hist 23. Tečaj XXXV. podarske ? obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 ld po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr po šili za pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo junija 1877. O b s © g : Prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski in pa manevri Tagblattovcev Še nekoliko podukov gledé na volitve v deželni zbor. Vodila srečnega gospodarstva. Angora. (Dal.) Naši dopisi. Novičar. V Se nekoliko podukov gledé lia volitve v deželni zbor b imaj Teg nai ne preziraj p a n s t kmečkih pri spisovanji imenikov volilnih mož f ki jih po 29. volilnega reda deželnega zbora poslati ces. kr. okrajnemu glavarstvu ) p a n s t mest in Vštevanje doklad k nep osrednjim, dav kom pri spisovanji tr gov pa pri spisovanji volilskih imenikov, katere volilskih imenikov. Ukaz ministerstva notranjih zadev od 16. julija imajo ona po 26 volilnega reda deželnega zbora c. kr. okrajnemu glavarstvu poslati v potrjenje, da se da izraz neposrednji 1871. štev. 3011. določuje, (direktni) davki" (to je, zemljiški in hišni davek), ki se nahaja v občinskem in deželnem volilnem redu in v dotičnih dodanih postavah, ako kaka postavna od n e pusté taki ob iz volilskega imenika ka tenm gre po visokosti neposrednjih davkov in přiklad postavna pravica, izbirativol možé ali pa ločba naravnost ne prepoveduje vštevanja d spisujejo, so torej v prvi vrsti 2a to o dg posl Zupanst ? voliti ki te imenike přiklade, pomeni ne samo le čisti davek, temveč tudi tretj insko in izvanredno priklado, to je: skupni znesek davkov, ki se imajo plačevati v cesarske blagajnice. Ne smejo se pa prištevati přiklade za deželne šolske in občinske potrebe. — Ako je tedaj pravica, voliti v deželni zbor, v volilnih razredih mest in kmečkih občin odvisna od tega, koliko kdo neposrednjih davkov plačuje, se mora omenjeni skupni znesek davka in přiklad vzeti za podlago. imajo volilcem vštevati, so pri se kdo iz imenika ne pust aii da se kd y da n e P ki nima pravice voliti Imenik volilnih mož ima pa po 31 deželnega volilnega reda volitveni komisar, katerega okrajno glavarstvo postavi, preiskati: ali so vsi vpisani ali ne, ki imajo pravico voliti, ter se ima tudi prepričati, da se je volit m o m času naznanila, namreč dosti godaj ? da jim Přiklade, ki se cesarskih davkih te le : je mogoče k volitvi priti. Pri volitvenem komisarju se ima torej oglasiti, kdor bi mislil, da ima pravico izbirati volilne možé, pa ni v imenik vpisan, ali kdor ne dobil p volitvi, dasitudi je v imenik . Pri zemljišnem (gruntnem) dávku, tretjina še druga tretjina za vojskini zaklad. > in vpisan; v dokaz volilne svoje pravice pa naj prinese svoj davkarske buk s e b oj přiklade pa je Pri hišnem razrednem davku tretjina; vojskine toliko, kolikor znaša redni davek. Beseda o volitvah velikega posestva Pri davku gostačev (ali hišne najemščine) tret- Vradna „Laib. Zeitg. u je v listu od 4. dne t. m. jina, in se druga tratjina vojskine přiklade. Vsi razglasila imenik volilcev, ki spadajo v vrsto velikih davki se natančno razvidijo iz davkarskih zemlj iških posestnikov, a pristavkom ? da pri bukvić v prvem in drugem predalu nega nakaza gledé davka od gostačev. oziroma iz plačil- tožbe (reklamacije) o tem imeniku se imajo c. k. deželni vladi vložiti o 14 dneh, ki se štejejo od dneva sarska xxct&ic» ^ituu u« v aa uvi. ^uotaiicv. f^tui . » « « u v « , .J ,J Pri pridobninskem (patentnem) davku znaša ce- razglasa, tedaj zadnji čas do 18. dne t. m. priklada, ki se ima volilcem vštevati, sedem de- šenem imeniku se nahaja 117 velikih posestnikov. razgla- setink (7/10). Po 10. deželne volilne postave spada v to vrsto Ravno toliko znaša ta priklada pri dohodnini volilcev tist, čegar posestvo je v deželni knjigi (Einkommensteuer). (Landtafel) vpisano in vsaj od njega po 100 gld. cesar- Ce pa ta dva davka oba skupaj presežeta 30 gold., skega zemljiškega davka (brez vojne přiklade) plačuje 7 znaša priklada ravno toliko, kakor davek sam. je pohioleten in Avstrijsk državljan. Ta priklada^v št. 4. in 5. omenjenih davkov pa se računi takc-le: Ce redni davek od patenta na pr. znaša sme (po §. 11.) voliti le samo tišti izmed njih 5 gold. 25 kr., šteje se priklada 3 gold. 67V2 kr., Ce ima več posestnikov skupaj eno tako posestvo, , kogar in če dohodnina znaša 22V« kr. gld. 75x/2 kr., je přiklade gld. za to jDOoblastijo. Če pa (tudi po §. 11.) kdo od dveh ali vec Kdor ima tedaj v kakem mestu ali trgu pa- v deželno knjigo vpisanih posestev skupaj tent za 5 gold. 25 kr., ali v Ljubljani dva patenta po najmanj 100 gld. brez vojne přiklade cesarskega gold, ali enega za v gviui au uuu^a u c* v^ ^Old» y luta vuuiuu pior avv au gu u m ? ia mi j/am v vt j v^ • ^ « m * w ^ « ^ ^ — — r --- mora v volilni imenik zapisati, ker s prikladami vred stvo pravico, v vrsti velikih posestnikov ima volilno pravico in se davka plačuje, ima tudi za to skupno pose- ? plačuje več ko 10 gold, davka, ki daje volilno pravico voliti. - 180 Na ta §. smo že v zadnjem listu pozornost obrnili, ker se nam poroča, da bi utegnilo, kakor Sent-Ru-pertski župnik, fajmošter Cerkljanski i. t. d. več du-hovnovgospodov v to vrsto stopiti, ki od 2 aíi več farnih, v deželno knjigo vpisanih posestev, katere oni vživajo in skupaj vsaj 100 gold, cesarskega davka plačujejo. Iq na to opozorujemo gospode se enkrat zdaj, ko je imenik velikih posestnikov razglašen in je nas topil čas reklamacij za tište, ki morebiti imajo v tej vrsti volilno pravico, pa so izpuščeni. Pozor tedaj, go8podje! Med imenovanimi 117 volilci je mnogo odločno národnih mož, mnogo pa tudi tacih, ki bi se dali po svojih prijateljih rodoljubih podučiti, da njihovo pravo mesto po posestvu in zvezi z našim ljudstvom po deželi je v vrsti domačinov, to je, v vrsti narodne stranke deželnega zbora. Blizo 50 tacih velikih posestnikov nabajamo v razglašenem imeniku, o katerih smemo misliti, da nikakor ne stojijo na stališči viteza F rán z laVestenec k a. Ne bilo bi tedaj nemogoče prodreti dosedanje falange nam nasprotne, ako le bi hoteli se rodoljubi iz vrste velikega posestva dobro ogreti za pravo domaćinstva in bi se eden izmed njih vstopil na čelo volilnega delovanja. Ker majhna množica (117) vélikih posestnikov voli 10 poslancev, ne bilo bi nemogoče, vsaj nekoliko naših mož v ta razred spraviti, ki bili bi več vredni kot mnogo dosedanjih mamelukov. Prihodnje volítve v deželni zbor Kranjski in pa manevri „Tagblattovcev". Agitovati pri volitvah, to je, delati nato, da se možje njegove stranke volijo, je vsacemu pripuščeno, marveč je celó dolžnost vsacega, ki po postavi ima volilno pravico. V nekaterih deželah so volilne agitacije zeló viharne in zlasti na Ogerskem celó take, da se pretepajo in pobijajo do krvavega. To, se vé da, je grdo, surovo, al vsaj poštenejše je, kakor je to, če agitator s sleparijami skuša volilce na svoje limanice vjeti in ga ni sram, z obrekovanjem in lažmi vbijati poštenje mož nasprotne stranke. Tako pot hodi „Tagblatt" s svojimi pajdasi zdaj skor vsak dan, ko agituje za svojo svoj at. Kakor zdaj, tako je tudi delala nasprotna nam stranka ves čas, kar imamo deželne zbore. In celó domačega našega slovenskega jezika, ki je nasprotnikom našim sicer taka huda kost v grlu, da v zboru nikdar slovenske besede ne spregovori, se poslužuje takrat, kedar gré za volitve. Gotovo pride tudi zdaj tako glasilo v slovenskem jeziku na svitlo, kakor je prišlo leta 1867. pod naslovom „Kranjci pazite!" Ne bode tedaj od več , da predno poročamo, kaj da danes po-Čenjajo „Tagblattovi" patroni, našim volilcem kažemo, s Čem so nasprotniki naši takrat o volitvah slepili volilce. Pisarju „Kranjci pazite!" ni bilo všeč, da so oklic narodnega volilnega odbora 1. 1867. prošt, stolni dekan in vs^drugi korarji Ljubljanski (razen enega, Zavašnika) in tudi oba dohtarja sv. pisma Leon Vončina in Andrej Čebašek podpisali, češ, da „deželni zbori se nimajo v verske reči vtikati", in da ni prav, ako „se duhovnom še težko butaro deželnega poslanstva naklada in da se oni (oj, precartana skrb!) ločijo od svojih ovčic, nad katerimi kot zvěsti dušni pastirji nepreneboma Čuvati morajo." — Zdaj čez 10 let se pač preočitno kaže, kam smo o verskih zadevah zabředli, ko so sole postale brezverske*) po aklepih državnega zbora, v katerem *) C. k. državna sodnija je unidan v točki pravo izrekla, da „konfessionslos" je ,,religionslosu. po večini 8edijo možje, katerih „duh" in „mesó" so naši nasprotniki v deželnem zboru. In kakošne bile bi še le postave naših ljudskih sol, ako ne bi bili imeli ta leta narodnih mož v deželnem zboru! Pisarju „Kranjci pazite!" dalje ni bilo prav nič všeč, da naš deželni zbor po narodni svoji večini ni hotel brezpogojno in brez zaslišanja deželnih z borov voliti poslancev v državni zbor, ki je imel z dvalizmom stvariti spravo z Ogri. — In zdaj zopet čez 10 let se žalibog kaže, kakošno pogačo Avstriji pekó Magjari in kako draga stvar je dvalizem (glejte zadnji list „Novic"). Lesica, ki je govorila „Kranjci pazite!" pa je takrat volilcem prigovarjala: „ne bojte se sprave z Ogri; cesarska vlada je pot do te obravnave lepo ogladila in zastopniki deželá v državnem zboru bodo to reč že tako uganili, da mi ne ostanemo za Ogri." — Kje pa so zdaj tvoje obljube, lesjak? Ali niso narodni naši možje pravega trdili, da niso hoteli osode deželá izroČiti zastopu Dunajskému in so zahte-vali to, kar je ministerstvo Belkredijevo deželnim zborom hotelo izročiti? Pisar „Kranjci pazite!" je kot zapravljivost grajal to, da se je deželni zbor iz deželne hiše „na lon-tovžu" preselil po predlogu viteza Gariboldi-a v de- želno hišo redut no. Ga ribo Idi je bil leta 1867. poslanec naše stranke in samo zato ga je pisár zgrabil, ki je vendar dobro misel sprožil, da si je deželni zbor med dvema deželnima hišama izbrai tisto, ki deželnemu zastopu pripušča ugodnejše bivanje. Ko bi bil Gari-boldi anno 1867. že to, kar je zadnja leta bil — uskok vvrsto liberalcev — pisár bi mu bil hvalo pel ! Da je deželni zbor si napravil svojo „lastno kaso" in pri vsako leto rastočem denarnem prometu ni hotel več vladnega kasirja za deželnega blagajnika imeti zato, ker deželna blagajnica ima na milijone v svojem oskrbstvu, to tudi je pisar očital narodni večini deželnega zbora. Danes ga je gotovo tako sram tega oči-tanja, da si sam mora misliti: „kakošne neumnosti sem vendar leta 1867. trobil po svetu in kako puhlo zago-varjal nemčurstvo!" Mnogo druzega o „sebičnosti" narodne večine , o „zapravljívosti" njeni kvasi pisár „Kranjci pazite" ter sklepa svoj pamflet s tem: naj bi volilci ne pošiljali več tacih mož v deželni zbor , ki so le svajo in nemir sejali, ker ne bodo nikdar Avstriji oljke miru in sprave přinesli." Pretresati te opazke „Kranjskega paznika", škoda bila bi za papir, vsaj vsak, kdor s svojimi očmí gleda, jasno vidi, da sebičnost, zapravljivost in setev nemira je le na strani nasprotnikov naših, ki sedijo v deželnem in državnem zboru. Stenografični zapianiki zadnjih deželnih zborov na Stajarakem, Tržaskem, Koroškem in gornji A vatri j i, kjer imajo večino tišti možje, ki so našim naaprotnikom kakor jajce jajcu podobni, preočitno kažejo, kako žalostno gosp odar i j o*) in davke povikšujejo ljudstvu. „Tagblattovci4, so res tako abotni, da misiijo, da ne vemo, kakošna se godi drugim deželam , kjer imajo njih sodružniki regiment v rokah. Celó smešno pa je to, da je „Kranjski paznik" govoril o „oljki mirú"! Kako zadovoljna in mirna je Avstrija sploh zdaj, ko imajo nasprotniki naši večino v državnem zboru, to kažejo vendar že od leta 1861. časniki vseh Avstrijskih deželá našega mišljenja, ki želijo, da bi do miru prišli vsi narodi po *) Ali ne bi bilo tu tudi na pravem mestu omeniti od tistega milij ona gold., ki ga je liberalna nemska stranka v mestnem zastopu , ki narodni večini deželnega zbora „zapravljivost" očituje, hotela na posodo vzeti in mestu strašansk dolg na glavo nakopati? Stavec. 181 tem, Da i oljko da bi vživali asprotniki ni • * ti miru". ke državopravne p in v noben zbor niso pri z dežeinega zbora več, kakor je res zaslužil, a je tudi pravičen bil, da ni zatajil resniee. GHedé na to spoved to je dobro znano tudi našemu presvitlemu glavarjevo sprevidi vsak nepristransk bralec cesarju, sicer ne bi bil izustil tistih blagih besedi so šle ko biisk že pred več leti po časnikih 9 ki j? Tagbl. a bil med mojim čem, da bi m pa v mnogonarodni Avstriji ne moi yy d Mir biti y dokler na eni da njegove ekspektoracije niso druzega nič, kakor slepilo volilcev „in der 12Ě Stunde!" Glavarjevemu poslovnemu govoru pa si dovolju y strani hoče gospodar biti Nemec, na drugi Magj počeojata ta dva kakor koli hočeta , sprava je goče po tem, da nob gemu. le Naj mo- jemo nil še nekaj dodati, kar je on le memogredé ome- 9 kar pa je treba zdaj obširnejše omeniti d ne gospoduj dokaze, kdo je „šparovec", kdo 9 ko ali narodna večina ali njeni nasprotniki? Dr. Bleiweis je že od leta 1866. pa „zapravljivec gre za a Potrebno se nam je zdelo opozoriti naše rodoljube širno njegovo poročilo v deželnem zboru na to, kaj so leta 1871., ko je šio za nove volitve v deželni zbor, ongavili z nemško in slovensko besedo na« sprotniki, kateri — kakor današnji ,,Tagblatta izpričuje, to priča ob- septembra 1868. — délai na to, da se odpravi najdenišnica (Findelhaus) za Kranjsko v Ljubljani, ki je bila na niso nič pozabili in se tudi nič naučili. Vzemimo po vsem tem v pretres sedanje manevre Tagblattovcev. Na kmetške naše vpljivati 9 če jih ljudi za „mošnjo" primejo, kakor je škodo morále (nravnosti) in dežeinega zaklada (davkeplačevalcev) stvarjena leta 1784. in se po besedah odličnega Francoza po pravici more imenovati „podpor-nica kurbarije". Pod ministerstvom Hohenwartovem mislijo' s tem največ 1871. se je dr. B lei we i su posrečilo, da je deželni 1867. zbor z narodno večino sklenil od pravo naj den i š- rekel pisár pamfleta „Kranjci pazite". In to taktiko nice in je ta sklep dobil Najvišo sankcijo. V dežel- * rv"* m A gû r] n n n n n Aû vm\Imavm ^ n />K i a^^a ( i ía **~™~ __________i _ - i -tone* • v ___ i v . imajo še dandanes patroni „Tagblatta", to je tistega nem zboru 1. 1872. je zato že veselega srca poročal 9 ki se za Turka na pretrganje poganja in si je in poročilo je bilo s pohvalo sprejeto — koliko se de- fii r m a \t Tn a/va llnfa^ Da^-IaiU^ v 1* • i • _ j .. _ Y 1_______• 1 _ 1 v » lista zato priimek „Turskega lista" pridobil. „Poglejte pravi kako je vaša narodna večina gospodarila želi prihrani stroškov za najdence , navadno talari e imenovane I---- - ----j_ ■ ■—" " " - ---- • ~ " • —- jgvw^vrv.c..« laiai |C luicuuvauc ^ pO om» uaau uuactůa vol, uct - s prikladami in kako zapravljala deželno premoženje v je oď julija 1870. do julija 1871. vstopilo v porodniš ) številkah dokazavši, da „spi-ko deželnem zboru zadnjih let nosti!" In tako kakor po notah se ista pesem gode po vseh listih in to zgolj iz sebič- nico 341 žensk in so oskrbovalni stroški za-nje in nji- Dolžnost Tagblattovih". zdaj hove otroke znašali 5636 gold. — je po odpravi jeni naša • i • v • 77--O — — -----Dál U6D1SD1C1 y tu JU ^ SJKJL J 1411 j C% JLU V i. • UU I U11J Ck JL je tedaj, da preiščemo „Tagblattove" jih vstopilo le 144 in so stroški za nje znašali • i « i .. • t • t J 1 ť to je od julija 1871. do julija 1872. leta trditve: ali so resnica ali laž in slepilo? gold. 2093 tedaj že v enem letu razloček za 3543 gold. ---- - - -----~ — ------- -----r----gUlUi J LVšVACtj U\J V Vj U V; UJ i ^ IU JL C* LÁL \J Ok JUCk j^UlU* Dajmo dežeinega glavar ja viteza dr. Kal- Dokler smo imeli najdenišnico, se je moralo vsako teneggerja, o katerem vsakdo vé — vsaj tega kot leto okoli 168 nezakonskih otrok v deželno izrejovzeti; zvest ud „konstit. društva" on sam ne skriva da je ker pa je vsak tak otrok, če ni umri, 10 let ostal v prvak nasprotne nam stranke, pred vsem namesti sebe deželni izreji, je za ta čas deželi (davkoplačevalcem) prizadjal 330 gld. stroškov. Ker leta 1872. se nobeden govoriti zadnji seji letošnjega dežeinega zbora je obširno več ni sprejel razložil 6letno delovanje dežeinega zbora 9 se v hranilo 5544 gold. je s tem v enem letu deželi pri- po takem se v 10 letih prl- katerem so narodni poslanci večino imeli ter se mu hrani 55.440 gold, in pri vsem tem ni nič več kakor zato pripisuje vse dobro in vse slabo, kar je deželni zbor storil. poprej izpoloženih otrok, nic več silovitih splavov, niô več detomorov; deželi je na stotavžente prihranjenih Našteval je deželni glavár, kar se je zgodilo o stroškov in mati ni več volkulja, ki svojega otroka v novih postavah za ljudske sole, da po njih smo bili prisiljeni (to pač le od narodne večine veljá, ki de- od narodne večine veljá je mnogokrat oštro sodila novo ljudsko šolstvo), najdenišnici popusti, da zopet gré nečistost uganjat z marsikakim visokim gospodom, ki lahko preredi kar je naredil, poprej pa je deželi naložil z davkovskim želi naložiti težkih^ ^finančnih bremen , ter priklado od denarjem poplacilo svoje „zabave". 0 povekšati na 18% y na drugi strani pa smo vendar občinam odvzeli veliko stroškov za šolstvo. Rekel je, da smo za ceste veliko atorili, in ceste so glavna žila za materijalni promet; tudi za pospeh kmetijskega nepotrebnih, ko je britkega'srca videla, da je toliko nauka se je marsikaj storilo in postava za bolje obde- druzih novih tem se nam je potrebno zdelo dopolniti govor gosp. dežeinega glavarja, da svet vidi, kako je narodna večina po vseh potih skrbela, oprostiti deželo stroškov lovanje Ljubljanskega močvirja (morasta) se je sklenila če zadobi cesarjevo potrjenje, utegne jako koristna močvircem. Omenil je, da vélikih občin zbor kor fVUl je, lie* £Jiiucwv/, un pi&Actiuoi/ui Qtau uc»ou uuiuiau ko jo je deželni zastop sprejel iz rok deželne vlade. na priliko se ogniti ne more, ka-bil prežalostni stan naše bolnišnice potrebščin, katerim biti } ini hotel napraviti (narodni poslanci namreč niso hoteli j naših ljudi siliti v to, za česar ne marajo). Govoril je dalje o potrebi več prostorov najti za Drugi pot nadaljujemo ta članek in pred vsem na rešeto resniee denemo „Tagblattove" pisarije, katere i bolnike in blázne (nore) y rekel tudi dalje, da na imenuje „ Das neue Irrenhaus und seine Trabanten". ipra vd n i p o ti pri c. kr. državni sodniji smo deželi resili nad 300.000 gld. (tù bilo bi na pravem me3tu j naši ki je tomeniti zaslug nepozabljivega našega dr. Goste ^v veliki pravdi bil dežeinega odbora advokat in je rešil tdeželo našo tolikega bremena, za kar mu je deželni 2zbor votiral zahvalo), — naštel je potem zgodovino de- Dokazali bomo našim bralcem ogromne laži „ Tagblattovcev", s katerimi se drznejo slepiti svet brez pomis- lika vsak umen člověk lahko prepriča, «« 0ivť«..j« kar „eine Volksstimme vom Lande" čveká bralcem svo- ~ i 9 da se iz stenografičnih obravnav dežeinega zbora da je sleparija vse jim tako 9 da se oni „Tagblattov" naslov namesti ..das 9 y šželnih přiklad na davke, in konečno přišel do tega šda je rekel: deželno premoženje se o teh 9 letih tni celó nič zmanjšalo, skoro da še pomnožilo. neue Irrenhaus und seine Trabanten" po pravici sme imenovati: „das neue Irrenhaus und seine Trot-teln". Tako je govoril deželni glavar v zadnjem de-iželnem zboru, ki ga nasprotna nam stranka za svojega ^voditelja čisla, ki tedaj gotovo ni prikladal zaslugam Gospodarske stvari. Vodila sreenega gospodarstva. „Naprej! naprej!" Taki opomini se Čujejo dandanes od vseh strani. „Naprej !" mora biti tudi glas kmetovalca. Kdor si današnji dan ne prizadeva s časom naprej iti, bo kmalu za drugimi zaostal in nazadnje celó opešal. Tukaj, dragi kmetovalci! vam podamo nekoliko zlatih pravil; berite jih marljivo in ravnajte se po njih; v veliko pomoč vam bodo v vašem napredku. 1. Obraćaj vedno eno oko gori in eno doli 7 to je : moli in delaj ! Od zgor pride blagoslov tvojemu gospodarstvu; od zgor ti dojde zaupanje v tvoje srce. Al kakor kmetovalee imaš tudi tukaj doli na zemlji svoj poklic; zato obračaj svoje okó tudi doli, na svojo hišo, na svoj dvor, Jblev in skedinj, na polje in travnike! Ce edino le kviško se oziraš, se lahko spotakneš in padeš; če pa le samo na tla gledaš, se boš po- v • • • 1 živinu. Slabo se ti bo godilo, ako ne gledaš doli; še slabše pa, če svojega pogleda ne povzdiguješ kvišku; popolnoma slabo pa, če ne gledaš ne gori ne doli, ampak le slepo v svet zijaš. Mnogo jih le v svet gleda; glej, kako jim gre, in izgleduj se nad njimi! 2. Ne sramuj se delà ! Vrli gospodar, akoravno ima poslov dovolj in bi mogel le zapovedovati, mora vendar znati vsako delo tudi sam prilično v roke vzeti in vsako reč lepo opravljati. Ako gospodar ne zna delati, in ne vé, kako se to ali to v roke vzame in storí, ali če se pri delu ne-ukretno vede, se mu bo družina smejala, in nihče ga ne bo od nje več prav spoštoval. Tudi družina ne stori vsega prav, zato ker noče ali pa ne zná; tù se mora gospodar sam delà lotiti, da ji pokaže, kako in kaj. S tem osramuje družino, katera se bo sčasoma bolj v delu izurila in bolje dělala, ker se prepriča, da gospodar sam delo razume in zná. Pregovor ne pravi zastonj : „Ako hočeš, da bode vse na uhár, Bodi sam sluga in gospodar". Vadi tudi svoje otroke delati, zakaj: ,,postopanje je začetek vsega zlega." 3. Povsod imaj oci} da ne pojde tvoje gospodarstvo rakove poti. Nek kmet, pri katerem je šio gospodarstvo bolj nazaj , kakor naprej, se pritoži zavoljo tega pri neki stari ženi, katera je za copernico veljala. Bila je pa le pametna žena; ona reče kmetu: „Ako je tako, vam hocem kmalu pomagati." Kmet jej odgovori vesel : „Ce le morete in hočete; iz srca vam bom za to hvaležen". Žena odgovori: ,,Dati vam hočem pomoček ; gotovo bo pomagal, če boste natanko spolnili, kar vam bom velela." „Pri moji veri, da bom", se kmet brž zakolne. Na to mu reče žena, naj jutri spet pride, da mu bo pomoček povedala, in kako ima ž njim ravnati. Zgodaj druzega dne prisopí radovedni kmet k ženi, od katere dobi neko zapečateno škatljico s tem pogojem, da mora vsaki dan trikrat, to je: zjutrej, opoldne in zvečer s to škatljico v klet, kuhinjo, hrame, na kašče, v hlev, skedinj, na polj e, z eno besedo, .tje povsod iti, kjer njegova družina delà. Ce bo to devetkrat devet dni storil, naj škatljico kje zakoplje, toda mora tudi potem še zmirom svoje obhode opravljati, in čez 3 mesece bo videl, da gré njegovo gospodarstvo na bolje." Kmet tako delà, kakor je bila žena velela, pa kmalu zapazi tu in tam veliko nemarnost, v hlevi tatvino in slabo gleštanje živine, na polji slabo oranje, nerodno trošenja gnoia, v skednji, da se žito ne mlati čisto, več ali manj tudi krade. Zdaj se mu oči odpró, tako vidi, da do zdaj ni svojega gospodarstva prav pregledoval ; zato sklene , da prihodnjič hoče bolj priden in marljiv biti. Od zdaj se mu ni več slabo dělalo, ne več kradlo. — Ženi dá škatljico nazaj, in se jej prav lepo zahvali za coperniško pomoč, komur je kaj tacega treba, naj ravno tako stori! 4. Računaj natanko pri svojem gospodarstvu! Preračun je gospodarju neizmeren dobiček. Če računaš (rajtaš), boš zadel na marsikater pogrešek v svojem gospodarstvu, in ga boš sčaaoma popravil. Po ra-čunih boš zvedel, koliko da veljá jajce, kokoš, goa, krava, funt masla, tele, vol, konj, mernik žita, cent sená, detelje itd., in kako moreš te reči bolji kup pri-delati. Ce vse natanko preračuniš, boš izvedel, koliko imaš dobička na leto, koliko stroškov, in doklej priđeš v enem letu, ali boš přišel na slamo ali na pernico. 5. Ravnaj s svojimi posli kakor oče s svojimi otroci. Ako pa to ne pomaga, bodi ojster. Ako pa tudi to ne pomaga, odpravi jih iz svoje hiše. Povsod se tožbe slišijo, da so posli dandanašnji zeló popačeni. Tukaj ne bom preiskoval, kdo in kaj je tega vzrok, pa vendar to vem, da tudi marsikateri gosp od arj i niso proti svojim poslom taki, kakoršni so bili njega dní. Gospodarstvo ne more biti brez družine. Družina je tvoj pomočnik ; veliko ti zná pokvariti, ako je neČimerna in hudobna. Z lepo boš pa pri nji večidel več opravil, kakor z grdim, zato jo skusi po oče-tovski ljubezni k svoji hiši privaditi. Poslu moraš do-stikrat svoje najdražje oko — svojega otroka izročiti ; hudoben posel ti more vsega pokvariti. Tam, kjer očetovska ljubezen ne pomaga, ondi mora ojstrost pripomoči; al ona le malo kedaj dober sad donese. Star pregovor pravi : „Kakor gospodar, tako hlapec", in to je res. Se se najde tù in tam dovelj dobrih poslov; skoraj bi^rekel, da ne veliko manj, kakor dobrih gospodarjev. Se vseskozi se posli najdejo, ki že po deset in še več let pri enem gospodarju služijo. Poreden posel ni rad v službi dobrega go3podarja. 6. Ne bodi skop, kjer ni treba. Skopost ondi, kjer je ni treba, je le škoda. Ne bodi skop proti svojim poslom ali delavcem. Vsaj boš zavoljo tega le ti škodo trpel. Slabo ti bodo delali, škodovali pa, kjer bodo le mogli, ali vsaj škode ne overali, kjer bodo le mogli. Daj raji pridnemu delavcu en groš več in boljo hrano; deseterikrat ti bode povrnil; posebno ob žetvi je na to paziti, kjer se mora pridniši in dalj časa delati, da se žito prej in brez škode pod streho spravi. — Ne bodi skop pri napravi dobrega orodja, z dobrim orodjem vsak raje delà, se več opravi, in delo je tudi boljše. Z dobrim drevesom boš svoje njive boljše preoral, kakor s slabim, in živina ne bo toliko trpela. — Ne bodi skop pri živinski klaji. Dobro rejena živina ti več dobička donaša, kakor na pol lačna. ' Ako rediš svojo živino dovoljno, ti negre piča vzgubo; zametuješ pa še to, kar jej pokládáš, če jo slabo in le na pol rediš. Na pol storjeno ne veljá nikjer nič. 7. Bodi zjutraj prvi na nogah, zvečer pojdi poslednji I spat. Ako tega še storiti ne moreš, niai še pravi hišnik ne pravi goapodar. Ravno zjutraj in pozno zvečer je 183 treba pri umnem gospodarstva najbolj paziti, da se kaj narobe ne naredi. Ako tako ravnaš, boš marsikaj ne-rodnega pri druzib, pri sebi pa večkrat kako škodo zahranil in o vri. S. Počni vse o pravi dôbi, in ne zanemarjaj pri a Stepán!" ogovorila je brata in brž obrnila se va-nj ,,ali si ti tù, brate?!" )) sestra?" začudila se je Ali nisi viděla brata zbog svojega moža, kme- Zakaj povprašal je in oponesel Stepan. draga se tijstvu dela o pravém Času. pličanin trpko Čudiš, Lazarjević? Leto brž mine; mine spomlad , poletje, jesen in slavo? povprašal je To-kedo bi svoje oči žrtvoval bratu, ki je zibal se v sultanovi milosti in napihaval z njegovo Ha, ta sultan in ta njegova slava !" zima, in ž njim preteče ravno krog kmetijskih opravkov. Pri kmetijstvu ima vsako tako urno tudi stanovitni nil je, skrivil usta in zaničljivo nasmijal se opom-gledi ! u< JV^J oauui uo iu ÍU iiaiii v/ij i v UU/DLU lJC9k - J)o rekel je in pokazal v temni kot, kamor je krasna se mora delo opraviti ; drugikrat bi se svoj čas, in takrat, ne pa drugikrat Zulma z drugimi odaliskami vred bila skrila se najpo- slabo ; opraviti. Dostikrat se mora delo hititi, včasih pa tudi kateri je ali pa celó ne dalo preje uporniškemu hrupu, zdaj pa mogočni sultanici y o bilo znano, da odložiti. Zato pazi skrbno, da ne zanemarjaš pravega vlada sultanovo voljo časa. Vsaka zanemara zná skodovati. Ti si I BPP PVPHN ne mores ne časa ne vremena odmeriti, kakoršnega bi rad; vzeti moraš, kakor pride. Zato pa tudi glej in čuj, da ne zanemarjaš ugodne dôbe in ne zamudis pravega časa pokazal je va-nje Topličanin njegove ljubezni do tebe, ki si žena y » gledi! it« „to so udje verigi možu mnogih žen" smijal se je škodoljubo » a pogledi semkaj-le!" rekel je zopet in pokaza! razbito čašo in vino, razlito po tleh y » in neugodnega ne porabiš. Hudi nasledki radi pridejo. ti njihovega to so njegove slave odseva; umljivo spominki, ne zavidam Je ) kakor pa , Bolje je} da imaš manj pa dobro rejene veliko in slabo rejene živine. Tudi pri živinoreji veljá stari pregovor: „Obračaj plajšč po vetru". Tukaj je govor o krmi. Marsikdo si je sam kriv, ako ima premalo piče ne brata, ne tistega, ki da zbog take in tolike Je bil več y ljubezni ne vidiš nego tvoj brat, a ker si ga bila zmotila, več, nego mož ka- in tvoj brat." Končal je svoje besede v zasmehu teri se je mesil s pravično bolestjo. > ) ,Jaz se čudim, brate!" Ni v dobiček pa tudi v hvalo ne, ako imaš več živine kakor pa krme. Neumno bi bilo , ako se s sedmerimi suhimi kravami ta trenotja za slavo boriš z mojim soprogom / • 1 • * m % m opomnila je sultanica Topličaninovih besed ne bila slišala, „čudim se, ker te vidim tukaj verovala sem, da se z moiim 8onro£om vred." Stepánu, kakor stra!" Njegova slava^ je v Brusi, tu pa jo oskruni dejal je Stepan, jaz sem videi upornike ) y se-ni- bahaš proti svojemu sosedu, kateri jih ima le petero, pa dobro rejenih. Idi in primeri mleko od svojih sedmerih krav z dobroto in mero sosedovih krav in kmalu se boš kakoršna človeška moč jih ne zadrží več, dokler ne prepričal, da si na krivi poti. Ali pa pokliči poštenega mesarja, da bo tvoje krave in pa sosedove cenil, in zopet boš v svojo lastno škodo zvedel, da tvojih sedmerih krav ni toliko vredno kot unih sosedovih petero. gaojišče sosedovo in svoje , tudi tukaj boš velik zadavijo svoje žrtve, a jaz nečem tovarišiti se z beda- kom y ki dragi čas trati z radovankami in o svoji budalosti razburjeni tok hoče obrniti nazaj v hrib. Zbog tebe sem ostal tù, da te varujem, draga sestra, kukavica moja opomnil je ognjeno razloček zapazil, da je sosedovo veliko več vredno od tvojega. Padli Lazar, slavni moj car!" V8kliknil je To- pličanin poluglasno yy kakove otroke si splodil? 10. Ne daj gnojnice brez koristi odtekati. Tuji tičjek „guano" je dober gnoj, toda drag. zbog ljubezni drug do druzega zabljajo na svojo domovino; al kaj bi jaz govoril, jaz revež sam, izneverje- nec!" — přistavil je z otožnim glasom Gnojnica je tekoč guano, katere ti ni treba drago pla- bolest je svoja znamenja izgnala mu v obraz. in obupljiva čevati. Tožiš y da nimaš gnoja, in najboljšega ne po- lahko tačas me bodeš branil mena na rabiš, kakor mu gré. Pomisli, koliko več gnoja vsako leto pripravil, glej, koliko se ga pri tvojem kme- proga? y tačas, ko ne bode ka- ti kamenu več, ako uporniki tovanji vsako leto pokvari in pogubi! Pri zmorejo mojega so-povprašala je sultanica Lazarjevića, ni po- umniši mogel! gospodariti, pa boš videl, da si boš kmalu opo- gnoji začni gledala ni Topličanina, kakor bi ga ne bilo ne blizu bilo moreš yy tam (í obraniti, dragi brate! pokazala je venkaj „samo tam me a ugonobim sama sebe labko. tukaj pogineš z menoj vred 9 Ali cuj UI vstavila se Zabavno berilo. je nenadoma in z daleč je vlekla na uho Angora. Zgodovinski - romantičen obraz utihnil upor torej, idi" ali , v... se u ne zdi, aa je res, da brate ? „že je Idi (Dalje.) Pa zapelo je okno, steklo, drago tačas, kakor zlato poprosila ga je, da ni bilo mogoče odreči njenemu ljubkemu glasu, svojega obličja ni vpričo brata ni odkrila to, ki je vstavila upor? ška „a preveri se, ali je človeška moč bila ■e pa ni ukrotila ga člove-moč, poveš mi, s kako nenavadno močjo vlada moj soprog , sultan Bajazet!" potalo LV, J^ uauv;, oioaiv, ula6u aaaui padajoč na tla, šip (Pfeil) je bil priletel jako y „Cudim se ti, draga sestra!" opomnil je Štepan resno in razprostrl svoji roči y kakor bi bil skozi okno in zapiknil se je v strop; kako blizo so že hotel objeti Milico, a spustil je ob sebi roki, ni se upal bili uporniki >> vsklonil se Za menoj, verni moj t« Lazarjević, Srb, objeti ni svoje sestre, mogoče pa je vkriknil je Bajazet in bilo tudi, ker je bil le knez, ne več car sicer mogočne yy ti psi so začeli jako drzovito razsajati o radostnem kriku Allah in Ilderim Srbské, da je zato bal se dotakniti se sultanove last- m m V» I v\ i I ■» r* n /\i I n r» n a « v louuoiuoiu is. i irvu . „íiiiúu . íu „nucuuii — nine, — hiteli so paše in emiri za svojim sultanom, kakor bi bili dejal je sli gledat beg in kazen oholib upornikov sklonil je svojo glavo; ti si našega rodu yy pokorim se ti yy Sestra glasil se je Štepan in stopil jjucoua ; — ugiaon oc jo utcpa Milici, dotaknil se je njenega ramena duha ne umeje ni stoti mož!" čast, tvojega mogočnega ali ^TjL&nv/t y uuiaauii ou j v> u j uu^ga laui^ua ^ an u^pTCCDlČDO je Milica gledala za odhajajočimi, da ni viděla, da sta (Dalje prihodnjič.) y knez Štepan Lazarj brat ostala v sobani ? in ojvoda Topličanin 184 Naši dopisi. Iz Rasije 27. maja. —rj.— V zadnjem pismu sem „Novicam" pisal, da okoli 25. maja je pričakovati začetka boja ob Donavi. Elementarne in druge nezgode, kakor razíiv rek po Valaških dolinah in poškodovanje cest in mostov, so vojna delà za nekoliko dni zakasnile. Car se bo zato po novejših sporočilib odpeljal k armadi prve dni junija. — Morda bo Vašim častitim čitateljem zanimivo, ako opomnimo, v kakošnib oko-liščinah so se Rusi vojevali s Turki na bregovih Do- nave 1822. in 1853. leta. O omenjenih vojskah so iz- toki Donave in ves le vi breg reke od morja do Brajlova bili Ruski. Na Crnem morji je imela Rusija brodovje, katero se je z vspehom merilo s Turškimi morskimi silami, na Donavi je imela floto, levi breg je bil ukrepljen, v ladjostajah v Izmajlu in Reni je Rusija imela razen vojnih mnogo kupčijskih ladij: vse potrebno je bilo pri rokah. Vendar od napovědí vojske do prestopa čez reko je preteklo 1822. leta 43 dni, 1853. leta pa 141 dni. Zdaj so okoliščine nam veliko manj ugodne: levi Podonavski breg je Rusija 1856. leta od-stopila Rumuniji, nav Donavi tedaj nima nikakoršnih pri-stanij ne ladij, na Crnem morji tudi ne flote, tako, da ne samo vse priprave bilo je treba še delati in voziti čez Rumunijo k Donavi, ampak treba je tudi boriti se s Turško dovoljno silno floto z bregov. Vendar se na-djamo, da, predno boste to pismo tiskali, bodo naše ar-made že v Bol garij i. Turkofilski in menda po zmoti tudi drugi Evropej-ski časopisi popisujejo „velike Turške zmage" pri Gu-dautu, Adleru, Očemčirah in Suhumu, in Angleški diplomati ploskajo „bistroumni modrosti" Turške viade, ki je udarila Rusijo po „stari rani". Ploskanje omika-nih morskih kramarjev se Turčiji jako dopada, kajti novejša sporočila pravijo, da Turčija skoro odpravi na Kavkaz na ladijah „veliko Cerkezko armado". Pregovor pa pravi: kdor se poslednji smeja, se najboljše smeja. Mi se zavoljo te Turške bistroumnosti ne smejamo, pa tudi ne jokamo, ampak samo prebiramo poročila o teh Turških „zmagah". v Vshodni breg Crnega morja , čez 80 miij dolg, ni ukrepljen; ondi ni bil popravljen ne en kamen na bregu, ne ena torpeda ni bila^ položena v morje , dasiravno je za morjem domovina Cerkezov. Po vsem bregu razen Poti (ki pa tudi nima vdobne luke) ni ne enega mesta, le redke vasi in še bolj redki tržiči, malo je obdela-nega poljá (dasiravno je veliko prelepih dolin podobnih raju), cest ni, breg je gričast, za griči pa so visoke gore. Posádek po teh vaséh in trgih ni; razdeljenih je le nekaj kompanij kozakov na mestni službi, ne pa da bi mogli braniti Turškim ladijam požigati in podir&ti bajte po bregu. Turški in Evropejski Turki, ki jim toliko veselja delajo te „zmage", so pozabili, da 1855. 1. je Angleško-francoska flota přinesla na ravno to mesto ne le par tisoč Cerkezov , ampak 48 tisoč Turške ar-made pod komando Omar-paše. In kaj je dosegel Omar paša s svojo grozno armado? Požgal je tište vasi, kar jih je bilo od morja do Ingura; ležal je nekoliko mesecev v Inguru , potem pa se vrnil z lačnim trebu-hom domov. 3 Na sporočilu o „veliki Cerkezki" armadi „Moskovske Vědomosti" odgovarjajo tako le : „Vsaj bi ne bilo slabo, da bi Turčija poslala vse svoje Čerkeze iz Bulgarie v Suhum. To bi polajšalo bridko osodo Balkanskih kristjanov, dokler jih ne resi naša armada. Vshodni breg Crnega morja — domovina Cerkezov — je še zmirom taka puščava, kakor so jo Čerkezi pustili, zakaj mi v naši neizmerni domovini še nismo dospěli do tega, da bi obdělali kraje tega tega daljnega raja. V tej svoji stari domovini si bodo malo opomogle divje zverine, kjer jih nazadnje morda vendar caka polno iztrebljenje, če poj-d ej o daleč v svoje rojstne gore, tako da „Angleški in-teresi" in pa „omika", katero Anglija s svojo pomočjo po Bulgariji širi, zgubé svoje marljive podpornike." O Avstriji se tukaj še zmirom malo govori. Le dopisi in telegrami nam nosijo z Dunaja sporočila drugo drugemu nasprotna. Zdaj gre nadvojvoda Albreht na odpust, zdaj Andrassy, zdaj se bo Avstrijski cesar srečal z našim carom v Moldaviji, zdaj Avstrija pošlje armado na Sedmograško in na Srbsko mejo, zdaj v Bosno in Hercegovino, zdaj Avstrija Bosne noce, zdaj iz Srbije in Bosne hoče narediti kraljestvo s kraljem iz Habsburške hiše, — tako je težko soditi, kaj se v Avstriji kuha. Rim in Buda-Pešt sta izbudila silno gibanje med tukajšnji mikatoličani in Avstrijani : ti hité v Rusko podložnost, uni v pravoslavije. V Gorici 4. junija. — Zvečer pred sv. r. Telesom (30. maja) je přišel v Gorico slavni gosp. nadvojvoda Albreht in bil drugi dan pri maši pri sv. Ignaciji na Travniku. Napovedal je bil tudi že, da pojde za procesijo, ali — procesija ni šla iz cerkve zavoljo dvom-ljivega vremena in blata po ulicah. Ob 11. uri dopol-dne seje odpeljal nadvojvoda v Oglej; ogledal tam najprej slovečo baziliko, potlej mesta, na katerih kop-ljejo starine in slednjič muzej. K obedu je vzel sè seboj župana in nekega druzega ondašnjega veljaka. Ogle-davši nazaj gredé Tržiški okraj, vrnil se je zvečer nazaj v Gorico. V petek je bila vojaška vaja v razgled po Kronbergu in Parovcu. Kakor sinoči mestna, tako je igrala pred „tremi kronami" nocoj vojaška banda. V soboto zjutraj je odrinil. — Včerajšnja Pije va pet-desetletnica se je v Gorici častitljivo obbajala. ' Že v soboto večer so med dolgim zvonjenjem in še pozno v noč na višavi pod Gradom pokali možnarji (menda na stroške katol.-polit, društva). Pri današnji slove ani zahvalni maši v prvo8tolni cerkvi so bili vsi prostori z ljudmí založeni. Njih ekscelencija prečastiti knez nad-škof, ki so včeraj tudi 221etnico svoje konsekracije obhajali, peli so še krepko. Tudi po druzih cerkvah so bile primerne slavnosti; posebno svečano pa je alavilo dvojno obletnico naše centralno bogosL seme-nišče. Razen cerkvene svečanosti — do- in popol-danje, pri kateri je bilo vse petje strogo cerkveno, bila je po navadi prejšnjih jubilejskih let mnogojezična „besed a", katero je mnogo gostov — duhovnih in svetnih — počastilo; njim na čelu Njih ekscelencija knez-nad-škof Andrej. V 3 govorih se je Pi j a IX. življenje in delovanje popisovalo in opisovalo. Po latinski je govoril p. n. prof. dr. Gabrijelčič, po slovenski in italijanski pa dva bogoslovca mašnika. Petje je bilo iz-vrstno gladko in ubrano; nepozabljive ostanejo poslu-šalcem sosebno „Molitev" Jenkova, „Gloria ai prođi", ljudsko-papeževa , „Nočni stražani" zl. Zajec , in „Rex regurn" OberhoíFer-jeva, katero poslednjo je pel moško-deški zbor. (Pridružili so se bili vzrejanci iz deskega semenišča.) Splošnega ugodnega vtisa niso nič kaj motile ali krhale posamezne — več ali manj bistvene po-manjkljivosti, in za p r e d o 1 g i program (13 tocek) ste na dovolj odškodovali točki 11. in 13. Res — finis coronavit opus! Srečna ideja neutrudljivega in razumnega goap. aranžerja, kaplana Fr. Vidic-a, so bila kratka časti-tan ja papežů in nadškofu ^v 17 jezikih — starih in novih, izhodnih, zahodnih. Skoda, da je nepravočasen smeh tu pa tam med občinstvom avečano resnobo nekaj kalil. Ko so se namreô „jutrovci" v kostumih prikazali na odru in se po svoji šegi globoko priklanjali in Čudno govorili, vzročilo je to pri nekaterih nepriličen smeh. — Non plus ultra ao bili konečni tableaux — 185 žive podobě. Prva je predstavljala „vero, u panj e, ljubezen" (3 majhni gimnazijski učenci), druga „2 uČenca v Emavs-u v tistem trenutku, ko sta Jezusa spoznal a", in tretja „Jezusa, ko v pričo vseh Aposteljnov klečečemu Petru ključ iz-r oč u je." Účinek teh představ je nepopisljiv; gledavci so kar strměli. Eden najginljiviših momentov je bil, ko je Gospod ključ resnično Petru dal. Ta prizor je pri-čujoče nenavadno prešinil: navdušeno gromovito plos-kanje je pritrdilo velepomenljivemu posnemku dotičnega evangeljskega dogodka. — Dvorana (obednica), v kateri se je vršila popisana slavnost, bila je primerno oprav-ljena; po oknih so bili transparenti z napisi v 4 jezi-kih; gledišni oder je prav čeden; posebno okusno je bila — z zelenino in rastočimi cvetlicami — okinčana kapela. Napisi po cerkvi so bili vsi latinski — svetopi-semski po večem. Bolje bi bilo, da bi bili teksti ostali nespremenjeni (kakor so bili taki leta 1867. in 1871.). Vez med tekstom in dnevnim godom mora znati najti čitatelj sam. Sploh menim jez, da napisi — ki so slavnostním dekoracijami duša — morajo biti pravi epigrami — po misli in besedi, po jedernatosti in primernosti. — Enako slavnost, kakor v semenišči, je napravilo tudi katoliško društvo v svojih prostorih. Udele-žilo se je je obilo odlične gospode. Siavnostni govor je imel dr. Valussi. Petje in godba prav lepa. — Papeževa petdesetletnica je naše Goričane čudovito prešinila; še celó neki radikalci in judje so prosili za vstopnice k 8Ínočnemu Pijevemu koncêrtu. — Včerajšnji pomenljivi dan nam je prinesel tudi pravo poletje. Z Gorcnskega 5. jun. (O volitvah.) Te dni se imajo vršiti skoro povsod prvotne volitve, to je, volitve zaupnih mož. Po tem, kar je Vestenek obetal v deželnem zboru, bi se bilo nadjati veče nasprotne agitacije, kakor je do zdaj pri nas bila. Morda si pa zato pri nas nemcurji le malo prizadevajo po kmetih, ker vedo, da bi bil ves njihov trud zastonj. Le dva primerljeja sta mi znana dozdaj, ki spominjata na glasovite volitve v kupcijsko zbornico. Nek okrajni glavar je rekel možem neke občine, da, če ne bodo volili za volilna moža dveh, ki slovita za huda nemčurja, bo volitev ovržena in bodo morali vnovič voliti! Kaj tacega se nekater kmet vstraši zdaj, ko ima toliko delà na polji. V drugi občini je okrajni glavar dal naznanilo volitve volilnih mož dva dni pred volitvijo. To sta dva dogodjaja, ki kažeta, da je treba volilcem priporočati: „Slovenci, pazite !" Iz Krtině v Kamniškem okraji. — 15. dne u. m. je bila za našo občino volitev županstva, pri kateri so bili Jt)že Bre cei ni k, posestnik iz Krtine, za župana, Janez Kovač iz Studenca, in Janez Kavka pa za svetovalca izvoljeni. Iz Kocevja. — Pri novi volitvi 9. dne u. m. ima naše mesto sedaj to-le občinsko starešinstvo : Župan je Jožef Hraune, trgovec tukajšnji, — svetovalci pa so: trgovac Jurij Rothe 1, c. k. okrajni kirurg Anton Treitz, g^ostilničar Matija Peče, in pa lekar Jožef Braune. Iz Podreč okraja Kamniškega. — Pri zadnji novi wnlitvi našega županstva, katera je bila 29. aprila t. 1., seno dobili za župana poštarja Vincencija Januša iz Vira, trgovca Josipa Stupico iz Vira, in posestnika Luka Hočevarja iz Količovega pa za svetovalca. Iz Ljubljane. — Volitve v deželni zbor so nepre- iiaehoma prva točka našega političnega dnevnega reda. RiadoBtni slišimo , da prijatelji našega naroda po deželi nsevtrudljivo delajo za srečni izid volitev nasproti per-fiidnemu kovarstvu nasprotnikov naših. Razodevajo se Cšam pa med drugim od naših prijateljev tudi želje, naj bii brž oklicali kandidate za poslanstvo; al to danes ne more še biti in zato ne, ker je treba, da po prej iz dežele, iz posamesnih volilnih okrájev, zvemo mnenje, za katerega kandidata je tù in tam največ glasov. Kakor v vseh prejšnjib volitvah, tako tudi zdaj glavni narodni volilni odbor noče nobenemu okrajů vsi liti (oktroirati) poslanca, ampak ga izbrati še le po spre-jetih poročilih veljavnih móž iz dežele. Pa se to tudi ne mudi, da bi danes že oklicani bili kandidati poslanstva; najvažnejša in glavna stvar je zdaj, da se v kmečkih občinah volijo pravi korenjaki za volilne možé, ki pri volitvi ne bodo omahovali na nobeno stran. Brž ko kandidate izgotovimo, bodo se oklicali po vseh naših slovenskih Časnikih. — (Iz seje dež. odbora 2. junija.) Na dopis deželnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se sirotám nekega učitelja dovoli 50 gld. miloščine na dobo treh let iz penzijskega zaklada za učitelje, ako tudi prihodnji deželni zbor to odobri. — Predlogu deželnega šolskega sveta se je pritrdilo, da se plača 2. učitelja Do-brepoljskega povékša na 450 gld. — V porazumljenji z deželnim šolskim svetom se dovoli vdovi bivšega učitelja pri sv. Petru v Ljubljani 40 gld. doklade k njeni dosedanji penziji.— — (Petdesetletnica papezevega skofovanja) se je po vsi naši deželi slavila tako sijajno, da je bilo dosti očitno, da je Kranjska dežela vkljub vsem brezverskim navalom ostala katoliška dežeia. Tudi mesta in trgi niso zaostali o svečanosti, in, kolikor je nam zoano, so se posebno SkofjaLoka s staro Loko, Tržič (vkljub gosposkini prepovedi) in drugi kraji odlikovali. Da ni Ljubljana se pokazala, kakor je po većini svojih prebivalcev, temu vzrok je bil to, da je katoliško društvo mestno gosposko vprašalo : ali ne bi hotela dovoliti prostovoljnega razsvitljenja, in ker se toni dovolilo, je le Šentpetersko predmestje bilo najboij raz-svitljeno. Ko so nekega Ljubljančana v Skofji Loki v nedeljo vprašali: zakaj neki vsa Ljubljana ni bila raz- svitljena, in je on povedal, zakaj da ne, so mu rekli: „Čemu pa prašate še za to, ali sme kdo par-svoj i h lučić postaviti na svoje okno ali ne?" — Gosp. grof Barbo, ki je s svojo gospo soprugo tudi bil pri sv. Očetu v Rimu, nam je marsikaj zanimi-vega poročal o Rimu in Italiji sploh, katero je obhodil, opazovaje ondi tudi kmetijske razmere. O sv. Očetu nam je pripovedal, da so 851etnega starčeka že zeló zapustile telesne moči; al, ko je na latinski ogovor kardinala Swarcenberga odgovoril laški, je nad cele poli ure v eno mer tako krepko, tako navdušeno govoril kakor mládenec pri 30 letih. — (Oklic.) Dramatičnega društva šola, ki se začne 16 t. m., je tako le : za gospodičine vsak pondeljek, vsako sredo in vsak petek ob 6. uri zvečer, — za gospode pa vsak dan ob 7 % zvečer v sobi dramatičnega društva. Pod-učevali bodo pod nadzorstvom^ odborovém gospá Odijeva in gospoda Kocelj in S m id, pri katerih naj se učenke in učenci oglasé. Odbor dram, društva. Z ozirom na naznanilo dramatičnega društva o šoli, ki se pricne 15. dne t. m., naj pristavimo še željo, naj bi se oglasilo v to šolo prav mnogo gospo-dičin in gospodov. Dramatična Šola bode izobraževa-lišče. V njej se bo vsakateri vadil pravilni slovenski jezik lepo brati in govoriti; spoznaval bo slovensko dramatično literaturo in učil se bo deklamovati, olikano gibati se in igrati. Dramatična šola je brezplačna. Obiskovalci te šole ne prevzemó nobenih dolžnosti proti društvu. Dramaticnemu društvu je že zadostenje, ako po šoli širi spoznanje domaće in slovanské literature v obče. Vendar pa računa društvo, da po dramatični šoli 186 pridobí tudi novih moci za gledališke predstave, ker nimi deželnimi poslanci zahvalnice poslati Ruskému na skušnja je pokazala, da oni, ki čutijo zmožnost za igro, rodu in to izraziti s toplo besedo? Je li to ,,velika iz- prav radi vstopijo v kolo slovenskih dramaturg, deloma iz patriotičnega nagiba, da podpirajo odbor v težavno daj a? Iz Rusko-Turske g a boj in za razvoj omike jako važni nalogi, deloma za lastno vojna vedno naprej daljno izobraženje in ljubezen do umetnosti, deloma pa Azij gre Ruska strah nemir in da bi umirili Carigradu je vsled tega velik tudi dobro honorira. prebivalce, so Turki raz- ) ker dramatično društvo igralce in pevce primerni, nesli novico, da je trdnjava Ardahan zopet v rokah Turkov. Ta no vica pa je po vsem lažnj vso objeli in se pomikaj Rusi sa dveh „Humor i stički list" začne v Zagrebu izha- že tuđi trdnjavo K jati 1. julija po dvakrat na mesec; izdajal ga bo gosp. četah proti Erzerumu, do katerega 'imajo še kakih V. Raič. Pisaa bo ta list v hrvatskem in slovenskem šest ur marša y z različnimi narečji teh dveh jezikov. Misel ta umika tako, da so Turki jeziku je jako dobra posebno tudi za našo stran zato, ker bo „Brencelj" imel priliko, marsikako stvar in osobo svo- ni posrečilo podkurit /x umu j viu Auacijyj i\.cirv>iAJ Turški poveljnik Muktar-paša se jim V ze popolnoma obupali nad tem, da bi mogli ustavljati se Rusu, zlasti ker se bodno šibati, katere brez nevarnosti zasege v domačem Čerkezi so odložile orožje ustaj jim v Kavkazu zoper Ruse. kraji ne more. Ob Donovi so Rusi za prestop pripravlj Bitve Bralce naše opozorujemo na računski sklep tu zadnji čas ni bilo nobene, ker se vse pripravlj za 77 Graške vzajemne zavarovalnice", ki je v današnjem glavni mahlej Oglasniku ~ v (Čitalnici nasi) se je posrečilo dobiti gosti 1- kem Gršk času. bo apovedala vojsko Turčiji v prav^krat e ima 70.000 mož na nogah C ničarja, o katerem, ker nam ga je priporočal vele- g cenjen gospod, se smemo htevam dobre gostilnice. nadjati ; da bode zadostil za- Hercego se gotovo že bijejo s Turki po Dugi soteski v 7 Turki hočejo prevideti trdnj kamor je zadnje dni tudi knez odšel in so z velikimi četami na poti proti n j i Nikšič zopet z živežem Avstrij Novičar iz domaćih in tujih dežei. misli s sporazumljenjem Rusije postaviti večo stražo ob svojih m ej ah Turkom prijazni listi, ki se boj Dunaja. Zbornica poslancev je obravnavala v svojih zadnjih sejah malovažne stvari; v seji naj t. m. kmalu predloži je sklenila poziv na ministerstvo , načrt nove postave za kolek (štempelj) in pristojbine. Turčijo, se zagnali po svetu vsem prazne sanjarije. Rusij gradu, kakor ga je Prusija v Parizu za glasove miru, ki so pa po bo mir diktirala v Cari- Tu se ekaj ««.w. v -----— ------- v----r —j; — r.....j----------li St „Bohemia" piše. vui* t\u uvui i uic& uu xtuoa, prv Dr. Vošnjak , Pfeifer, Barbo in še mnogo druzih po- močan udarec, bo Anglež pograbil Dardanele in Cari slancev državopravne stranke je stavilo do ministerstva grad in vse , kar bo dobiti mogel. Grki bodo vdrli y vprašanje: zakaj je bil deželni zbor Kranjski Tesalij * ~ " ' ~ * * " ~ nejših časnikarskih novic. Vládni brž ko dobi Turek od Rusa prvi in razpuščen zdaj 7 ko imajo ljudje toliko opraviti s Ep 7 Srbi in Crnogorci bodo mahnili na bi košnjo in drugim poljskim deiom. Prasali so tudi, ne bilo mogoče , da bi se nove volitve vršile še jeseni, ko je čas za-nje ljudstvu bolj ugoden. Rado- ..........' " če rop v vedni smo na to, kaj bo ministerstvo odgovorilo bo sploh kaj odgovorilo. Ogerska regnikolarna deputacija dela marljivo, Avstrijska pa cinca in cinca. Hercegovino in Bosnijo in tedaj bo pravi trenu tek, da tudi Avstrija zgrabi za orožje v obrambo svojih koristi. Za ta važni trenutek se pa mora že sedaj pripravljati, sicer zadene udarec prvič Turku namenjen ob enem tudi Avstrijo!" To so znamenja, da tudi Avstrija To se mora pripraviti na boj Ruskih vojakib pišejo: Vojaki so celó po poro čilih turkoljubivih dopisnikov iz Rumunije sami krepk * ~ J--r ------ ----------l l JLi h\AL IVV/1J KA V 1 A~I UU p 4 O 1 OL W i k £J JLVUUiUUi J KJ O C* LL1 l 1 rV J Presvitli cesar je grofa Lariša poslal v Rim in dobro rejeni ljudjé, cvet Ruskega naroda. Oblečeni so dobro, orožani izvrstno, oficirje imajo izobražene: čestitat sv. Očetu k 501etnici njegovi Vojni minister Bylanďt bo menda odstopil in niti enega samega dogodk na njegovo mesto stopi general Moliinary, rodom ročati o razsajanj ne vedó po Hrvat. >> Krahu" ni konca ne kraja , to kažejo Te se tud poročalo , da Srbi s svojim kne Slov. Gospar a žalostni računi raznih bank pise in že- zom Milanom niso zadovoli y in îmeti „kjiisv. «»»voiiui am. 4" "v- skega ls,lív&či ùix ovujegi* j^ičm j<*. xu au oivie jjč leznic itd. Delničarji Dunajskega „bankvereina" zgu- \z tega, ker Milan ne misli iti sam v Ruski gl k za svojega kralj rnogor hočejo To so sklepali morda ivni stan bijo (list „Presse" je njegova last) 4 milijone, železnica 0b PÍoj bohmische Nordbahn" bi rada imela 200.000 gold, več pa ta novica podpore od države; „steirische Baugesellschaft" v Gradcu 0ne Turške, da so se Rusi umaknili popolnoma iz Su 77 caru, ampak hoče poslati le pooblaščenca bo menda ravno tako malo resnična, kakor ima 145.180 gold, zgube, železarijsko društvo Neuberg humk pa 4Ô3.381 gold. Ubogi delničarji! Iz Tirolskega. Inspruk je došlo 40.000 pušk za orožanje Tirolskih brambovcev. Žitna cena Iz Ceskega. 77 Burja v kozarcu vodeť t se more imenovati to , kar zagrizeni nemčurji in magjaroni a na- pac pisarijo jzdaj po časnikih svojih o „veliki izdaji rodnih Ceskih poslancev in mnogih Ceskih občin zato, da so Aksakovu pismo poslali na slovanska do brode Ina društva v Rusijo! „Politik" pretresa nemčurske in magjarske nakane ter pravi: „ker je Rusija dozdaj najmanj 500 milijonov rubljev darovala osvobodenju južnih Slovanov kristijanov iz jarma Turškega in hoče žrtovati cei milijon najkrepkejših svojih ljudi v ta v Ljubljani 30. maja 1877. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domače 12 fl. 30. - banaska 12 fl. 94. tnrsice 6 fl. 20. soršice 7 fl. 77. rzi 7 fl. 50. ječmena 5 fl. 20. prosa 4 fl. 70. ajde 6 fl. 50. ovaa 3 fl. 4. Krompir 6 fl. 43 kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 4. junija. Unirani državni dolg 59 fl. 75 kr. Azijo srebra 110 fl. 85 kr Narodno posojilo 65 fl. 5 k Napolendori 10 fl. 2 kr. človekomili namen 7 bi ne smel dr. Rieger z narod- Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubljani.