeljejo dnevno redno na progi Planica-Ljubljana glavni kolodvor vlak št. 1715 in na progi Bistrica - Bohinjsko jezero - Jesenice v ak št. 84. Vlak št. 1715 odhaja iz l lanice ob 4.59, iz Jesenic ob 6.29 Popolde ter dospe v Ljubljano glavni kolodvor ob 8.44 zvečer. Vlak jft. 48 odhaja iz Bistrice - Bohinjsko >ezero ob 4.13 in prihaja v Jesenice ob 5.39 popoldne, kjer ima zvezo na vlak št. 1715. — Izprememba voznega reda. ‘Ja se potujočemu občinstvu olajša zveza med Verdom, Borovnico, Preserje in Brezovico na eni strani in gorenjsko, Dolenjsko, Mariborom in i tnjein na drugi strani, izpremeni •lužna železnica dne 15. aprila 1919 vozni red vlakov med Ljubljano in !V_erdom sledeče: Vlak 61 odhod iz Ljubljane gl. k. 7.12 dop., prihod na ijerd 8.05 dop. Vlak 62 odhod iz Verda 8.50 dop., prihod v Ljubljano gl. k. 9.41 dop. Vlak 63 odhod iz Ljub-a Pop., prihod na Verd 3.54 pop. Vlak 64 odhod iz Verda 4.39 pop., prihod v. Ljubljano gl. k. 5.30 dl^ se na progi Prager-sKo-Kotonba-D. D. opusti vlak 207 y 207 a; odhod iz Pra-^ 10.25 zvečer; prihod v Ko-imn r?’ ponoči. Ta vlak , a 11‘l * ragerskem zvezo iz Ljub-jane k vlaku 42 (odhod iz Ljubljane K. 5.55 pop.) , ", Računanje časa od polnoči uo polnoči t. j. od 1 do 24 se uvede v Uavj SHS od 1. maja dalje. "T Begunci, pozor! Pričenši s pondel]k°m 14. t. m. se bo uradovalo vliL oH£dovalnem uradu 7a ke-M X Ljubljani«, Dunajska no?? . 3®>* l- nadstr. od 8. ure do-do 2. ure popoldne. Begunci aj vzajnejo to na znanje in naj po .•»n nikar ne hodijo v urad, ker ne 0 tar,i nobenega uradnika. T; Narodna čitalnica ▼ Pliberku a..Aoroškera potrebuje za svojo ■^i^nico nujno knjig, zlasti pripo-vsebine; predvsem dobro-Svii etrlki »Zvona« ali »Dom in nam « ^od°I-mbi, rojaki, priskočite >>W KorS“f POmaKalte m pro-^Sei»n občinam, orožniškim po- sovS 10 z«0niis^ uradom! Ker ie oviažno obstreljevanje mesta Velikovec m mostu čez Dravo onemo-soUo uradovanje okrajnega glavar-nifi iIn , s prebivalstvom, se je Okrajno glavarstvo Velikovec začasno preselilo v Dobrlovas. Pisma sfvo vtn,nasIov: »Okrajno glavar-«v oVehkovec v Dobrlivasi«. o ,*.of?vanio v in preko nemške- Nemško-štalerska de- V NenSkftta* 0di‘edila* da *e prihod ki imo • ^ Stajer dovoljen 1. osebam, Kiimajo dovoljenje za prihod od delfine vlade v Gradcu, 2. uradnikom drugim javnim organom, ki imajo Pismen služben nalog, 3. osebam, ki ,, 30 poziv štajerskega sodišča ali glavne oblasti, 4. osebam, ki name-inlf pot.ovati skozi Nemški Štajer Te ns^h1 e]0 to d°kazati z dokumenti. cIUi v tdu ,e toIiko časa mu- zvezo z v ga ]e Potreba za stalno bivalfev K1 imaJo svoie Nemško Štajersko nrS f ki S0 na trebujejo Posebnega rti »' ne p0' prihod, če morejo Potrebna dokazila. Q0rTn; ^Se ^ffovske nastavljence sremske poživljamo, da se prijavi- lialnlm pre5e sv0} Prist°P Priprav-levn V odboru za ustanovitev kra-® skupine »Zveze trgovskih na-stnVri-eilc?v v Kranju«. 7’rgovski na* Po- Aenc’ Gorenjske, pristopite kor-eiij1 °. naši stanovski oragniza iinam^-^ nas težke naloge, urediti bomn tnVa zadeve; doseg!} pa njer; J*SiU'10 ,takrat, če borno str-iVsi 7a vrSl° falango. Geslo bodi: 1Za enega, eden za vse! cev m '-'V02« trgovskih nasiavljen-one I-11 m ozemlju vabi vse Vaški, i° se vpisa,i v srbo-Iir-sredn *LIrz> da se udeleže pouka v zvečeV v° ,/'• m' od 8' do 9- ure fgeom 1 ealki, prvo nadstropje kReorn- r‘s. desno). Pouk se bo vršil redno vsako sredo in soboto. Obenem se vabijo vsi oni člani, ki se dosedal še niso vpisali, da se takoj vpišejo. — Odbor. — ?. splošno društvo jugoslovanskih vnokojencev v Ljubljani sklicuje javen društven shod v torek ob 10. dopoldne pred »Mestni dom« v Ljubljani z dnevnim redom: Beda vpokojencev in zahteva takojšnje od-pomoči. Društveni člani in tisti, ki hočejo pristopiti k društvu, dobijo pred shodom od 9. uo 10. ure ravno tam društvene izkaznice in pravila. Tovariši, čas je resen! Pridite polnoštevilno, da dejansko nastopimo. — Predsednik. —^ Zagrebško vseučilišče. V petek so pričele na hrvatskem vseučilišču velikonočne počitnice. Vpisovanje v letni_ tečaj se prične s 1. malem t. 1. V zimskem tečaju je imelo vseučilišče skupaj 2451 slušateljev, od teh 1176 juristov. 322 filozofov in 582 medicincev, ostalo na raznih drugih oddelkih1._______________________ Iz stranke. Seja izvrševainega odbora se bo vršila nocoj ob 7. zvečer v upravi »Napreja«. Ožji odbor za proslavo !. maja ima sejo v sredo ob pol 8. zvečer (Mahrova hiša). Točna udeležba. Naročnikom „Majskega spisa“. V proslavo Prvega Maja kda »Slovenska Socialna Matica« serijo razglednic (šest), po originalnih risbah slovenskih umetnikov. Razglednice bodo stale (posamezen komad) 12—16 vin. Skupno z »Majskim listom* bomo poslali našim organizacijam tudi toliko razglednic, kolikor so naročile »Majskega spisa«. Nadelamo se, da bodo sodrugi in sodru-žfce z veseljem posegali po teh umetniško izdelanih razglednicah' in da še pred 1. majem naročnino obnove. Strokovno gibanfe. Iz strokovnih organizacij. Seja ožjega odbora Osrednjega društva kovinarjev se vrši v torek zvečer takoj po deiu. Na velikonočni pondellek, dne 21. aprila se vrši v gostilni gosp. Novaka točno ob 3. uri popoldne shod tukajšnjih kemičnih delavcev. .Vzpo-red: Nadomestne volitve v odbor ter stališče k zadnjemu mezdnemu gibanju. Polnoštevilna udeležba dolžnost! Jesenice. Shod kovinarjev bo v torek ob 4. popoldne na Savi pri Jelenu. Shod je važen z ozirom na politični položaj. Udeležite se ga! Narodno gledališče. Dramsko gledališče. Vsak dan ob pol 8. zvečer: 14. aprila, pocdeljek »Španska muha« za B 2/45 abonement. — 15. aprila, torek zaprto. — 16. aprila, sreda »Veriga« ob znižanih cenah Izven abon. — 17., 18. in 19. aprila zaprto. — Operno gledališče. 15. aprila, torek »Slovaška princeska«, za C 3/47 abon. — 16. aprila sreda »Ugrabljena Evelina« in »Pa. gliacci« za A 46 abon. — 17., 18. in 5 rila (četrtek, petek in soboto), Oiu. iedališče zaprto. ».i i.c -en«. Izšla je 7. številka »Plamena«, edine kozmopolitske revije na Balkanu, ki izhaja v Zagrebu pod uredništvom Cesarca in Krleža. — Prinaša aktualen velespev francoskega pesnika Marcela Marti n e t a, ki je v krvavi krizi te mednarodne vojne ohranil v sebi nepokvarjeno dostojanstvo človeka, in ki se ni nikdar ponižal do šovenske Si!11, ne mržnje mnogih fran-nii™, akademikov in poklicnih pes-' A Simič je zastopan s tremi l’,™* ® bolesti^ bogu in tajnosti človeške duše, a Cesarec opeva »Na poslednjim tračnicama« kroniko zadnjih dni oktobrskega poloma premagane monarhije. Ivan Puinik piše o Sinaju človeštva in o Času Mosta-gradnje, pesmi polni humanega in pomirljivega optimizma in upanja v svetlost. Nadalje je pridejano pismo iugoslovanski cenzuri, v katerem se uredništvo zgraža na zadnjo zaplenitev Singerove drame v marčevi dvojni številki »Plamena«. Krleža je zastopan z enodejanko *U Predve-čerje«. — »Plamen« je neodvisen forum za rešavanje vseh kulturnih problemov. Cena posamezni številki je 2 K; 12 številk vplačanih naprej 20 K. Založništvo »Jug«. — Uredništvo in administracija: Zagreb. Iliča 7. Mana kiparskih koraporici} Marina Sta dina. Ravnokar je izšla v založništvu »Plamena« rnapa kiparskih komp • ij Marina Studina, s pred- i govorom 11J k a Gorenčeviča. Cena mapi, ki vsebuje sedem izvrstnih reprodukcij, je 10 K. Cisti prebitek v prid g. Studina. Naroča se pri »Plamenu«, Zagreb. Iliča 7. Gospodarstvo, Stališče francoske socialistične stranke večine nanram konsuruno-zadružnemu gibanju. Pri zadnji seji izvrševainega odbora francoske radikalne in radi kalno-socialistične stranke Je poro čal bivši državni podtajnik poslanec Justin O o d a r e o podraženju vseh življenjskih potrebščin ter o delovanju konsumnih zadrug. Po izjavi g Deshage. tajnika parlamentarne zadružne skupine in po popravkih po slanca Justina Je bila odobrena in objavljena naslednja resolucija: »Uvažujoč važno delo, ki so ga izvršila v minoli vojski konsumna društva in pripravljajoč se na težke čase, ki še čakajo francosko ljudstvo v sedanjem prehodnem gospodarstvu, smatra izvrševalni odbor za svojo dolžnost, da ne podpira le kon-sumno-zadružnega gibanja, ampak ga tudi na vso moč širi. Kons- zadružno gibanje ni le sredstvo, s kate rega pomočjo se bori ljudstvo proti podraževalju življenjskih potreb ščin, ampak ono mu tudi daje možnost, da se seznani z izdelavo blaga, ki se^kupuje, prodaja ter z razdelitvijo življenjskih potrebščin: enako omogoča ono tudi ljudstvu, da nalaga svoj denar v prospeh velikega socialnew dela, ki bo v korist njemu Samemu. Zadružno gibanje je že sa mo zase učinkujoče sredstvo za gospodarsko uveljavljenje v narodnogospodarskih vprašanjih, ter vzga iajoče sredstvo za vprašanja, tičoča se demokracije.« Ta resolucija, ki je bila sklenjena od izvrševalnih odborov omenjenih strank, izvira iz polnega prepričanja o potrebi zadružnega gibanja, ki je izvršilo na Francoskem v dobi vojne ne le za svoje člane, ampak tudi za vse konsumente, delo neprecenljive vrednosti. O francoskem z« družnem gibanju je znano, da so v vseh, od vojske ogroženih ozemljih, ostajale prodajalne odprte kakor so tudi vztrajali uslužbenci, dokler so mogli ter delale za svoje člane; velikokrat se je zgodilo, da so vsi privatni trgovci in podjetniki kake kra-ie že davno zapustili in s tem seveda tudi svoje konsumente, dočim Je bilo delo v prodajalnah konsumnih društev še v polnem teku. Konsumne zadruge so bile one, ki so skušale -v kolikor so pač mogle in Je bilo to v njihovi moči — olajšati trpljenje in gorjč izsesavanega nesrečnega ljudstva. Enako so delali tudi belgijski zadružniki, ki so otvarjali v vsakem kraju, kamor so bili pognani od svojih nasprotnikov, nove prodajalne, da bi kljubovali s tem nesramni verižni trgovini, ki je vedno ravno tam, kjer sta vladala največja beda in pomanjkanje, odpirala svoje nenasitne žepe. Konsumna društva se silovito širijo po celem svetu; v krajih, kjer je bilo ljudstvo vsikdar tuje za ta gibanja, imajo sedaj poedine konsumne zadruge po več tisoč Članov. Sko-ro vse politične stranke začenjajo polagoma uvidevati potrebo organizacij konzumentov, kar so tzv, »pošteni tkalci rockfeldski« že v letu 1843. spoznali. Najbolj se zanimajo za to gibanje seveda socialno - demokratične stranke. Druge Jim navadno sled6. V prihodnji dobi bodo preskrbovale vse ljudstvo — v kolikor se to ne bo samo — le konsumne zadruge. Precej velik primer imamo v tem že v Rusiji. Vse preskrbujejo konsumna društva, in preskrba ni slaba. Če bi jim dali seveda vsi rovarji proti njim več prilike za boljši razvoj, bi bilo vse, vse drugače. Jus. Koruzo v stoiiih prejme Žitni zavod še pred Veliko nočjo. Cena koruzi v storjih je 130 kron za 100 kg, prosto nasuta v vagon, franko Ljubljana; deske in morebitne prazne vreče se morajo vrniti. Naročijo jo lahko županstva, aprovizacijski odseki in gospodarski odbori. Ta koruza se občinam ne bo računala v kontingent. Naročniki naj navedejo natančen naslov, pošto, bližnji brzojavni urad in železniško postajo. Zadružno gibanje. Na velikonočni pondellek, dne 21. aprila 1919 se vrši v Prevaljah konferenca zaupnikov konsumnih organizacij na Koroškem. Na vzporedu je razgovor o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Pričetek ob 9. uri dopoldne. Kraj določijo zaupniki v Prevaljah. Konference se udeležita sodruga Anton Kristan in Filip Urat-nik i?. Ljubljane. Agitirajte za uaae časopise l Slika iz življenja od danes. :To je nekaj čudnega. Čudna lastnost . Grem po cesti. Tavam, tavam, vidim moža, ženo, pa mu vidim v dno duše, vidim duševno revščino njegove individualnosti . . . Srečni smo s svojo »novo« domovino. Da, še preveč srečni. — Kaj se ml sanja? Saj so me vendar zmotile furije, grde furije. Ta leta vojne sem prespal. Čutil sem jih samo v sanjah — ali vi ste jo gotovo okusili vsak po svoje. — Odkrit sem in povem vam, da sem v teh sanjah živel kot ptiček, ki ne seje in ne žanje, pa vendar bog skrbi zanj in za njegovo življenje . . . Ko so nehale sanje, je nehala tudi noč. •V kupeju sem se vozil po plodovitem polju; ali to polje je tako pusto, tako brez življenja, čeprav je plodovito. No, ljudje so rekli, da je denar vse — več kot setev in žetev, več kot delo. In rekli so tudi, da za prihodnjost ne marajo in nanjo ne mislijo! . . . Ali jaz sem videl takrat, ko sem se vozil preko polja, tudi duše in čutil čustva tujih src. Grozno so enostavna . . . No, so pač človeška ! Ali zazdelo se mi je, da drugi te enostavnosti ne vidijo ... Da, celo to se mi je zdelo, da ta srca, ki sem jih takrat čutil, sama svojih čustev ne čutijo, še manj pa uživajo, temveč da jih samo izžarevajo. Vozil sem se v družbi. Nek cigan je bil — v Champagni se je boril — s svojimi goslimi. Tam je sviral ljudem, možem, predsmrtnice. Tešil jim je žalost, prikrival njili sužnost — oni pa so občudovali njegovo umetnost, ali tolažbe niso čutili, ki so pele strune samo njim. Cigan je pri tem izgubil nogo v strelskih jarkih, pa so ga ozdravili v Parizu. Živel je takrat brez noge kot grof, ker so zanj tako skrbeli. Ko ie ozdravil, so njegove gosli svirale veselje, vedno samo veselje — kadar so svirale ljudem; kajti ljudje so hoteli samo prevare, hoteli veselja v pozabljivosti... In tako jim je cigan sviral po luksuriozn^ zabaviščih, plesiščih. Nase ni mislil. Kaj bi mislil, ko je videl samo nesrečo sočloveka! Srbin je bil, ljudje po salonih in beznicah pa so bili Francozi, Angleži in bog-vekdo ... pa je vseeno videl njih človeško tragikomedijo. Bila je prav enaka njegovi, zato jim je sviral pogodu. Zgodilo se je, da je odpotoval iz razkošnega Pariza, kjer je tudi revščina razkošna. Odpotoval je tja v domovino, to se pravi v kraje, kjer se je rodil. Saj so mu tl kraji bližji srcu in razumu, bližji so mu ljudje --domačini po jeziku . . . Bilo Jih je tam v Parizu dosti brez nog, brez rok, fn vedeli so, zakaj so brez njih, saj so jim povedali! Ali nekaj je bilo: videli so tudi svoje »sovražnike« brez rok, brez nog -- in zazdelo se jim je, da so nesrečni, pa da so »sovražniku« prijazni. Zadoščenja ni in ga ne bo. To jih dela sentimentalne. Tudi ne vedo od nikogar zahtevati zadoščenja, ker vidijo samo ozko okoli sebe. Zdaj je spremljal cigan svoje brate: ljudi brez nog, brez rok. Sviral jim je zdaj tako, da so umeli glasove strun, čustva ciganova . . . Tam v Parizu njegovih čustev niso umeli. Zato pa je dgan sviral njihovim čustvom, v zadoščenje njim in sebi. In čudil se je sam svoji umetnosti. Skupaj so se vozili v kupeju tl bratje. Jaz pa sem jih gledal in videl. Mislil sem,-da sem nesrečen, ker moji bratje mene ne umejo — bratje, ki imajo še roke in noge kot jaz. Zdrav sem se vrnil s fronte. Nisem bil v Champagni in ne v Parizu. To je, si mislim: ti so bratje, ker so tam bili in tam pustili roke in noge. Ali glej, pride človek na postaji, pa pravi: »Kje so moji solunski bratje, ali se dobro počutijo?« In vedel sem, da Jim je cigan brat po trpljenju In ne po Champagni, Parizu ali solunski fronti. Tedaj sem bil zadovoljen, da sem to vedel. Tudi jaz sem človek, trpim in sem Jim brat. Vesel sem bil zato, ponudil ciganu darilo, pa ga Je zavrnil. Zdaj pa sem vedel, ds mu nisem brat, ker sem človek in trpim, mu nisem brat, ker Imam noge in roke, pa čedno obleko . . . Cigan je pogledal skozi okno kupeja. Sledil sem njegovemu pogledu .. . Židje in nežidje so letali po peronu postaje kot znoreli — z zlatimi verižicami na prsih, debelimi trebuhi in — z zdravimi udi. Vmes so hodili raztrgani proletarski dečki in vpili: »Naranže za dvije krune — k rim a za forint« — Cigan je strašno pogledal to Slik«. Enako i&z. Tudi ti dečki so IB za denarjem, ker so raztrgani in čeprav so raztrgani. Spogledala sva se s ciganom id se razumela . . . Zasviral je obupanko . . . Takrat sem bil nesrečen, ket spoznam v Človeku svojega sočloveka, drugi pa ga ne spoznajo, še manj umevajo . . . Brat spozna samo brata; človek Pa ne človeka . . . To spoznanje je moja nesreča' M, t, iniiT inu m—mim—» m» .anzeiger« poroča iz Bamberga: Danes se je razširila govorica, da je bila vlada republike svetov v Mona-kovem strmoglavljena z oboroženo silo. Dosedaj ta vest še ni uradno potrjena, vendar je zelo verjetna, kajti snočl je nastala možnost, da pride v kratkem zopet do prevrata. Danes od 8. ure zjutraj Je telefonski promet z Monako vem zopet vzpostavljen. Vesti, ki so telefonlčnim potom prispele dosedaj semkaj, ne vedo ničesar*oovadatl o kakam proti- komunističnem prevratu. Med prebivalstvom Monakovega vlada velika razburjenost, ker se pričakuje vsak trenutek izbruh odločilnega boja med vlado republike svetov in njenimi nasprotniki. LDU. Monakovo, 13. (Brezžično.) Tukaj se bojujeta dva osrednja sveta. Položaj je obupen, ker ovirajo dovoz živil dobro organizirani kmetski sveti. — Sosednji Augsburg je zopet pridobljen za vlado Hoffmanna. Isto velja tudi za mesti Schweinfurth in Aschaffenburg. Zgornja Bavarska je na ta način prešla skoraj izključno zopet k ustavodajni vladi. Bavarska deželna zbornica se snide prihodnje dni v Bambergu. Hoffmann namerava ustanoviti ljudsko brambo, ki naj v prvi vrsti obstoji iz organiziranih rudarskih delavcev. Nemiri v Draždanih. — Voinl i.inl-ster vržen v Labo. LDU. Draždane, 12. (DunKU.) Danes dopoldne so se zbrali ranien-ci draždanskih bolnišnic na Gledališkem trgu, da bi protestirali proti odredbi vojnega ministrstva, po kateri naj bi se izplačevale ranjencem le šc mirovne plače. 500—600 mož le odšlo k vojnemu ministrstvu in odoo-slalo odposlanstvo k vojnemu ministru. Ta odposlanstva ni hotel sprejeti. Nato je množica, nahujskana po komunistih, vdrla v poslopje. Varnostna straža je morala uporabljati orožje. Med tem se le množica de-montrantov še povečala in razorožila stražo. Pozvane vladne čete so izjavile, da ne morajo pomagati; oddale so orožje in odkorakale. Razburjena množica ie ostala na prostoru pred ministrstvom, postavila na raznih krajih strojnice in streljala na ministrstvo. Ob štirih popoldne je množica vdrla v poslopje, popadla vojnega ministra, ki je pobegnil v najvišle nadstropje, ga odgnala na cesto in ga vrgla z mostu v Labo. Ko Je minister poizkušal priplavati na breg, so demonstratje streljali nanj, tako da je v malo minutah izvin ij v valovih. LDU. Berlin, 13. (DunKU.) *Vos-sisclie Zeitung« poroča iz Draždan: Pričakujejo navala na grad. V draž-danskem novem mestu se vrše cestni boji. Trenotno so vladne čete v premoči. Draždanski obmejni lovci in vladne Čete so si ustanovili v katoliški dvorni cerkvi oporišče v obrambo mostišča pri Friderik Au-gusta mostu. Kakor poroča dopisnik, je del lovcev in grenadirjev nezanesljiv. Vlada je nad Draždanami razglasila obsedno stanje in odredila vse potrebno v vzdržavanje miru in reda. LDU. Berlin, 13. (DunKU.) »Ber-llner Tageblatt« poroča iz Draždan: Po razorožitvi čet pred vojnim ministrstvom se Je pričel pravcati bob najoči ogenj na poslopje, čez četrt ure so vdrli demonstranti v vojno ministrstvo. Pometali so cele kupe spisov na cesto, prerezali telefonske žice ter iskali od sebe do sobe ministra Neuringa. Ko so ga naposled izsledili, so ga vlekli do stopnic, kjer je Neuring skušal govoriti. Prišlo je do živahnega oporekanja, v čigar poteku Je bil minister dejanstveno napaden. Nato so demonstranti odšli proti Friderika Avgusta mostu. Pri tretjem mostnem stebru so vzdk.dli ministra naenkrat na ograjo ter ga odtod vrgli v visoko narastlo Labo. Neuring se Je skušal krčevito držati mostne ograje, a je naposled omagal in izginil pred očmi tisočerih gledalcev v vodo. Za nekoliko sekund je prišel zopet na površje ter se skušal plavaje rešiti. Približno 400 metrov pod mostom ga je zadela ena mnogih krogel, ki so jih izstreljali za niim. Truplo je potem odplavalo po Labi. V mestu vlada silno razburie-nje. Kakor poročajo, so demonstranti usmrtili tudi ministrovega tajnika Alberta. Wilsonova Izjava. LDU. Pariz, 13. (ČTU.) Wilson je povabil svet četvorice k neprisiljenemu pogovoru ter mu stavil vprašanja, če mislijo, da lahko stopijo pred svoje narode z izjavo: Nam ni bilo mogoče skleniti dobrega miru. Končno jim je stavil vprašanje, ako bi ne bilo bolje odpovedati se gotovim nacijonalnim aspiracijam, kakor pa ovreči vse mirovno delovanje. Wilson ni zahteval nobenega odgovora na ta vprašanja, temveč prepustil svojim kolegom, da si o tem sami napravijo svoje mnenje. Ta pogovor je baje ugodno vplival na razvoj mirovnih pogajanj, tako da so sedaj prej nagnjeni ugodni rešitvi, kakor sploh kdaj prej. Je še veliko tež-koč, posebno reški problem; vzdržujejo se pa vesti, da se bliža tudi temu vprašanju rešitev s tem, da bodo Reko začasno nevtralizirali, dokler ne odloči zveza narodov. Ako bi bil ta predlog, za katerega delajo propagando Amerlkanci, sprejet, tedaj bi se varuštvo Izročilo oni državi, ki ni Interesirana niti na Reki, niti na jadranskem vprašanju. Mirovna konferenca. LDU. Bern, 12. Jugoslovanski tiskovni urad poroča iz Pariza: Predsednikova ladja »Georg Washing-ton« je priplula v Brest. \Vilson bode baje najkasneje v treh tednih zapustil Pariz. Domneva se, da bode tudi amerikanska vojska dobila ukaz, zapustiti Evropo in prepustila Anglijo in Francijo, da same najdeta izhod iz sedanje zagate. Dopisnik lista »Morning Post« poroča, da je v srbsko-rumunskem vprašanju nastal glede Banata pod pritiskom dogodkov na Ogrskem nov položaj. Ru-munska vlada je pripravljena k žrtvam, da si ohrani prijateljstvo in zvezo Srbije. Rumunski krogi v Parizu očitno napadajo sedanjo vlado In ji očitajo, da zapostavlja s svojo Srbiji prijazno politiko narodne koristi. Llovd George in volna odškodnina Nemčije. LDU. Rotterdam, 12. (DunKU.) Glasom »Nieuwe Rotterdamsche Courant« Javlja »Daily Express« po zanesljivih informacijah, da Lloyd George vstraja na tem, da se mora Nemčija prisiliti, plačati največjo odškodnino, ki jo smatrajo finančni strokovnjaki zaveznikov za dosegljivo. Angleži pravijo, da se mora Nemčiji jasno namigniti, ako se ne bi držala plačilnih rokov, da bi se takoj razglasila blokada ter začasno preprečil uvoz in izvoz. Na drugi strani pa sta Amerika in Francija mnenja, da je Angleška itak že dosegla velike koristi, ker so Ji po mandatnem sistemu v vsakem oziru nri-sodili večino nemških kolonij, samo ne po imenu. Razen tega bo svojo izgubo na ladjah krnalu nadomestila, njen najnevarnejši tekmec na trgovskem polju pa je za cele gener. rije brez moči. Zato se mora Anglija odreči denarnim dajatvam, najmanj pa svoje zahteve skrčiti. To sta obe mnenji, med katerima je poravnava že sedaj gotova ali bo kmalu goteva. Nemiri v holandski armadi. LDU. Ženeva, 12. (ČTU.) »Journal de Gene ve« javlja, da se kaže v holandski armadi čimdalje večja nezadovoljnost. Vlada je prisiljena, izdati stroge odredbe. Demonstracije in nemiri so na dnevnem redu. To gibanje je baje v zvezi z delovanjem inozemskih agitatorjev, zaradi česar so vsi Inozemcl pod strogo kontrolo. Časopisje je protestiralo proti tem izjemnim odredbam. Raznoterosti. * Prvak nekdaniih vojnih dobičkarjev se je imenoval Armand Leg-nin in se je bil obogatil z raznimi vojnimi dobavami za časa prvega cesarstva na Francoskem. Imel je 300 konj samo zato, da jih ima, a ni ne jahal in v obče ni maral za konje. V parku je imel 30 zidarjev, ki so imeli nalogo, da neprestano zidajo in zopet gradijo en in isti zid. Mislil je. da ie s tem zelo duhovito rešil problem brezposelnih. Napoleon je zaman poslal k njemu svoje poslanike, on ni hotel povrniti niti vinarja od ukradenega premoženja. Ko se je Napoleon zaljubil v štiri njegove konje in mu Je ponujal zanje veliko vsoto, je dejal bogataš, da ne da svojemu preganjalcu ničesar in je lastnoročno ustrelil vse štiri konje. * Novi gotski almanah. Iz Pariza iavljajo, da je tja dospel nov gotski almanah za leto 1919. Izdanje spominja v predgovoru velike težkoče pri sestavi tega almanaha. O bivšem nemškem cesarju piše tako-le: »Zahvalil se je za prestol dne 8. novembra 1918. leta. Doktor prava berlinske univerze, doktor filozofije, klauzenburške univerze, bivši veliki admiral, volni maršal itd.« — Temu slično se glase tudi podatki o bivšem prestolonasledniku. O Habsbur-govcih se glasi tako-le: »Karol I., Franc, Jožef, Ludovik. Herbert, Jurij, Marija, bivši cesar avstrijski, apostolski kralj ogrski itd.« * Goljuf. Neki zlatarski pomočnik iz Budimpešte se je bil podal na deželo, kjer Je kupil mnogo cekinov od kmetov. Ko se je vrnil, ga Je na kolodvoru ustavil nek človek, ki mu je dejal, da je detektiv in da mora iti ž niim na policijo. Na poti pa ga je peljal na svoje stanovanje in mu vzel tristo zlatnikov. Ko sta nadaljevala pot na policijo, je prosil pomočnik detektiva, če sme stopiti k svojemu očetu, kar mu je dovolil. Oče je po nudil detektivu 40.000 kron, če ga izpusti, kar je seveda storil in se odstranil. Sele pozneje je prišlo očetu na um, da ta človek morda sploh ni bil detektiv in le naznanil stvar redarstvu. Dotičnika so prijeli. Bil je nek agent. Tudi denar so dobili pri njem. Izgovarjal se Je, da je hotel izročiti denar policiji. * Najdba bakra v Laplandiii. V teku geoloških preiskav v južni Laplandiii so odkrili mnogo stvari, ki bodo velike važnosti. Pri Jovatnetu, Klipanu in Tarna so odkrili plasti bakrove rude in tudi pri Una Graisa so naleteli na bakreno žilo v širini 50 metrov. Tudi so te žile bale znatno debele. Toda izrabiti bo te zaklade vsled prirodnih težkoč težko. * Vilice v želodcu. Londonski listi pišejo o zanimivi operaciji, ki so Jo izvršili zdravniki v Marijini bolnici v Londonu na mladi irski služkinji. Deklici je ušel kos mesa v goltanec. Iz strahu, da se ne bi zadušila, je popadla vilice ter z ročajem potisnila meso doli, ali z mesom so ii zdrknile v želodec tudi vilice. Ko so zdravniki z Rdntgenoviml žarki dognali, da so vilice v istini v želodcu, so izvršili operacijo, ki Je popolnoma uspela. Deklica ie bila kmalu zopet zdrava in vesela. * Letalci kot gozdni čuvaji. Nekateri ameriški listi poročajo, da namerava upeljati ameriška vlada, da bi preprečila požare v nekaterih gozdnih predelih, ki uničilo vsako leto gozdove v velikem obsegu, nekake gozdne patrulje. V letu 1918. so naznanile straže nič man] nego 1140 gozdnih požarov v Oregonu. V državi Washington in v južni Alaskl so pogasili 822 požarov, 212 jih je povzročilo majhno škode, a 75 jih je bilo večjih. Pričakujejo, da bodo nevarnost ognja nekoliko omejili. * Usinrčenje vohunov v Londonu. Vohun je človek, ki mora biti vedno pripravljen na smrt. V londonski trdnjavi Dower so usmrtili več takih vohunov. V vojašnico Wellington so nekoč pripeljali častnika nemške mornarice, ki se je imenoval Lody. Eden angleških častnikov mu je naznanil, da bo drugi dan v Dowru ustreljen. Nemškega častnika je pokrila smrtna bledost. Toda trudil se je, da ostane miren. Jed, ki so mu jo prinesli, je pojedel z apetitom. Drugo jutro se Je mirno oblekel in šel na morišče, popivši čašico brandvja. Vojaki z nabitimi puškami so ga čakali. »Sodniki so bili pravični, zaslužil sem smrt,« Je dejal Lodv glasno in se zrušil pod streli mrtev na tla. Prav hladno Je šel v smrt tudi neki mlad človek, ki je bil tudi v službi Nemčije kot vohun. Noč Je prebil s svojimi rojaki in se šalil. Zjutraj Je izpraznil v dušku steklenico šampanjca. Nato se Je dal obriti in Čedno opraviti. Ko Je bilo treba iti. je prosil častnika, naj dovoli pokaditi cigareto do kraja.. Ni si dal zavezati oči. —. Neki drug človek se Je onesvestil, ko je zagledal puške. Morali so ga ustreliti v nezavestnem stanju. — Posebno hraber Je bil neki žid. Ko so ga peljali na morišče, ie pel neprestano popularni londonski napev neke pesmi in se šalil z vojaki, ki so ga peljali. »Pozdravite mi mojo Maro,« so bile njegove zadnje besede. ______________________ izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pete,ja n, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. dobi vsak Čebulj ček »a lastno porabo v trgovini a semeni SEVER 1ROMP, Ljubljana, WoJfova ulica 12. .Restavracija v slav. občinstvu - sc priporoča -Profiernovi nlicl fttev. 9.“ -Lij in druge potrebščine za izdelavo o b r i h pokalic, kakor tudi 70 % malinove fondant-esence za aromatiziranje banditov priporoča : Destilacija esenc Srečko Potnik, Ljubljana. SlomSkova ni. 27. — istotako se kupijo aveii, čisti olupki oranž kg 15-—. Inženir dr. Miroslav Ka al oblastveno poverjeni stavbeni inženir. Specijeino stavbeno podjetje za belonske, žeiezobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7. Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobelonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopia, skladišča, betonske rezervarje, Zelezobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske ra žeiezobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah. Službo knjigovodje razpisuje vodstvo Gospodarske komi« sije za stvarno demobilizacijo. Služba je provizorična in se sprejme le v knjigovodstvu praktično in strokovno popolnoma izvežbana moč, ki se more izkazati z najboljšimi referencami. Službo je treba nastopiti takoj. Vojni invalidi imajo prednost Prosilci naj se zglasijo osebno najkasneje do 15. t. m. v vodstvu stvarne demobilizacije, Dunajska cesta št. 22, vhod is vogala Sodne ulice. Štev. 3277. Razpis. Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se odajo potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1919. nastopni trgovski prostori proti navedenim letnim najemnim zneskom: I. Zraviliška restavracija za 5000 kron. II. Hotel »Pošta« za 8000 K. III. Trgovina z mešanim blagom v »Tržaški hiši« za 3000 K. IV. Brivnica in česalnica v »Zagrebški hiši« za 700 K. V. Trgovina z delikatesami za 1000 K. VI. Trgovina z galanterijskimi blagom za 1000 K. VII. Knjigarna za 500 K. VIII. Trgovina z zlatnino in srebrnino za 500 K. IX. Trgovina z urami za 200 K. X. Krojaška trgovina za 30 K. XI. Trgovina z modnim blagom (Kokoschineggov paviljon) za 1200 kron. XII. Paviljon za prodajo peciva za 200 K. Navedene najemninske zneske is smatrati za najmanjše ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na naivišje ponudke. Glede morebitnega prevzema inventarja, v kolikor je last doseda-nlih najemnikov, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom. Ponudbam, katere je vložiti do dne 20. a p r i 1 a t. I. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti in 3. o zadostni višin! obratne glavnice. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Sla tini oziroma so tam razvidna. V Ljubljani, dne 10. aprila 1919. Poverjeništvo za javna deta. pa 8 K Vino izvrstno iz okolice Sv. Ivan Zelene, iz Lošina, Križevca in Moslavina kakor tudi Štajersko preko ulice toči se v kleti „Hotela Tratnik1* — na Sv. Petra cesti 25. — Strojnik in kurja Izufen ključavničar, zmožen električne montage, vešč slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, želi mesta s 15. majem ali 1. junijem. Cenjene ponudbe na upravo tega lista. Vrtalni mojstri j (Bohrmeister) ki so izkušeni v vrtanju v globino z Gralijevimi g vrtalnimi aparati, se sprejmejo. Pismene prošnje z navedbo mezdnih zahtev- g | kov in dosedanjega opravila se naj pošljejo na j Rudnik LIG0JNA na Vrhnji J