XV. letnik. V Gorici, B. decembra 1907. 49. številka. stav enako. Izdajatelj in odgovorni nrednik: I\an Bajt ? Gorici. Tisku »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) t Gorici. Naro čnino in na manila b pr *• j cina upravniStvo, Gorica SemeniSka ulica 8t. 16. Posamezno številke se prodajajo r tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti me-■tncm vrtu, pri Vaclavu liaumgartl v Korenjaki ulici in na Korcnjskem bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice >e rafiimijo po petit vrstah in sicer: če se tiskaenVr.it li v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Iihajaviak četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi ib ne vračajo. Nefrankovana pisma ib ne sprejemajo. Cena liita inala ta celo leto i krone, ■a pol leta I krom. Za manj premolne ■a celo leto B krone, sa pol leta K 160. Za Nemčijo je cena liitn 6 K, la druge letele iiven Avstrije 6 K. Rokopise »prejema „Harodna Tiskarna' ? Sorici, ulica Vet-t ioni it. 9. »Slovenska Ljudska Stranka" in „Naš GIas“. Tadi „Naš Glas* se je sponiDil naše „Slovenske Ljudske Stranke" in pravi, da se popolnoma strinja z lepimi besedami, ki so se govorile na nje ustano»-nem shoda, „Toda“ — tako piše »Naš Glas" dalje — „mi bi že radi enkrat videli tudi kaj dej?.nja, ne samo lepe besede. Tako nekako se je govorilo že na različnih shodih, dejanj pa vendarle ne vidimo",— „za uresničenje takih načrtov in idej treba resnega, vsestranskega in složnega dela". Mi pa pravimo : kdor ima kak namen, prikroji vsako stvar, vsako poročilo po tem svojem namenu, naj bo ta namen, ta cilj dosegljiv ali ne. „Naš Glas" si je postavil za namen združenje vseh goriških Slovencev pod enim klobukom, po tem svojem namenu presoja on zato druge stranke, samo da bi opravičil svoj obstanek, da bi opravičil svoj program. Glede nemožnosti združenja strank, ki so si p o načelih tako nasprotne, kakor n. pr. liberalna in naša ljudska stranka, o tem smo listu „Naš Glas" že obrazložili svoje mnenje. Temu listu hočemo danes dati ne koliko odgovora glede naših lepih besed in naših dejanj. Naša stranka skuia svoje lepe besede tudi nresničiti, jih skuša zrni-raj izpeljati tudi v dejanje. In lepo je od lista „Naš Glas", da nam teh naših dejanj ne taji; on pravi samo : „dejanj ne vidim, bomo mi toliko prijazni, da mu jih pokažemo. Dr. Brecelj, ki je na shodu naših zaupnikov razložil postanek „Slov. Ljudske Stranke, je jasno in razločno naštel vse ustanove, vse zveze, vse organizme, ki so zrasli iz naše stranke, iz njenega dosedanjega središča — „Sloge". LISTEK. Ha Miklavžev večer. Parna piščalka s svojim zategnjenim piskanjem je naznanila delavcem opoldanski odmor. Vse je hitelo preko tvor-niškega dvorišča da se okrepča. Delavca Jenkota ustavi deček: Vratar je naročil, da pridite k njemu, ima za vaB zabojček. Za me, čudi se ogovorjeni, najbrž bode to pomota. Za vaB, za vas, trdi deček. Naročeval mi je: reci delavcu Jenkotu iz petega oddelka, in tam ste vendar vi. Z nezaupnim smehljajem je potrkal Jenko na vratarjeva vrata. Le vstopite, le, pozdravlja vratar, tu je nekaj za vas. Sv. Miklavž se vas je spomnil že dopoldne, in hodil bo še le zvečer. Tudi pismo je tu. Jenko, od pričakovanja razburjen, seže po pismu in nenadno vzklikne : Od njega je — od Rudolla — po toliko letib. Vratatar, opazujoč njegovo kre-tanje de: Ali vas je iznenadilo, kaj ne? Mene tudi. Še verjeti nisem hotel, ko je pismonoša prinesel zabojček z igračami. Poglejte, da tu tako stoji. Nekdo se je Pa „Naš Glas" je v svojem zadnjem uvodniku ravno to dr. Brecljevo poročilo kar prezrl, navedel je le nekaj resolucij, ki so se spreje, in nekaj načrtov, ki jih misli naša Btranka glede kmečkega stanu še izpeljati, — in potem zaključijo svoje poročilo o našem shodu z besedami : dejanj ne vidimo. Tudi Blepec ne vidi tega in onega, pa zaradi tega to in ono vendarle obstoja. In kdor si iz strankarstva namn-noma zatiska oči, tudi ne vidi tega in onega, pa zaradi tega to in ono vendarle stoji. „Kmečkih zvez" za politično in gospodarsko povzdigo kmečkega stanu; „Goriške zveze" za lahko in ceno nabavo potrebščin kmečkemu stanu; „De!avskih društev" za podporo delavskemu stanu ; ^Slovenske krščansko socialne zveze" za povzdigo izobrazbe slovenskega ljudstva na Goriškem, in raznih izobraževalnih društev na deželi; „C9ntralne posojilnice" in drugih ljudskih zavodov na deželi, ki polajšujejo kredit našemu ljudstvu, in raznih drugih stanovskih orga-njzmov, ki bo vsi izšli iz naše stranke, vsega tega ne vidijo gospodje okoli lista „Naš Glas", oziroma pred vsem tem si ti gospodje zatiskajo svoje oči. Mi razumemo, zakai to. Ker je ta stranka sama gola in nBga, zato slači in razkriva tudi druge stranke, da potem lahko upije: Glejte, vsi smo nagi, nič nimamo, kar bi mogli pokazati ljudstvu, in tudi ničesar ne moremo storiti, če živimo tako naprej, zato — združimo sel Svojemu namenu primerno ocenjuje in prikrojuje „Naš Glas" delo naše ljudske stranke. A zastonj ! Raznih ljudstvu koristnih organizacij, ki stoje po naši deželi kot živi spomeniki dela naše stranke, ne more ovreči „Naš Glas", in naj kriči in sope še tako mogočno. spomnil otrok revnega strojevodje in jim pošilja MiklavžB. Od brata z Dunaja je, je pojasnil Jenko. Gotovo se mn bolje godi nego vam, da more dajati taka darila. Pa kaj vam je, da se ves tresete, ali vas je pismo tako ganilo? Nate, sami berite; sesti moram, noge se mi tresejo. Vratar nastavi očala in bere: Ljubi brat I Gotovo se boš čudil, da se čez toliko let oglasim. Ako se spominjaš moje nemirne, mlade krvi, verjel boš, da sem v teku let, kar sem šel od doma, prehodil lep kos sveta. Povsod se mi je godilo nekaj dobro, le nekaj me je bolelo, da sem s svojim odhodom vžalil starše, in jih ne morem več prositi za odpuščanje. Pred petimi leti sem prišel na Dunaj, in dobivši dobro službo, sem se oženil. Moja žena je iz precej premožne hiše, in dasi Nemka, je zelo dobra in darežljiva. Ona me je spomnila staršev in doma, da naj skušam popraviti, kar sem s svojo lahkomišljenostjo zagrešil. Na moje vprašanje o rojstni vasi dobim odgovor, da je hišo požar vpepelil, oče Gotovo, — to ve vsak politični abe-cedar, — še več bi bo dalo doseči, če bi stali vsi goriški Slovenci združeni drug ob drugem v skupnem delu; a kakor rečeno, pri tako velikem načelnem nasprotju, kakor je n. pr. med liberalno in ljudsko stranko, je vsako združenje nemogoče. Ublažilo bo bo lahko v naši deželi to in ono, in sporazumele se bodo lahko kdaj pod sprejemljivimi pogoji zmernejše stranke, a nikdar ne na škodo nedotakljivih načel, na katerih stoji nain stranka. In zato bo od tega izključeni načelni nasprotniki naie stranke, liberalci, katerim kot takim ne gre nobena vera. Ker liberalec je isto, kar hinavec in brezznačajnež. Danes je slovensko ljudstvo v našem taboru, ponosno vihra nad njim zastava Slovenske Ljudske Stranke, in pod to zastavo hitimo mi dalje še na nova dela za naše ljudstvo! Politični pregled. Državni zbor. Dne 28. nov. je prišlo do velikih škandalov, ki so jih provzročili socialisti. Posl. G o-s t i n č a rje utemeljeval svoj nujni predlog za zboljšanje plač drž. slagam. Nekateri poslanci tratijo čas, namesto da delajo, s tem, da podpirajo obstrukcijo z nujnimi predlogi. Češki radikalci so vložili 39 nujnih predlogov s podpisi naših liberalcev. Hočejo preprečiti pogodbo in sploh redno delo. Resno stranke, med njimi .Slovenski klub", hočejo nujnim potom rešiti pogodbo. Igranje naših liberalcev b koristmi kmečkega stanu pa se bo maščevalo. Poslanska zbornica je imela v pon-deljek, torek in v sredo zopet svoje seje. Na dnevnem redu so bili razni nujni predlogi med temi tudi predlog poslanca in mali da sta umrla in ti, da si šel po svetu in nikdo ne ve kam. Često sem mislil, kako ti gre, kje si, a zaman — dokler ni pomagal žalosten dogodek. Imela sva dva otroka, dečka in deklico, oba nama je vzela vratiča. Ko ju nesejo iz hiše, slišim za seboj glas dekle, ki je v hiši služila: Škoda lepih otrok. Vselej, kadar sem ju videla, sem se spomnila stare matere, ki pestuje ravno take otroke nekega vdovca. Piše se Jenko. Po pogrebu vprašam dekleta in zvem, da je govorila o tebi in tvojih otrocih. Da pošiljatev o pravem času pride, pošljem jo v tovarno. Igrače so namenjene mojim otrokom, ali Bog je obrnil drugače. Razdeli jih, kakor hočeš. Stotak, ki ga najdeš na dnu zabojčka, je tvoj Miklavž. Napiši mi veliko o sebi, pokojni ženi in otrocih, iu kadarkoli ti bo kaj primanjkovalo, obrni se na me, svojega brata. Moja žena te srčno pozdravlja in te v poletju z družino pričakuje. Tako bo prejo pozabila. Tebe in otroke v dubu objema in poljubuje Tvoj brat Rudolf. Vratar zganivši pismo je pokimal a svojo sivo glavo: Masaryka, ki zahteua naj vlada da garancije da se vseučilišča ne »poklerika-lijo“, kakor se je zahtevalo na katoliškem shodu. Masaryk je odpadnik, kateri s strastjo renegatov smatra kot svojo življensko nalogo, v srcih mladine vžgati ne le indeferentizerr, ampak naravnost sovraštvo in zaničevanje do cerkve. Razprava o tem predloga se je vršila in govoril je tadi dr. Krek. Glasovanje se vrši šele danes. Francij«. — Nasprotniki vere na Francoskem so se strašno spekli. Prej so kričali, kako je bogata katoliška cerkev. — Začeli so preganjati duhovnike in redovnike ter obljubljali, da bo zaplenjeno cerkveno premoženje znašalo eno miljardo: Ves ta denar dobi država. Sedaj pa, ko je vse cerkveno premoženje konfiscirano, ni nikjer te milijarde. Niti vinarja ni dobila doBedaj državna blagajna. Karo je šlo torej to velikansko premoženje? Prvič je bila grda laž, da je bila cerkev tako bogata. Tisti denar, kar so ga reB skupili za konliscirano cerkveno premoženje, požrli so komisarji, odvetniki in notarji. Ti so tako dolgo cenili, prodajali in merili, da je vse ostalo v njih rokab. Kdo je ime! torej dobiček od te gonje ? Ljudstvo gotovo ne ! Še škodo, ker mora ljudstvo sedaj plačevati marsikatero šolo, katero so dosedaj oskrbovali redovniki in redovnice. S. K. S. Z. Predavanje v t». K. S. Z. — V sredo 11. t. m. bo v S. K. S. Z. predaval č. g. Jožef Ličan, prof. bogoslovja in knezo-nadškof. tajnik. Predmet predavanju : Vzročnost in vera. Somišljeniki, prihodnjo sredo ob 8. ari zvečer vsi v stekleni salon hotela „Gentral“. No, glejte, kadar je stiska najhujša, je pomoč božja najbližja. Zdaj boste živeli drugače. * * Morda še nikdar ni Jenko tako hitel domov, kakor isti večer, nesoč bratovo darilo v rokah. V duhu je že gledal veselje otrok, mraza ni čatil skozi tanko snknjico. Ženina bolezen je vzela privarčevane novce, kar ni bilo neizogibno potrebno je poprodal in še dolgove napravil. In še ni bilo pomoči. Pol leta je že, odkar je nmrla in tedenska poplačila, vestno odrajtovana, še niso poravnana. Ali zdaj bo drugače. Plačal bo, boljše stanovanje si bo najel. Otroci ne bodo zmrzovali v cunjah, toplo jih bo oblekel. Poiskal bo pošteno ženo, da ma bo gospodinstvo vodila. Ti načrti so mu pot prikrajšali tako, da je bil naenkrat doma. Sosedova stara mati je varovala njegove štiri otroke. Pridni so bili, ubogljivi, mirni. Morda je vplivala na nje dolga bolezen materina, morda je to ona izprosila pri Bogu v nebesih. Domov prišedii, je skril Jenko svoj zabojček v temni knbinji in stopil k otrokom in potem vsacega poljubil. Darovi. Uprava „Prim. Lista" je prejela za slo v. „Sirotižče“ 1 K, katero je daroval K- Oršič idersko, Slajko Frančišek Ravne 1 K, Josip Komel, Kromberg 60 v, Jakob Lazar Rihenberg 40 v, Rejec Franc Zilošče 20 v, Pavlica Anton, Polje 40 v, Josip Bada Gorjansko 20 v, in za „Šolski Dim" Iran Uršič 1 K. Bog povrni stotero I Za „Alojzijevišče“ : Preč. gg. Karol Č'gon 9 K; 1. Farlani 6 K; I. Seljak 5 K; dr. Fr. Ž gon 20 K. Preč. g. msgr. I. Kolavčič, povodom svojega 25 letnega službovanja v Solkana daroval 25 K. P. n. g. zbrani gostje pri magr. Kolavčiču nabrali 8 K. P. n. g. Ivan Banin, podžupan v Zaloščah daroval sodček vina. P. n. g. I. Saksida velepos. Zalošče sodček vina. Občina Kred poslala vrečo fižola. — Blagodušnim dobrotnikom najiskrenejša zahvala I Ker je imel zavod letos ogromne stroške za zdaljšanje učilnice, prosimo vsa blaga srca, naj se spominjajo našega zavoda, ki ima namen podpirati in vzgajati uboge dijake. Bog povrača stotero I Za Miklavžev večer S. K. S. Z.: Za nboge otroke, ki naj jih obdaruje Miklavž potom »Slovenske krščanskosocialne zveze1*, so došli odbora Bledeči darovi: g.a Drafovka iz Mirna 10 K za 2 najrevnejša; gg. T. Hribar 30 kosov blaga za zimsko spodnjo obleko; Po-tazky eno škatljo igrač in dragih drobnarij; Fon 3 klobuke; neimenovani trgovec nekaj igrač; Šuligoj 1 nro; Albert Tušar trgovec v Rašteljn, en zavoj umetnih črešenj; Kuštrin, trgovec 3 K; č. g. karat Abram 5 K; Bitežnik 5 K; Koritnik trgovec 3 kose blaga za vrhnjo zimsko obleko; Bohinski trgovec, več kosov spodnje oh‘eke ter nekaj blaga za zgornjo obleko; Pordon, trgovec, 3 škatlje slad-čic. Darovali so še sledeči za uboge otroke: g. Jakin Ljudmila, pekarica 1 K; g. Braunitzer, svet. v pok. 40 v; g. Kregau Albin, trgovec 3 kg, piškotov; g. Susič V. D. Isonzo, 1 obleko ; g. Medved, trgovec 1 ženski jopič in obleko za dečke ; g. Poveraj 2 čepici; g. Cotič, čevlj. mojster 3 pare suknjenih čevljev; gospica Karmen Žnidaršič lepo kuhinjsko omarico za igrače; g. Anton Žnidaršič, drugošolec, lokomotivo za igračo; g. Iran Mrmolja, poštni oficial 3 K; ga. Josipina Podgornik 40 vinarjev; g. Likar, trgovec, 24 peresnic, več škatlj peres, 2 knjigi s papirjem in več drugih šolskih potrebščin; g. Gorjup več zavitkov sladščic; ga. Josipa Fonova, soproga sodnega svetnika in drž. poslanca 5 K; preč. g. prelat Gabrijevčič 5 K; g. vodja Abram 1 K; Andrej Fajt 5 kg sladčič; gosp. Drašček 1 jerbas kolačev; |Frančiška Gril 2 K. Srčno hvalo izreka v imenu malih otročičev S. K. S. Z. vsem dobrotnim darovalcem. Novice. Jubilejno leto. — Dne 2. decembra t. I. se je začelo jubilejno 60-leto Stara mama so nam pripovedovali, da deli danes sv. Miklavž pridnim otrokom darila, razlaga najstareji Franček. K nam bo težko prišel, ker bo ulice preozke in umazane, koiuhšček bi si umazal in ne ve, katero okno je naše, pomaga mlajša Micika. Oče ju poboža in de: Ge boste pridni, pride tudi sem, mati mu bodo v nebesih povedali, kje da ste. Ali vidiš, Micika, nadaljuje Franček samozavestno. Rekel sem, d* mati no bodo pozabili in drugi so verjeli, le ti nisi hotela. Zakurili nam bodete danes, mitti, pravi Jenko, da se bo svetnik malo pogrel, kadar nas obišče. Toplo bomo imeli, toplo, se vesele otroci in Franček vpraša: Ali ne boste zaspali, boste slišali oče, kadar potrka na okno? Tudi ne pozabite, da je okno privezano, vrv morale odvezati, mati so rekli, da pride skozi okno. Le brez skrbi bodi, vse storim, molite lepo za mater, za vse dobre Ijndi, ki danes sv. Miklavža k revnim ljudem pošljejo. Hnd mraz je bil ponoči. Barja je nesla sneg in se upirala v slaba okna, da je vfasih Sipa zaropotala. Jenkotu v topli sobi je ta godba dopadla. Srečen je zaspal, ko je bil po- vladanja našega cesarja Franca Jožefa I. Dne 2. decembra 1908 bo preteklo 60 let, odkar 'je nastopil vlado. Lepo število let v težavah in bridkostih. „Naš Glasu piše v svojem zadnjem številu z dne 29. novembra t. I., da je deželni odbor vpokojil oba vodji in enega pristava na deželnih kmetijskih šolah iz maščevanja. To je hudo očitanje javnim upraviteljem pri deželnem odboru. Če bi bilo to res, bi morali tako postopanje tudi mi grajati. Toda, ker je dandanes med poštenimi ljudmi še običaj, da se nikdo ne obsodi, predno ni bil zaslišan, hočemo počakati s svojo sodbo, dokler ne bomo slišali, kako se bo zagovarjal deželni odbor če ga denejo v prihodnjem zasedanja na zatoženo klop. List sumniči tudi dež. odbor, da hoče dati polno pokojnino uinirovljenim učiteljem kmetijske šole. Od kodi je navedeni list to veBt dobil, tega ne vemo; vemo pa, da deželni odbor nima pravice po § 71. dež. opravilnika odkazati komnr koli večje pokojnine, nego mu pritiče glede na plačo in službena leta. Pravica dovoljevati višje pokojnine pritiče le deželnemu zboru. Naša odbornika naj bosta torej previdna. List poživlja ko-nečno ljudstvo na temelja obsodbe, ne da bi se bil o stvari in resnici pončil, in na podlagi neoBnovanega sumničenja, naj odpre oči in gleda, kaj delajo njegovi zastopniki v deželni hiši, ter naj voli zastopnike, „ki ne spravljajo našo deželo ob slovensko veljavo." Ali nima „N. G.“ boljših sredstev, da bi pomagal svojim zabrbtnikom do mandatov? Važna knjigi za naše zadružništvo. Odbor „Goriške zveze" je sklenil v seji 30. jnlija 1906, da izda spis p. n. Svetoslava Premrou:Vtisi s prvega zadružnega shoda na Dunaju I. 1906 v posebni knjigi. Ta za naše zadružništvo važna knjiga je izšla sedaj in se dobiva po 1 K 50 v „Goriški zvezi* v Gorici. Sezite po nji i „Nikamor zastonj", tako piše Gabršček v „Soči“, „ne krenejo oštl-jarji iz Mirna", ter nadaljuje, da so bili ti in drugi udeleženci shoda S. L. S. v Centralu plačani za to, da pridejo na shod. Preneumno 1 To piše oni, ki je plačan, bogato plačan sam, za vsak korak, ki ga naredi za stranko, pa če je ta korak še tako neumen. Ker Gabršček toliko piše o plačilu, mn povemo na oho, naj bo previden, da ne opozori na plačilo onih svojih sotrndnikov, ki jim še ni plačal obljubljenega honorarja. Pst I Glasilo stranke kmečkih oderuhov v svojem le sebi lastnem žargonu piše o Stranki Ljudskih Sleparjev. Tisti, ki je to pisal na našo adreso, se je zmotil. V Slovenski Ljudski Stranki nimamo Gilčvertov. Obrnite se torej na drugo adreso ! Za kmeta I — To so kričali naši liberalci, kako bodo branili kmeta v državni zbornici; to so rjuli po „Soči“ in nEdinostiu, kakšen agrarec je Štrekelj, t četrtek jih je pa videl ves državni zbor, kako so glasovali za to, da je najao naj se meje odpro srbski živini: Roblek, Štrekelj, Mandič. Mi to mirno konštati-ramo, izražamo pa pohlevno mnjenje, da mislil, kako se bodo otroci drugega jutra darov veselili. A kmalu bi se bilo zgodilo nekaj dragega. Pred polnočjo sapa poleže. V globoki nočni tišini se oglasijo odmerjeni koraki ponočne straže. Redarja sta bila. Kaj, tu imajo okno na stežaj odprte ; je-li jim tako gorko ? Pri Jenkotn je, opomni drugi, naj-brže je veter odprl. Potrkam, da zapre, da mu njegov drobiž ne zmrzne. Pristopivši bližje k oknu pri svetlobi bližnje ulične svetilke zapazi razpoložene štiri male otroške nogavi ce. Glej, ubogi otroci, taka revščina in vendar pričakujejo sv. Miklavža. No, čakajte, preden zbudim očeta, ker nimam svojih, podelim vam, da ne boste zastonj čakali, in z desnico seže pod plašč ter takoj za tem polaga v vse štiri nogavice po nekaj malega drobiža. Ko je to izvršil, potrka na notranje okno, ki se je vsled pritiska samo odprlo. Jenko, vstanite, zaprite okno. Nič se ne oglasi iz teme in tišine. Redar porine glavo v sobico in takoj se umakne. H tro okoln, pok iii vratarja. Tu se je nekaj zgodilo. Nobenega ne slišim dihati, po smradu sodim da so najbrže vsi omam jeni a plini iz peči — čež eni so mrtvi. utegne kmečkim volivcem teh mož vendar le priti na misel, da se liberalci norca delajo iz ojih. Milostni čin vladarjev. — „Na-redbeni list za armado" razdaš« : Najvišje pomiloščenje povodom 60 letnega jubileja cesarjevega in sicer amestijo za vse one, ki so se odtegnili vojaškim naborom ali pa zamudili vojaške dolžnosti. Najvišji odlok je datiran dne 26. novembra 1907 in ae glasi: 1. Vsem onim vojakom armade in vojne mornarice, ki se nahajajo v zapora zaradi tega, ker se niso odzvali poklicu v vojno Blužbo ali ker bo se ji odtegnili z dezertijo, opusti se dne 2. decembra 1907 vsaka nadaljna [oziroma ostala ka-zen. 2. Vsem pripadaikom armade in vojne mornarice, ki so v preiskavi zaradi omenjene krivde, ki so jo zakrivili pred 2. decembrom 1907, dalje oni, katere se kazenski zasleduje, oziroma ki šele pričakujejo kazenskega postopanja ali pa tudi disciplinarne kazni, opasti se vsako nadaljno postopanje in vse kazni in sicer onim, ki še niso v preiskavi pod tem pogojem, da se v teka dobe od 2. decembra 2. decembra 1907 do 1. decembra 1909 javijo osebno (prostovoljno) katerikoli bodisi politični ali pa vojaški oblasti avstrijske države. 3. Vsem onim pripadnikom armade in vojne mornarice ki morajo radi hudodelstva dezercije na podlagi sodnega izreka VBled podaljšanja aktivne službe služiti čez postavno službeno dobo. odpasti se obveznost podaljšanja službe z 2. decembrom 1907, in sicer onim ki ži služijo in pa onim, ki imajo šele pričakovati kazni. 4. Opustitev preiskave in kazni pa se ne nanaša na one, ki so zakrivili hudodelstvo ali prestopek po § 6. z dne 28. junija 1890., oziroma zak. člena XXI. iz leta 1890., in pa prestopek po § 4, zakona za Bosno in Hercegovino. 6. Vsi ki so bili v onem času, ko prosijo za amnestijo, kot beguni razglašeni, torej pri svojih oddelkih črtani — izgube svoje šarže, ki so jih imeli ob času dejanske službe. 6. Vsem, ki bodo deležni amnestije v smisla točke ). in 2. všteje se ona doba med tem časom, ko so se v evidenci vodili kot begnni, — v službeno dobo — Zamujeno vojaško aktivno siažbo in osemtedensko službo morajo pa nadomestiti v teka splošne službene dobe. — Zamujenih orožnih vaj ni treba nadomestiti. 7. Če pridejo v stik z delikti, ki pridejo v poštev pri amnestiji, še druga kaznjiva dejanja, — ne izključuje to kaznjivih oseb od amnestije, če se obsodba še ni izvršila. — Vendar pa ostanejo odgovorni za druga kaznjiva dejanja, ki pri amnestiji ne pridejo v poštev. — Adventne pridige. — Kakor lani, imajo tadi letos izobraženci priliko, poslušati adventne pridige v nemškem jeziku v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Pričenjajo se vsako sredo ob 4 in pol popoldne. Letos propoveduje P. Temo S. J. iz Trsta. Tema njegovih govorov je : Bog in zmaga Kristusove cerkve. Včeraj je v svojem govoru konstatiral dejstvo, da cerkvi res povsod nasprotujejo ter razkril zadnji uzrok, zakaj se to godi. Govor je bil jako krasen. V enem hipu je bila vsa hiša pokonci. Poklicanemu zdravniku se je posrečilo, vse spraviti k zavesti. Prvo vprašanje otrok je bilo: Kaj mi je Miklavž prinesel? Vsi so ginjeni opazovali veselje malih otrok, ko so zagledali darove na mizi. In Jenko je povedal vsim, kako jih je dobil in se potem zahvalil za pomoč. Malo je manjkalo. Da ni veter okna odprl, ne bila bi nič opazila, pripomni redar. Ata, recite temu gospodu, da ni odprl veter okna, Franček je prerezal vrvico, da bi k nam sv. Miklavž mogel, ako bi vi zaspali, pove Micika. Ko ste bili z materjo v kuhinji, je šel Franček položit naše nogavice na okno in je videl, da je še privezano, zato je vrvico s pipcem prerezal. In glejte, svetnik je prišel skozi okno ter še v nogavice denarja dal, kaže jih iznenadenemu očetu. Pravzaprav morate tedaj sina zahvaliti, da ste se rešili, reče zdravnik, a v taki Inknji s tako pečjo ne smete ostati. Ne ostanem, gospod, ne! In Jenkov obraz se je zasvetil v zavesti srečnejše prihodnjosti, kateri temelj je sv. Miklavž položil. — B ilčne počitnice. — Naučni minister je odločil, da se letošnje bo-žične počitnice prično že v soboto 21. decembra. — Cvetka modrosti. — Pred izpraievalno komisijo je iz naravoilavja neki učiteljski kandidat dobil sledeče vprašanje: „Kaj vaite o ježu?1 — „Jai leže jajca štirikrat na leto." Tj se ie zgodilo pri II. učiteljskem izpita 1. 1907 v Gorici. — Žepna tatvina. — V pondeljek popoldne okolo 1 ure je ua jako spreten način izmaknil neki ucanvii T »režiji Pahor, ki je ogledovala v neki baraki razstavljeno blago iz žepa denarni m )i njiček, v katerem je bilo 150 kron. K sreči sta to zapazila njeni Bin in njena hči, ki sta mater na to opozorila. Neki redar, ki ni bil daleč, je uzmoviča prijel ter ga odpeljal na policijo, kjer se je doznalo, da je uzmovič Bin blažene Italije, Karol Bergadano. Pahor je vdobila seveda denar koj nazaj. — Nadomestne volitve v cenilno komisijo. — Naznanja se da volivci lahko pregledajo imenike oseb imtjočih pravibo udeležiti se nadomeitnih volitev v cenilno komisijo za osebno dohodnino namesto udov in namestnikov, kateri izstopijo glasom § 184 zakona z dne 16. oktobra 1896 (I. drž. z št. 220) koncem leta 1907 v prostorih davčnega oddelka tuk. c. kr. ogrožnega glavarstva (Via dei Cappnccini št. 16 I. nastropje, soba št. 8) skozi 8 dnij začenši od 6. decembra t. i. ter da se lahko vloži morebitne prizive v smislu § 184 omenjenega zakona v teka 8 dni od &. decembra dalje pri prej omenjenem davčnem odlelku. — Trg sv. Andreja v pondeljek 1. decembra ni uspel tako dobro, kakor običajno. Vzrok je bil deževno vreme. Občutno so to občutili poiebno trgovci in krčmarji. — Streljanje s topovi na Vipavskem. — Pretekli teden so imeli topničarji v dolini Vipavski okrog Ozeljana ostre strelne vaje. Ž? teden poprej so to naznanjali razglasi po Ajševici, Ozeljana in Šempasu ter opozarjali ljudstvo na varnostne odredbe. Te vaje so dale našemn kmetiču povod k živahnim razgovorom. V očeh starih vojščakov je plamtel mladeniški ogenj in živo so pripovedovali mlajšemu naraščaja o granatah in njih groznem učinka pri eksploziji. Sicer pa, kdo bi se čudil sivolasemu starčku, če pripoveduje s takim navdušenjem o tej stvari, saj je preživel v vojaški saknji najlepša leta. Sedaj se mu ponuja prilika preleteti v duhu vse lepe čase mladostnih let, — čase, ko je nosil ob boku bridko sabljo. Vsak star vojak je vedel povedati o granatah kaj zanimivega. Naravno je, da je raBtlo vsled tega zanimanje čimdalje bolj. V petek popoldne je nastavilo vojaštvo pri Štroklju na Lijaku svoj top na državni cesti, ki pelje od Gorice do Šempasa. Komnr je čas dopuščal, je pohitel na to mesto, da zasleduje vso stvar kolikor mogoče natanko. Točno ob 1. uri je počil prvi strel, njemu so sledili drugi tretji itd. Ta dan strelci niso imeli posebne sreče. Vipavska bnrja je hotela pokazati svojo moč tndi nad jeklenimi granatami s tem, da jih je zanašala precej daleč od tarče. Posebno mnogo časa so pa morali porabiti topničarji z iskanjem ene granate, ki ni eksplodirala. Padla je sicer na namenjeno mesto, pa odletela v nasprotni smeri, proti Šempasu ter padla na tla v bližini mosta na novi skladovni cesti pod vasjo. Iskali so jo topničarji v petek popoldne in soboto ves dan in posrečilo se jim je šele drugi dan proti večeru priti jej na sled. V bližini Šempasa na Humorovem zemljišča se je zarila globoko v zemljo. V nedeljo proti večeru so jo topničarji oprezno izkopali in jo razstrelili na licu mesta. Svojo dovršenost so pokazali strelci v soboto popoldne. Da jih ni več nadlegovala burja, kazali so njih izborni streli, kajti vsaka izstreljena krogla je pričala, da zasluži naše topništvo res biti na dobrem glasa. — Utonil je v noči od pondeljka na torek v bližini gostilne pri .Hrastu" ob poti v Kronberg 49 letni težak Franc Čuferin, doma iz Kronberga. Iz gostilne je šel vinjen domov; a je zašel v vodo, kjer je padel na usta in utonil.— Brv, ki drži tam čez vodo, je brez ročajev. Treba je, da sa ta nedostatek odstrani. Lahko Be prigodi še več nesreč. Ponesrečenega so prenesli na pokopališče k Sv. Trojici v Kronberg. — Umrl je v noči od srede na četrtek (27. novembra) v Jelšauah v Istri oče tamošnjega župnika g. Velbarticky. Kratka pa mnčna bolezen — nadnha — je položila tega za Bvojo obitelj tako skrbnega bliža 70-Ietnega starčka na mrtvaški oder. Še to jesen je sam nadzoroval poljska dela na župniškem posestva z veseljem in vsej moči. Bil je od vseh ljubljen in spoštovan mož. Gospoda župniku na taj zopetni izgubi iskreno sočutje; pokojniku pa večen spomin in večna loč ! Naj v miru počival — Porotne obravnave v Gorici so se začele v pondeljek. V torek je stal pred porotniki 64 letni Franc Berce iz Dornberga radi požiga; hotel je namreč zažgati svojo hišo. Obsojen je bil na 2 letno ječo. Berce je bivii agent banke „Slavije“. V sredo se je ztgovarjal Anton Zuliča iz Medeje radi goljufije in ponarejanje menic. Obsojen je bil na 13 mesečno ječo. Danes bi se imela vršiti razprava proti BSoči“, ki jo toži gospod Brezigar radi razžalenja časti. Ker je bilo po-rotniška klop mešana, je bilo treba tolmača. Sodnega tolmača g. Klavžarja pa ni v Gorici, in zato se je razprava preložil*. — Jntri bo razprava v zadevi dr. Pavlice proti „Soči“ radi žaljenja časti. — Odpravo bogoslovnih fakultet na avstrijskih univerzah zahtevajo socialisti. — Nov slovenski list. — S 1. januarjem bo pričel izhajati v Trstu nov slovenski tednik „Trst“. — Cene živine, silno padla. — „Krščanska kmečka zvezau za Štajersko poroča, da bo na graškem živinskem semnju cene prešičem padle za 1 K pri kilogramu mrtve vage. Cene volov prve vrste so v kratkem padle od 108 na 76 K, cene volov srednje vrste od 91 na 66 K, za bike od 84 :na 60 K. pri kravah od 80 na 66 K žive vage. Vsi hlevi bo prenapoljeni. V Gleisdorfu so imeli težki voli na zadnjem Bejmnju ceno 62 K za 100 kg, srednje blago samo 48 K. Zveza je z ozirom na to prosila vlado, naj stori vse, da *e meja proti Srbiji ne odpre. — Na vvSala obsojena ženska. — Pred ljubljanskimi porotniki je bila na vešala obsojena delavka Marija Rozman, ki je zastrupila svojega nezakonskega 6 letnega sinčka. Strup ma je dajala v obliki sladkorja. OKflanMttcnnKM Nocoj na KlihMev veter v Central! Otroci brez spremstva nimajo vstopa! Listnica uredništva. — Mnogo dopisov smo za danes morali odložiti. Pridejo prihodnjič. Iz goriške okolice. g Za župana v Št. Petru je bil v četrtek zopet soglasno izvoljen g. Fran Černič. Podžupani so: Jožef Bizjak, Andrej Blažiča, Miha Reščič, Andrej Merlak. — „Soča" je toliko pisala proti g. Č e r n i c u ter mu skušala vzeti ugled. Soglasna izvolitev g. Černiča je pokazala, koliko dajo Št. Peterčani na „Sočo“. „Sočau ga tadi zmerja z mežnarjem. No, g. župan se ne sramuje službe cerkovnika in se je ne bo. Vemo pa tudi, da si je Gabršček štel v veliko čast streči pri maši rajnega S. Gregorčiča. Hej, Drejc, ali te tega ni sram ? g Tolitve v Solkanu bodo v torek, sredo in četrtek. Solkanci, na volišče za kandidate naše slovenske ljudske stranke I g Predavanje v Solkanu. V nedeljo predava v „Slov. kat. izobraževalnem drnšt?uM v Solkanu g. dr. Srebrnič: 0 delu. Začetek ob 3h popoldne. g V Prvačini je umrl dolgoletni naročnik »Prim. Lista" trgovec JoBip Gregorič po enomesečni težki bolezni v dobi 39 let dne t16. m. m. Poknjnik je bil miren in jako marljiv gospodar zato toliko bolj žaluje soproga s tremi nedorasli otroci ob njegovem groba. Tadi Občinarji žalujejo za ranjkim. Mir in pok. njeg. daSi. g Nesreča. — Minulo nedeljo so se peljali Štirje z A. S. iz Prvsške postaje čez Dornberg v Batuje. Vrh „para-diža", kjer gre cesta navzdol in so de precej naglo vozili, je zadel voz ob ceBtni kamen, ter se preobrnil. Vsi so padli drng vrh dragega iz voza in se poškodovali. Eden se je tako zelo potolkel, da mora ležati v postelji. g Uboj v Ravnici. — Iz Ravnice nam pišejo: Vsa vas je pod groznim vtisom zločina, ki se je zgodil v nedeljo (24. m. m.) o polnoči. Najstarejii ljudje v Ravnici ne pomnijo tu kakega umora ali oboja. Samski 29 letni čevljar Janez Trpin, pijanec in surovež prve vrste, ki je že marsikomu grozil z ubijanjem, je po nekem prepiru v gostilni, potem na planem v sredi vasi izzival nekatere navzoče fante in napadel prvega, ki mu je odgovoril, namreč 28-letnega samskega posestnika Auguština Belingar iz Pripeči zraven Ravnice. Ta je zbežal, a Janez Trpin ga je zasledoval in mu zadal tri rane v levo roko, ki se vrstijo od dlani do rame, in eno rano v desno roko; na kar se jo Trpin kmaln vrnil in rekel mladeničem, da ga je že zapodil. Žtlibog se nikdo ni za napadenega brigal, ker se mislil, da ni zadet, ker ni zakričal, in da je šel domu. Še le v pondeljek Jzjutraj je našlo neko dekle gredoč iz Pripeč v Ravnico, malo zanaj vasi Aogustina Belinger ležati v lastni krvi in v slani. Možje, ki so ga vzdignili in prenesli v vas, so ga dobili še malo živega, a jim je na poti izdihnil. Izguba krvi iz prizadetih ran, katere je bilo na več mestih vse polno, tbr nočni mraz sta končala življenje krepkega mladeniča, kar je povzročilo neizmerno žalost njegovi materi-vdovi in pomilovanje pri vseh domačinih in znancih. — Ubijalec je zjntraj na vse zgodaj bodil po vasi, proti navadi še kakor v pondeljek zjutraj, šel celo v neko hišo čevljarit, a ni imel miru, in ko je slišal, da je njegova žrtev mrtva, je brez Bledu pobegnil. Pač žalostne posledice pijančevanja po preštevilnih gostilnah in nesrečnega ponočevanja moške mladine. Iz ajdovskega okraja. a Odborniki in zaupniki »Kmečke zveze" bo naprošeni udeležiti se od-borove seje, ki bo v nedeljo 8. dec. ob 4' uri popoldne pri „Rebku“. a Predavanje v Batujah. — Prihodnjo nedeljo, 8. dec. predava v Ptujskem izobraževalnem društvu g. dr. Brecelj iz Gorice. Začetek po blagoslova. a V Selu je kupila občina s podporo dež. odbora star hlev na ushodni strani cerkve ter ga posula, da se je razširila obč. pot. Zdaj je corkveno oskrb-ništvo napravilo tam nov zid in nov vhod k cerkvi, kar se prav lepo podaje. a Poštni pečat. — Vže mnogokrat se je pisalo o poštnih pečatih, kjer so imena naših vasij tako spakedrana, da sami domačini ne morejo verovati, da bi se mogla njih vas tako imenovati. Tako se glasi poštni pečat v Črničah; Cer-nizza — Černiča ; in vendar ni v celem našem okraja nobene vasi, ki bi Be imenovala Černiča; pač pa je taka vas v htri, kamor pošiljajo pogosto pisma iz vasij, ki spadajo pod pošto v Črničah, tako da se zakasnijo pisma po 2 ali 3 dni. Prosimo torej naše poslance, da bi posredovali da bi se imena naših vasij tndi na poštnih pečatih pravilno pisala. a Ovržene volitve v Črničah. — Pripovedujejo, da so se ovrgle obč. volitve za črniško županstvo. Čudno se nam zdi, da se je to zgodilo, ker zatrjevalo se je, da je komisija popolnoma pravilno ravnala, zlasti ker je sedanji žup. namestnik tako natančen in izveden mož. a Najden mrtev otrok. — Dne 26. nov. se je našlo na cesti med Cesto in Lokavcem malo mrtvo kakih 6 mesecev staro dete. Bilo je v papir zavito. Telesce se je pren^alo v kriško mrtvaš- a Volitve v Sv. Križu. — Minuli teden 18. in 19. m. m. bo bile obč. volitve v Sv. Križa. Volitve to upadle v splošno zadovoljnost. Iz kanalskega okraja. ki Shod kanalske „Kmečke /,veze“ — Dne 24. m .m. je v imenu „Kmečke zveze“ za kanalski okraj sklical g. Lom-šek učit. v Kalu ondotne živinorejce na pogovor. Zbralo se je do 100 mož in fantov. Sestanka se je udeležil tudi č. g. kurat Grbec. Gospod Rustja, nadučit. iz B t je predaval o zavarovalnicah za govedo sploh in posebej tolmačil pravila „deželnega zavoda za zavarovanje goveje živine". V nad 2 uri trajajočem govoru je dokazal potrebo in korist, da se osnuje v Kalu krajna podružnica o-menjenega zavoda. Uspeh je bil ta, da se je takoj prijavilo zadoBtno število živinorejcev, da je tako zagotovljena krajna podružnica. Navzoči g. župan Pirih M. je sprejel priglaševalno polo, da jo pošlje dež. odboru. Tako je prav I Gospod župan, Vi ste pokazali, da Vam je mari blagor ljudstva; ljudstvo Vas zato spoštuje in Vam bode hvalsžno. Tako deluje pri nas skupaj duhovščina, učiteljstvo in županstvo. — Hvala Vam vsem I Iz kobariškega okraja. kd Izginila je z Libušnjega neka 61 letna žena Marija Kranjec. V nedeljo dne 17. pr. m. videli so jo še na Drež-nici in v pondeljek na Kamnem, potem pa ni več sluha po njej. Sorodniki so krog in krog popraševali po njej, pa ne morejo zvedeti, kam se je obrnila. Žena je še močna, sposobna za kmečka dela in ne kaže toliko let; je precej velike Bahe postave, suhega podolgastega obraza, ima na sebi črno obleko in suknjene črevlje Če bi jo bil kdo videl, se prosi, da naznani na upravništvo liBta, kje da se nahaja. kd Na Merskem kanalizirajo vas. Vstanovlja se tudi zavarovalnica proti škodi pri živinoreji. Občina ima dobrega župana vnetega za občen blagor. kd V gorenji Borjani so začeli popravljati moBt in cesto skozi vas proti Podbeli. kd Po celem okraju se močno širijo prizadevanja za zboljšanje planšarstva. kd Cesta na Selce bo bo letos mogoče dokončala. Prav potreben je tam vodovod. kd Neki Špekulant iz Trsta kapaje mline ob Soči in Nadiži. Ljadje, bodite previdni proti takim ptujcem. Kajti oni bo nam v škodo: Ne le, da pridemo ob vse obrtne naprave, tudi v trgovski zbornici se po tej poti razmere nikdar ne zboljšajo. Nikoli ne pridemo do veljave. kd Krilanov grob. — Na kobariškem pokopališča počiva rajnki Krilan in njegov za Kobarid zelo zasluženi oče. Grob je zapaščea, kajti nikoli ne gori tam lučica in vendar so drugače vsi grobovi razsvitljeni na vsevernih duš dan. Nehvaležnost je pač plačilo modernega veka I Iz komenskega okraja. km Komen. — »Kaplan naj le popravlja, kakor hoče -— resnica le ostane, kar je bilo prvotno povedano. Vse liguo-rianstvo ne pomaga nič". Tako je pripomnilo uredništvo resnicoljubne in popravkov vajene „9oče“ dne 30., nov. t. I. na drugi moj popravek z ozirom na članek .Duhovščina proti dražbi bv. Cirila in Metoda1*. V članka samem me imenuje fanatičnega kaplana, v opombah imenuje moja popravka li-guorianska. Naravno I Trda kost za „So-čino“ uredništvo 1 Zato se je hitro obrnilo do nefanatičnih informatorjev: gospodične Aliče Švarove in g. kandidata Šorlija, ki je pokorno informiral „Sočo“, kaj in kako je pisati, da se izogne bla maži oni, ki je poročal „Soči“ izmišljene reči. Čudno: ne „Sočinu dopisnik, ne informator, ne urednik ni pomislil, da je nezmisel, kar trdi „Soča“, kajti ako sem zahteval od vsakega uda 2 vinarja, vzel bi tem raje tudi od g. Švarove milostni dar 24 v (tako pravijo), katere je baje poslal g. Komel le zato, da bi me Bknšal. Da bi podprli svojo trditev pravijo, da sem zavrnil tadi dar gospe Ravbarjeve; ker pa gospod Ravbar to zanika, trde: bilo jo lani I Kdor hoče vedeti, kako je bilo lani in letos, naj se potrudi na tukajšnji poštni urad, do blagajničarke ro-janske eirilmetodove podružnice, do blagajnika v Ljubljani, naj pogleda v lanski in letošnji koledar, koliko je število udov v naši župniji, in ko ve prepriča, da zna- ša svota več nego 2 vin. na vsakega uda, potem naj sodi „Sočino* tendencijozno pisavo I Fr. Lavrenčič. Obdarovanje konj na Tolminskem. (Konce.) Da to pri konjereji dosežemo, skrbeti je v prvi vrsti, da se najboljši materijal pridrži za odrejo dobrih žrebet. Dobiček ki se ga ima, ako se lepo in dobro žrebetnico za primerno visoko svoto proda je le navidezen. Ako najlepšo žival peodamo zgubimo podlago za zboljšanje pasme. Toraj ohraniti nam je brez izjeme najboljši materijal kot podlago večjim dohodkom. Skrbeti moramo za Bvetle in zračne hleve in zadostno gibanje konj, ne samo poleti, ampak tudi po zimi. Snaga v hlevih odstrani veliko vzrokov bolezni, in snaga pri konjih vpliva za polovico krme. V splošno korist je oprijeti bo podanih nasvetov, ker s tem pokažemo tudi pri tem zanimanje, skrb in trnd, prepričajo tndi merodajne činitelje, da se bolj ozirajo na naše potrebe, kar se vsekakor zgoditi mora, ako se pri tem upošteva dejstvo, da je tudi državi potrebno gledati na to da si ohrani in pripravi do časa za vsak slučaj potrebni materjal. Toliko država kolikor dežela je to leto tadi dokazala, da zanimanje za konjerejo rase. Določilo se je letos v ta namen več daril. Vsega skupaj razdeliti je 1120 kron. Ta vsota je od kar obstoji obdarovanje konj v našem okrajn naj-veča. — Namenjeno je tadi za naprej svote za darila pomnožiti ako potrebe to zahtevajo. Dokažimo sami, da napredujemo in vspeh ne izostane. Dalje je potrebno naglašati, naj posamezniki pazijo, da so konji pravilno podkovani. Pri tem ni itediti ne časa ne dnara. Hoja do dobrega kovača se dobro izplača, ne samo radi tega, ker se žival ne pokvari, ampak tadi ker pravilno pribita podkev, dalj čaBa traja. Zato je pa tadi prav, da se je letos določila nagrada za kovaza. Slednjič priporoča, naj vsak po svojih močeh širi zanimanje za razvoj naše konjereje, ter skuša vstvariti zdravo tekmovanje med našimi konjerejci. Prihodnje leto mora dokazati, da razumemo tok časa. Vsestransko pritrjevanje besdaam župana je dokazalo, da posamezne vse veseli samo večje število daril, ampak da so pripravljeni delati v zmislu nasvetov komisije. Na to sledilo razdelitev daril. Obdarovani bo: Anton Vorarič Magozd 110 kron; Anton Gabrščik Srino 100 kron; Franc Sivec Smast 75 kron; Andrej Kobal Ponikve 75 kron; Anton Volarič Svino 65 kron; Anton Ručna Svino 65 kron; Anton Benedejčič Idersko 60 kron; Anton Korinčič Idersko 60 kron; Anton Koren Koseč 50 kron; Valentin Pregl Lom 50 kron; Blaž Paulin Drežnica 50 kron; Miha Kanale Volarje 50 kron; FranC Sivec Smast 50 kron; Anton Šavli Idersko 40 kroti; Iran Leban Poljnbin 50 kron; Ivan Pervanje Pole 40 kron; Anton Volarič Srino 30 kron; Anton Račna Svino 30 kron; Jožef Kaučič Po-Ijubin 30 kron; Anton Sovdat Smast 30 kron; Iran Lapanja Ponikve 25 kron; Andrej Bandejčič Idersko 25 kron. Iz tega izkaza je razvidno, da se razdeli znesek daril na posamezne okraje Cerkno 40 kron; Kobarid 840 kron; Tolmin 380 kron. Kako doseči enakomernejše razdelitev znoskov posameznim okrajem, to povejo razumniku zadostna navodila komisije. Zato pa interesentje takoj na delo. Slednjič moram pa omeniti še-to: Gospodje knmisije so jako uljudni, družabno spoštovanja vredni' možje. Iz tega ozira nemarno nič proti njim. Nekaj se pa nam Vendar čadno zdi. V izključno slovenski okraj, prihajajo kot udje obdarovalnb komisije, v imenn dežele toliko goriške kolikor istrske, izključno gospodj italijanske narodnosti. Pretekla je dolga vrsta let kar obstojijo obdarovalne komisije, menda 35 let. Največi del dežele je slovenski, največ konjerejcev je slovenskih, zastopniki dežele so pa — Italijani. Smejal ki se človek — ko bi ne bile prežalostna slika naših razmer. Ali res nimamo Slovenci mož v to razumnih in sposobnih? Oskar Gabrščik. ***** Loterijske številke. HO novembra. JlnnHj............. 87 71 27 32 21 Gradec ...... 66 61 83 65 76 Otvoritev nove krojačnice! Podpisani vljudno naznjnm spoštovanemu občinstvu, da sem otvo-ril v ulici Vcllurini šl. 9, (v hiši ,,Narodne Tiskarne1-) v Gorici krojaško delavnico. Zagotavljajoč ločno in pošteno postrežbo se naj-uludneje priporočam posebno prečastiti duhovščini v mestu in na deželi /a obilna naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojač. Za Božič in Novo leto ima v zalogi G. Likar ? Gorici Senika ulica št. 10 ipnogo lepili jaslic in razglednic; okraskov ža hožiC. a drevesa; skladne koledarje s svetimi in drugimi podobami, elegantne kasern pisemskega papirja za darila, raznovrstne pisarniške m šolske potrebščine, molitvene in vpisov nlne knjige, nožiče, cvetlične dele i. t. d. Vse zanesljivo po najnižjili cenah. Centralna posojilnica v Gorici se je PRESELILA ^ na tekališče J. Verdija št. 32. Nezaslišano po ceni! = 6D0 homodou le za 1Z5 fl. = Kno krasno garant, dobro idočo prec zijsko uro z pozlačeno verižico, I krasno pozlačeno kravalno iglo s ponarejenim briljantom; I prstan v ognju poslačeu s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski lišp. 1 krasno garnituro, gumbe /.a manšete, ovratnike in uaprsnike gar. 3"/0 double zlato; (> komadov finih platnenih robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; 1 krasno žepno ogledalce, 1 dobro dišeče milo, 1 f. dez. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in Se 3'J5 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le l £5 fl. Po povzetju pošilja trgovina 11. SPINGAHN, Krakati št. 20« O sc naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. Pri več ko 2 paketih, dodam še vsakemu on tak nožiček. Če vam ne ugaja, vam vrnem denar. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, Sl. Angelo, Korfii, istrsko In dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. MPjsveče prve in druge vrste, namreč ob '/i kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka Iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vistc [*Mx; ] A Jkekarna Cristofoletti (Joriea na Jravniku. K f 'U — Trsklno (štokfiževo) Jetrno olje. W » Posebno sredstvo nrott nrsnlm Trsklno (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolejmm In splošni telesni BS slabosti. lU' Izvirna steklenica tega olja naravnormenc barve po K Nit, RS bele barve K 2. Trsklno že- H leznalo jrtrno o^e. :: s: s I ■ ■ Jllll UU. b.vuw ... . . . . _ — |——- ■ -J — ■ U — ■ ■■ Hj Cristofoleltijeva pijača iz kine in želeja JS! Jj, 3^ najboljši pripomoček pri zdravljenju h trski n Im oljem. [|| ■ Ena steklenica stane I krono 60 vinarje«. ■■ - ■ ■ ^ Raba tega olja je sosebno priporočljivo otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. TrsVino Jetrno olje z jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vso kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. r