»GLAS« v vsako gorenjsko hišo! LETO XVIII. - številka 8 KRANJ, sreda, 26. 1. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J« senlce, Kranj, Radovljica, SkofJa Lok* B ' rilč. m Izdaja Časopisno pod etjs »Gorenjski tisk« — Glavni It odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik« OJ L Januarja 195* kot poltednik; 'M 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah In sobotsb Izvozniki—rekorderji Ves izvoz na zapadni trg — Izvažajo 85 odstotkov celotne proizvodnje — Odpirajo se novi trgi Tovarna elektromotorčkov Iskra v Železnikih je v letu 1965 postala največji izvoznik v škofjeloški občini. Z elek-tromotorčki in mikromotor-ćki se je v zadnjih letih močno uveljavita predvsem v ZDA, kamor je lani prodala 98 % celotnega izvoza, ostala 2 % pa je predstavljal izvoz v Italijo. Lanskoletni izvoz v višini 1,07 milijona dolarjev je predstavljal 85 odstotkov celotne njihove proizvodnje. Hkrati je to predstavljalo 25.7 odstotkov celotnega izvoza Iskre in skoraj 50 odstotkov celotnega izvoza na konvertibilno področje. Ravno tako kot prejšnja leta nameravajo tudi letos večino izvoza usmeriti v ZDA. Izvozili bodo predvidoma za 1,2 milijona dolarjev blaga. Zaradi vedno večje konkurence japonske industrije na tem tržišču so že v lanskem letu morali cene motorčkom deloma znižati. V bojazni, da se to ne bi ponovno zgodilo in bi izvoz postal neekonomičen, so v zadnjih mesecih začeli Boris Ziheri v Kranju V dvorani občinske skupščine Kranj bo danes, v sredo, ob 16. uri, govoril tovariš Boris Ziheri o politični demokraciji v razvoju našega družbenega sistema. Na predavanje so povabili širši krog članstva SZDL, ZK, mladine, sindikatov, občinske skupščine in druge. Gre za pogovor o dostikrat nejasnih konceptih svobode v organiziranem družbenem sistemu in za vlogo bodisi organizacije in posameznika v njem. Predvidevajo veliko udeležbo. K. M. Kmetje bodo volili v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Upravni odbor republiškega zavarovalnega sklada kmetijskega zavarovanja je določil, da bo za volitve v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov, na Gorenjskem 15 volilnih enot. Od tega jih bo po pet v občinah Kranj in Škof ja Loka, tri v občini Radovljica in po ena v občinah ' Jesenice in Tržič. V soboto, 29. januarja, bosta že prva zbora, in sicer v TRZlCU v sejni dvorani skupščine ob 9. uri dopoldne Vsak dan in v BOHINJU v Gasilnem domu na Češnjici ob pol osmih zvečer. Naslednji dan, torej v nedeljo, 30. januarja pa bodo volitve v CERKLJAH (ob osmih zjutraj v zadružnem domu) in v NAKLEM (ob 9. uri prav tako v zadružnem domu). O razporedu drugih zborov bo komunalni zavod za socialno zavarovanje vse zavarovance pravočasno obvestil preko našega časopisa. Prav tako bodo dobili vsi prizadeti pismena vabila. 15-20 novih naročnikov Še je čas, da naročite Glas in se s tem vključite v veliko nagradno žrebanje. Naročila zbirajo pismonoše po vsej Gorenjski. raziskovati možnosti izvoza v zahodnoevropske države. Po dosedanjih razgovorih upajo, da se jim bo že v bližnji prihodnosti odprlo tudi to tržišče. Zato se jim bo morda posrečilo planirani Izvoz celo preseči. Vrednost njihove proizvodnje je lani že presegla 20 milijonov novih dinarjev. Zato predvidevajo, da bodo proizvodnjo povečali za 17 odstotkov in tako dosegli na enega zaposlenega proizvodnjo v vrednosti 35.000 novih dinarjev. - V. P. 5 Specialitete v Evropi V hotelu Evropa v Kranju so v drugi polovici januarja pripravili izbor specialitet, za katere je med obiskovalci veliko zanimanje. Do konca januarja je pri njih še mogoče dobiti bekonovo mrzlo pečenko, za katero so na lanski kulinarični razstavi na Bledu dobili nagrado, dalje pikantno jajce, štajerski želodec, ajdove žgance z gobovo juho in kranjsko pojedino (pol pečenice, krvavice, rebrca, kislo zelje, kruhov cmok), vse z okusnim ajdovim kruhom. Zanimanje za te specialitete je večje, kot so pričakovali; posebno segajo obiskovalci po bekonovi pečenki In ajdovem kruhu, manj pa grejo v promet — proti pričakovanju — ajdovi žganci z gobovo juho. Poseben; pustni izbor že pripravljajo za februar; točno še ne vejo, katere specialitete bodo imeli, gotovo pa bomo lahko jedli slanike, tržiške bržole (ki jih v Tržiču ni mogoče nikjer dobiti!), idrijske žlikrofe in še kaj. — a španov vrh — Z žičnico se je močno približal dolini in z njim idealna smučišča, ki privablja jo čedalje več ljubiteljev smučanja in lepih planin r OBRAZI IN POJAVI • OBRAZI IN POJAVI • OBRAZI IN POJ Sindikat je že precej dolgo tega dal pobudo, naj bi delovne organizacije objavljale na ta ali oni način osebne dohodke vseh zaposlenih. To je bila dobra pobuda, ki pa so jo nekateri sprejeli, drugi spet ne. Vendar do danes še nikjer, s častno izjemo v IBI v Kranju, to načelo niso v celoti uveljavili. Vse kaže, da bi povsod radi objavljali osebne dohodke in tudi vse druge podatke le dotlej, dokler pri tem ne bi bili prizadeti posamezniki — vodilni, se razume! Drugače povedano: dogaja se, da sicer mnoge de- lovne organizacije objavljajo redne mesečne osebne dohodke, medtem ko o vseh drugih, med meseci razdeljenih osebnih dohodkih, molčijo kot grob. Takale informacija je pač javna zadeva. In kam bi prišli, če bi, denimo, javnost zvedela, da so ponekod med lanskim letom razdelili razen rednih in objavljenih osebnih dohodkov Še tri in več »plač« ? Tako se princip javnosti sprevrača v svoje nasprotje: v sleparjenje javnosti. Kajti pol resnice je laž! ABC _J 2 NOTRANJA POLITIKA V SELŠKI DOLINI ZARADI PRETIRANIH GOVORIC Veliko grmenja malo dežja Otroško varstvo in družbena prehrana nič več aktualni Železniki in češnjka imata zaposlenih 1300 delavcev In sta drugo industrijsko središče škofjeloške občine. Zato ni čudno, da se Je lani pojavilo vprašanje otroškega varstva in družbene prehrane. Kmalu sta ti dve vprašanji postali najaktualnejši, saj sta b»H na vseh zborih volivcev, kolektivnih in drugih sestankih na prvem mestu. Sindikalne podružnice vseh delovnih organizacij so zato formirale poseben odbor skupaj s krajevno skupnostjo Železniki, ki naj ugotovi potrebe in poišče možnosti za rešitev teh dveh vprašanj. Tako je bilo lani poleti prijavljenih petdeset interesentov za otroško varstvo in okrog sedemdeset za obrat družbene prehrane. Zato sta odbor1 in krajevna skupnost Železniki skušala najti ustrezne prostore, osebje in ostalo, kar je potrebno za rešitev obeh vprašanj. Po nekaj mesecih, ko je bilo predvsem vprašanje otroškega varstva že rešeno, narejene kalkulacije in podobno, so ponovno zbrali dokončne prijave. In glej, od prejšnjih petdeset Interesentov so ostali le trije. Morda je vzrok v tem, da so tokrat navedli podatek, da bodo stroški na otroka mesečno od 7.000 do 8.000 starih dinarjev? Kakorkoli že, prizadevnost organizatorjev je ostala brez rezultata — zaradi nepremišljenosti in pretiranih govoric ljudi. Podobno je tudi z družbeno prehrano. Res je, da je- j seni niso ponovno zbrali prijav, ker še niso imeli za to primernih prostorov, niti sredstev za začetek. Ko pa so se pozanimali pri zasebnih gostilničarjih na Cešnjici za možnost prehrane ljudi v obeh gostilnah, so ugotovili, da so kapacitete obeh lokalov še enkrat večje kot so potrebe. Pri tem pa niti cena prehrane ni previsoka — nič višja kot bi bila v obratu družbene prehrane. Zato se # danes prizadeti domačini # sprašujejo, zakaj toliko 0 truda, da bi ustregli že- # I jam zaposlenih z ustano- # vitvijo otroškega vrtca In # obrata družbene prehrane. V. P. SKUPŠČINE KRAJEVNIH ODBOROV RK "Za RK ni meja 37 krajevnih organizacij RK v kranjski občini bo zaključilo z rednimi letnimi skupščinami do 15. februarja Prejšnji teden so se pričele redne letne skupščine v organizacijah RK kranjske občine. Pred enim tednom Je bila skupščina v Stražlšču, v nedeljo pa sta bili na Jezerskem in v Preddvoru, v ponedeljek v Naklem, včeraj v Cerkljah, danes bo v Predosljah, v soboto na Bell, v nedeljo pa v Goricah itd. Odlika letošnjih skupščin je predvsem, da je udeležba precej velika (do sedaj je izjema edino Preddvor, kjer se je skupščine udeležilo le okoli 25 članov), poleg tega pa je tudi razprava in samo delo skupščin precej kvalitetno. Organizacije RK v občini so v preteklem letu zbrale nad 8,5 milijonov prispevkov v denarju in obleki za pomoč poplavijencem v Murski Soboti in Ljutomeru. Zanimivo je, da so uspeli zbrati, kljub težkemu položaju ob gospodarski reformi, čez 2 milijona starih dinarjev prispevkov v denarju. Letošnje leto organizacij RK bo potekalo pod geslom »Za RK ni meja«. Ta naslov bo nosil tudi teden RK, ki je vsako leto v prvih dneh maja. Zaradi tega bo letošnja največja naloga vseh organizacij predvsem pridobivanje novih članov. Naslednja naloga je social-no-zdravstvena. vzgoja. Ta problem je postal v zadnjem Spomenik v Podbrezjah V Podbrezjah Je v nedeljo (16. Januarja) imela krajevna organizacija ZB NOV svoj redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem letu. Na tem obč PreSernova koča na Stolu med gradnjo. Slikano 2. avgusta Zagata na Stolu Lavi smo parkrat plsa''' gradnji Prešernove koč« ^ Stol«. Aolska mladina, & pa planinci »iz Kranja |fl ' srnic, »o žrtvovali veliko ^ stih dni ta prenos gradVj1 ga materiala in podobno-da sedaj Je nastala tir Zmanjkalo je sredstev !«' ganlzatorji vztrajno i**[j nadaljnjo pomoč, da bi o^, usposobili za letošnjo p ji se doma odpočijejo, |jR•,■ hodili na seje, kjer jim fl> niti »hvala« ne reče. 1 Morda smo tokrat pt^j prikazali le senčne straflU,' mouprave, kajti je tudi v^y lepih. Ker pa povsod s1^ nakazujemo težave in s« t krito spopadamo z njirr^t prav, da bi v prokongr^ razpravah našel svoje (Jv tudi ta pojav, ki po svojoj zini samoupravnega sls* i, to pozornost gotovo za^ r V SOLI V DUPLJAH PROTESTIRAJO Gospodarske novice POMEMBNE SPREMEMBE Pripravljen Je osnutek zakona o spremembah In dopolnitvah splošnega zakona o obrtnih delavnicah. Osnutek predvideva neka tere novosti, ki bodo, Cc jih bodo sprejeli, bistveno olajšale poslovanje na tem področju. V osnutku se spreminja določilo, da o sebe v delovnem razmerju, osebni upokojenki, vojni in delovni invalidi, gospodinje in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju lahko delajo usluge samo privatnikom. Po novem bi lahko opravljali usluge tudi za delovne organizacije in druge pravne osebe. Razen tega bi po novem od oseb, ki bi se bavile z obrtništvom kot postransko dejavnostjo, terjali kot dokaz za sposobnost samo potrdilo delovne organizacije, da vsaj tri leta delajo na kvalificiranih delovnih mestih te strole. MANJ IGLAVCEV Po predvidevanjih strokovnjakov smo lani posekali v naših gozdovih za 7,5% več lesa kot leta 1964, Vendar smo sekali manj Iglavcev In več listavcev kot prejšnje leto. Zaradi tega mnoge žage niso bile polno zasedene. V_J Na Jesenicah so zaključili Na predzadnji seji je UO sklada za stanovanjsko gradnjo občine Jesenice razpravljal o poslovnem poročilu in zaključnemu računu za leto 1965. Sklad je v preteklum poslovnem letu razpolagal s 3,2 milijarde dinarjev lastnih sredstev, dohodek v visini 1,2 milijarde dinarjev pa je porabil za zidavo stanovanj. Tako so začeli in nadaljevali gradnjo 155 stanovanj v stolpičih na Zgornjem Plavžu, 18 stanovanj trgovsko-stano-vanjske zgradbe, 158 stanovanj v dveh stolpnicah pri gimnaziji in opravili številna druga dela. Ugotovili so, da je bila tudi indvidualna gradnja uspešna. Zasebniki $o za zidavo najeli lam skupno skoraj 40 milijonov dinarjev posojila. Upravni odbor stanovanjskega sklada pri občinski »kupščini Jesenice je s tem pravzaprav zaključil svoje delo. Pripravili bodo le še vso jK>trebrio dokumentacijo za Drenos poslov. To pa ne bo likvidacijski postopok, pač l>a le prenos že sprejetih zakonitih obveznosti na novega upravijalca Gorenjsko kreditno banko. — B. B. »UJELI STE MAJHNO RIBO« Vodstvo osnovne šole v Dupljah sc Je priložilo zaradi članka ■Vozovi sladkorja In olja na dom«, ki Je Izšel v zadnji številki. Priznavajo delno krivdo t. j. da je sindikalna organizacija nakupila nekaj živil, vendar pripominjajo, da vsota ni bila tako velika kot smo zapisali, poleg tega pa pravijo, da njihova šolska kuhinja ni niti malo vmešana v to zadevo. Šolska mleč. kuhinja je pri Živilih naročila z bariranim tokom živila za tekoči mesec Po pomoti so jim iz Živil po slali živila dvakrat. Kuhinja jih je vseeno sprejela in plačala po virmanu. S tem je vloga šolske kuhinje končana Sindikalna podružnica je kasneje naročila nekaj živil, ki pa so jih takoj plačali sami člani sindikata. Nenavadno je bilo, da se je na lov oglasil poslovodja prodajalne Živil v Dupljah in jim spo ročil, da bo priltl na šolo račun po pomoti in da jim ga ni treba plačati, ker bo prevzel blago on. Res je prišel račun, vendar ne v vrednosti 112.000 din, kolikor je naročil sindikat, marveč za 336.000 din. Nastala jc razlika 224.000 din. Zanimivo je, da je naročilnico šole podpisal poslovodja Živil v Dupljah in da je blago tudi on dvignil. Sola jc morala račun v vsej vrednosti poravnati, vendar so ga Živila kasneje za ostalo vsoto pokrila. Na šoli v Dupljah pravijo, da res niso naredili prav, ko so z nakupom povečali potrošniško mrzlico, vendar sumijo, da so se v poslovalnici dogajale večje nepravilnsti. Vsi prebivalci so videli, kako so iz trgovine razvažali živež v vozičkih. Zanimivo bi bilo vedeti po kakšni cent so ta živež prodajali (po nabavni, ker je bil nabavljen na račun šole ali po prodajni ceni). e Z željo, da bi prišli zadc • vi do dna in da ne bi bilo e morda nepotrebnih in ne-e upravičenih govoric, smo e se oglasili na upravi tr-e govskega podjetja Živila. # Obljubili so nam, da bo e do v poslovalnico poslali e tržnega Inšpektorja ter e bomo tako že v naslednji e številki lahko poročali o e tem, kaj jc ugotovil tri-e ni inšpektor P. Čolnar OBRTNO PODJETJE V ŽELEZNIKIH LETOS PRVI IZVOZ Domači trg postaja pretesen — Z izvozom bodo zagotovili rekonstrukcijo Obrtno podjetje Niko v Železnikih sc bo letošnje leto priklju- I pričakujejo posamezna naročilo kol deseto podjetje dosedanjim Izvoznikom v škofjeloški i čila. občini. Letos bodo predvidoma izvozili milijon komadov mchaniziuov za rcgistratoi-je v vrednosti 7J.0»U dolarjev. Podjetje posluje samostojno dve leti in pol. V tem času so proizvodnjo mehanizmov za registrator je že tako izpopolnili, da kljub visokim izvoznim carinam lahko konkurirajo na tujih tržiščih. Zato so sredi lanskega leta začeli iskati tuje interesente in še hitreje izpopolnjevati predvsem tehnološki postopek cinkanja in niklanja. V zadnjih mesecih lanskega leta se je prodaja na domačem trži- šču zmanjšala za več kot polovico. Zato jim edino izvoz lahko zagotovi nadaljnji ob stoj, saj mehanizmi predstav ljajo polovico njihove celot ne proizvodnje. Tako so sc daj pred podpisom pogodbe po kateri bodo mesečno izvo žili 100.000 kom. teh mehaniz mov v Anglijo. Hkrati pa so v povezavi s sorodno tovarno Moga iz Zagreba raziskovali tržišče Bližnjega vzhoda, od koder tudi v naslednjih dneh Cc uspejo, jim bo to mel drugim tudi omogočilo, da bodo lahko v perspektivi nabavili iz uvoza nove avtomatske stroje za izdelavo mehanizmov, s čimer bodo svojo sedanjo mesečno proizvodnjo 200.000 mehanizmov še znatno povečali in s tem tudi pocenili. Lanskoletni plan proizvodnje so do konca leta presegli za 11 odstotkov in tako proizvedli že skoraj za 6 milijo^ nov novih dinarjev blaga v V. P. RAZŠIRJEN POSVET PRI ObSS RADOVLJICA Zbiranje sredstev—prvi korak Resne priprave za gradnjo novih šol — Najprej šole v Radovljici, Bohinjski Bistrici in na Bledu V petek, 21. Januarja, so na razširjenem zasedanju občinskega sindikalnega sveta v Radovljici obravnavali vprašanje strokovnega šolstva In obenem splošno problematiko šolstva v radovljiški komuni. Posvetovanja so so udrleiill razen članov ObSS (udi člani strokovnih odborov. člani svela za šolstvo pri občinski skupščini In drugi Javni drui-bcnopolitični delavci. Navzoč je bil liidl podpredsednik republiške zveze sindikatov In zvezni poslanec Andrej Vrr-blč. Posvetovanje je vodil predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Vidle, Po uvodnem poročilu strokovnega odbora za družbene službe pri ObSS. so v razpravi ugotavljali, da je problem šolstva v radovljiški občini liršl. Zato so v razpravi poudarjali, da je problem šolstva potrebno reševati kompleksno. Doslej so v Radovljici izdelali te nekaj konceptov in konkretnih predlogov o reorganizaciji In nadaljnjem razvoju šolske mreže, storjenih Je bilo tudi že vrsto konkretnih ukrepov. Vendar pa ostaja v tej družbeni dejavnosti izobraževanja še \T9to nerešenih vprašanj. Pri občinski skupščini sc na primer resno ukvarjajo s problemom, kako zagotoviti redna sredstva za osnovno šolstvo, nadalje za financiranje trakovnega šolstva v medobčinskem skladu: še večji pa Je problem r. Investicijami, saj pravzaprav odtlej ko so zgradili šol« v Gorjah. nI oslnlo za investicije nikakršnih večjih sredstev. Za strokovno šolstvo Je uspela občina v preteklem letu s puspevki gospodarskih organizacij zagotoviti le dobro polovico potrebnega denarja. Po prvem predlogu bt morale gospodarske organizacije prispevati 1.5 •'# od bruto osebnih dohodkov, da bi zbrali zaželeno vsoto. Vendar so na posvetovanju menili, naj bi ostal 1 *U, » tem da bi pričevalo v medobčinski sklad vse deJovne organizacije In zavodi, ne samo gospodarske, Prispevki delovnih organizacij bodo tudi v bodoče, dokler se 8 n«"vlm zakonom o tinanriianju izo braževanja to stvar dokončno ne uredi, edini vir dohodkov za strokovno šolstvo. I/, občinskega sklada za šolstvo ali iz proračunskih virov ni pričakovati nikakršnih prispevkov za ta namen. Drugo vprašanje, ki je za radovljiško občino neposredno zelo važno pa jc problem osnovnega šolstva in gradnja novih Šol. Znano je, da Je radovljiška občina v tem pogledu zelo na slabem, celo na slabšem kot v manj razvitih občinah kot je radovljiška. NajsuUVŠe je v vseh večjih šolah, kot so blejska, radovljiška In bohinjska. PritisU javnega mnenja da se to vprašanje reši. Je zelo močan. In prav zaradi nenehnega zavlačevanja z novimi gradnjam! tel. raste nezadovoljstvo med ljudmi in ludi nezaupanje v družbeno politične ustvarjalne sile. Občinska skupščina Je že nekajkrat poskušala zagotoviti sredstva, oziroma izoblikovati način zbiranja, vendar ji vse do-!ej ni ti !o. V-.' kaže. da gre pa to pot bolj zares. Mod poli ,čnimi organizacijami in v skupščini so se končno izoblikovali dokončni predlogi za zbiranjo denarja. Svet za Šolstvo Jc žs sprejel ustrezne predloge: za gradnjo treh šol, in sicer na Bledu, v Radovljici in v Bohinjski Bistrici bi v štirih letih zbrali nekaj nad milijardo sedemsto milijonov dinarjev (starih). To pa i t prispevkov delovnih organizacij in občanov, iz proračuna in sklada za šolstvo. Predložili so stopnjo 3.5 °o od bru'.o osebnih dohodkov In svet za šolstvo jo bo predložil v kratkem skupščini. Od tega bo ostalo 2 in pol odstotka za investicije, medtem ko bo 1 % namenjen za strokov-;io šolstvo. Svet za šolstvo je tudi že imenoval komisijo, ki naj v najkrajšem času izdala program o razvoju šolstva. S pripravami gre torej zares. Prav gotovo ho priradeva nja za gradnjo šol v celoti podprla javnost In z enakim razumevanjem (udi vse delovne organizacije, ki bodo skupaj prispevali sredstva v novoustanovljeni sklnd t» gradnjo novih šol. Jože Bohinc KULTURA IN PROSVETA 26. JANUAR 1966 * Nastop glasbene in baletne šole Uspešno sodelovanje dveh šol V ponedeljek (17. januarja) je kranjska glasbena šola v sodelovanju z baletno šolo pripravila kranjskemu občinstvu prijeten večer, na katerem so sodelovali orkester, solisti in dve baletni skupini. Najprej se je občinstvu predstavil 20-članski mladinski godalni orkester, ki je pod taktirko Petra Liparja zaigral Largo G. F. Handla in Mihelčičevo Pentaton za klavir solo in godalni orkester. Solist pianist Drago Seliškar je ritmično dokaj zahtevno skladbo interpretiral z vso prepričljivostjo in bogatim občutkom za ritem. V nadaljnjem delu progra- ma se nam je mladi pianist še enkrat predstavil z Webro-vim Vabilom na ples. Za odlično izvedbo je tudi tokrat dobil vse priznanje poslušalcev. Sledile so še posamezne solistične točke glasbene šole iz oddelkov za violino, violončelo, kitaro in klarinet. Celotni glasbeni večer pa sta prijetno popestrili dve baletni točki. Najprej je nastopila skupina desetih predšolskih deklic in zaplesala Chopinov Valček, nato pa so plesalke IV. letnika s precejšnjo tehnično dovršenostjo izvedle nekdaj zelo popularen ples charleston. Nastop ni bil samo afirma-cija glasbene in baletne šole, ampak tudi primer koristnega sodelovanja dveh, čeprav različnih šol. Prav premajhna povezanost med posameznimi kulturno-umetniškimi skupinami pa je v veliki meri vzrok stanja, ki za kranjsko kulturo, še posebno pa za glasbeno življenje, nikakor ni zadovoljivo. — D. S. Nima smisla, da bi ponavljal vso zgodovino gradu v Podvinu. Od liste, najstarejše izza Valvazorjevih časov, ko so ga klicali še za Podvikne ali Podvvein po nemško, ao one novejše, ko je bil po vojni kdo vc čigava ekonomija, pa p^vveje ~odružnica poljskega posestva, ko so pri- DELAVSKA PROSVETNA DRUŠTVA naj bi ne bila ob vso veljavo Takole je videl Podvin častitljivi zgodovinar J. V. Valvazor Ideje postajajo vse bolj iskano blago. Toliko bolj, kolikor temeljiteje spoznavamo, da je danes in tukaj osnovna »komparativna prednost« — pamet! To velja še posebej za turizem. V monotonem in brezosebnem utripu gostinske industrije, polne neodgovornosti in neprizadetosti ter neprizadevnosti, s standardnimi pokloni in nasmehi (če sploh so), pa menuji in vini, je prava pravcata osvežitev, obiskati majhen, a vzoren hotel Grad Podvin in njegove ljudi, ki ne skrbe zgolj za to, da je v njihovem hotelu vedno tako kot v škatlici, marveč so vedno polni idej o nečem novem, kar naj popestri-ta naš turizem, ga napravi bolj privlačnega, osebnega, prisrčnega ... delali več zgube kot krompirja in sadja skupaj. O tem že dovolj vemo. In končno, od tega ni nič ostalo. Danes je grad okus.no urejen. Zunaj in znotraj. Morda še nekoliko motijo (bivši) hlevi tik ob poti preden zaviješ h gradu in gospodarsko poslopje, ki je spričo stanovanj V torek so se v prostorih osnovne šole »Lucij ana Seljaka« v Stražišču zbrali člani tamkajšnjega Delavsko prosvetnega društva »Svoboda«, na rednem letnem občnem zboru. Temeljna razprava je potekala o mladinski dramski skupini »Žarometi«, ki deluje v Stražišču že leto dni. Izkazalo se je, da se mladi ljudje, pa naj bo to delavska ali pa šolska mladi- Koncerti - da ali ne? \li bo v letošnji sezoni Jeseničanom uspelo poživiti koncertno dejavnost? Ze vrsto let si Jeseničani prizadevajo zagotoviti redno koncertno dejavnost z nastopi amaterskih in poklicnih umetniških ekupin vseh vrst kul-turno-umetniških zvrsti. Ker pa so laka gostovanja pove- zana z velikimi stroški in so zelo draga, je zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice tudi v svoje letošnji proračun uvrstila posebna sredstva za zagotovitev te dejavnosti. Prizadevnost mladine na Braiku Kulturna sekcija pri krajevni organizaciji mladine v Spodnjem Brniku je v letošnji zimski sezoni še posebno delavna. Sedaj študira že drugo dramsko delo »Pot do zločina«. Pred tem so na domačem odru uprizorili že dvakrat veseloigro Cvetka Golarja »Vdova Rošlinka«, skrbijo pa tudi za proslave vseh kulturnih in državnih praznikov. Redna predavanja v sklopu Delavske univerze imajo kar vsak teden. Menijo, da je program predavanj nekoliko prepogost in ga bodo spremenili tako, da bodo le vsakih štirinajst dni. - C na, za delo v kulturnih a štvih ogrevajo. Številni, ki so razpravjj o delu društva, so ugX ljali, da možnosti za rajL^ njihovega dela obstajajo^: liko bolj zaradi tega, i je pojavila sila mlajših, K da celo progresivne j ših \r» Splošno mnenje, ki se j A blikovalo po dolgi rak^ pa je bilo, da Delavsko svetna društva še vedno \$ ,ko zavzamejo vlogo n klobas iz zaseke pojesti 91 bi se mu splačalo stopi|> sem noter. Tisti ne bo sedi v to klet! Zato so v začeti^ kaj čudno gledali to novin) Tako kot vsako. Takale kV pa je res novina, ne le jS nas, marveč tudi v svetu1 Nekaj podobnega imajo meni da v Skandinaviji, ventil vam tam postrežejo le z j& dačo. Tri ure si tako rekoč saro svOj gospod. Počutiš se tako kot doma ... — Nekateri so se bali preden smo začeli, razpreda STO je misli direktor. Menili so, da se gostje ne bodo obnašali tako kot doma, marveč pre-cej drugače. Moram reči, da so se zmotili. Zelo me veseli, da je tako. Doslej so se prav vsi gostje, ki so sedeli tukaj, vedli res solidno. Lahko si r LJUDJE IN DOGODKI Vladna kriza Padec italijanske vlade levega centra, ki se je osemnajst mesecev držala skupaj, kar Je za italijanske politične razmere po vojni že nadpovprečno dolgo, ne pomeni v bistvu nič nepričakovanega. Znaki nesoglasja med štirimi strankami, ki sestavljajo vlado Alda Mora, so se kazali že nekaj časa. Napačno pa bi bilo, če bi vzroke za nezaupnico vlade iskali samo v razlikah med štirimi strankami, ki sestavljajo vlado levega centra. Bolj kakor kdajkoli doslej, se je pretekli teden pokazalo, da je sedanja vladna kriza posledica tudi nerazčiščenih pojmov znotraj največje izmed vseh strank, krščanske demokracije, kjer se je izoblikovalo vež različnih struj. Prvi znak, da se nasprotja v stranki približujejo vrelišču, je bila ostavka zunanjega ministra Fanfanija, ki se je pod težkim topništvom očitkov desnice v svoji lastni stranki, umaknil s položaja. Toda stvari še niso bile urejene. Prva priložnost, razprava o zakonu o državnih otroških vrtcih v parlamentu, je že vodila do sesula vlade in do krize, ki v italijanskem političnem življenju presega pomembnost tega zakona. Zdaj je že vsem več aH manj znano, da je bil zakon o državnih otroških vrtcih samo povod, vzroki politične krize so povsem drugi. Skoraj dve desetletji je bila demokriščanska stranka najmočnejša politična sila v Italiji, ki je brez bistve- ne podpore drugih strank, oblikovala italijansko politiko. V zadnjih letih pa so se svtari začele spreminjati. Večna opora socialnih demokratov je bila izgubljena s sklepom stranke, ki ga je odobrilo 700 delegatov na kongresu v Napoliju, da se stranka združi s socialisti Pietra Nennija, s katerimi se je leta 1047 razšla. Krščanska demokracija je bila prisiljena oblast deliti, ni pa še bila pripravljena uresničevati načrta, ki ga je vlada štirih strank sprejela. Ta načrt prej zavira kot omogoča. Program levega centra se ne izvaja, kar vodi do večnih nasprotij med strankami, ki sestavljajo vlado. Italijanska krščanska demokracija pa kot stranka tudi ni več enotna, znotraj stranke so levičarske struje, ki so pripravljene vladni program izvajati, desno kril* stranke pa takšnje težnje preprečuje in zavira. Grajska klet, polna dobrot, je na voljo vsakomur, ki mu ni odveč za samosvoje doživetje odriniti nekaj (starih) tisočakov. Foto: Perdan IV dni pO Sl'Vtll V Južnem Vietnamu so zaključili novoletno premirje in boji so se spet razplamteli. V ZDA prav te dni na široko razpravljajo, ali ustaviti sovražnosti ali jih še razširiti. predstavljate, kako ml je to ljubo. Sicer bi šel po gobe denar, Id smo ga potrošili za ta eksperiment. Eksperiment, ki je uspel. Sedaj urejajo poleg te, še drugo podobno klet. Novo samopostrežno klet. Samo s to razliko, da bodo tam gostje lahko pripravili tudi meso na žaru, skuhali kavo... Skratka, ideje. Ideje, ki jih sproti ostvarjajo — z lastnimi sredstvi! — Doslej je bila tale naša samopostrežna klet vedno zasedena, Čeprav ni sezone. Nekaj novega, kaj hočete. V marcu, za časa svetovnega prvenstva v hokeja na ledu, bodo pri nas Švedi. Tedaj bo — upam — prav ta klet prišla do polne veljave. Razen tega imamo dogovor z igralnico na Bledu. Gostje igralnice nas stalno obiskujejo. Tole naše gostinstvo ima namreč veliko hibo: gost lahko dobi kaj za pod zob do polnoči. Pozneje lahko samo še sije. Tule pri nas imamo samopostrežno klet na voljo vso noč. Pridejo ob enih, dveh, vzamejo pri vratarju ključ in si postrežejo... Vse bolj zanimivo! Zlasti za tistega, ki želi za nekaj starih tisočakov doživeti nekaj novega. Za tistega, ki ne želi vse kompenzirati v materialu, marveč ki plačuje tu- j di ideje. V treh urah se skorajda ne da pojesti vstopni- XI. kongresa KP Italije, ki se je včeraj začel v Rimu, se t udeležuje tudi delegacija ZK Jugoslavije, ki jo vodi sekretar Veljko Vlahovič. Indijska ministrska predsednica Indira Gandhi je že sestavila novo vlado. V vladi ni nobenih bistvenih sprememb. Nova vlada je v ponedeljek že zaprisegla. ne, razen seveda, če bi nekdo želel postaviti rekord v jedači in pitju in pri tem tvegal, da se zastrupi z alkoholom in pokvari želodec. Toda človek ne živi le od kruha. Za prijetno razpoloženje, ki se sicer ne da izraziti v dinarjih, ki pa je včasih neprecenljivo, je tudi treba kaj tvegati! Na Silvestrovo je bil v Podvinu predsednik Tito. Ogledal si je tudi samopostrežno klet in posedel v njej. Slavka ga je postregla in on je bil dobro razpoložen in prijetno presenečen. »Vidite,« je dejal, »kaj se da napraviti iz majhnega prostora, da se človek ugodno počuti.« — Boste kozarček domačega? je prekinil moja razmišljanja direktor špiljak. S temle postrežemo vsem, ki pridejo seaikaj. Nisem odklonil. Dobro žganje! — Doma ga kuhamo. Doma? — Da, doma, v hotelu mislim. Takole jeseni, po sezoni. Imamo čas, pa kuhamo. Glej, glej! Torej vendar nekdo, ki spoznava, da v gostinstvu ne gre le z vratarji in boji v livrejah, pa natakarji v frakih, pa z direktorji, računovodji, knjigovodji, statistiki in vsemi drugimi po spisku. Treba je pljuniti v roke in delati. Kar je in kadar je! Pripovedoval sem mu o gostilničarju v Železni Kapli. Majhen hotel ima in vedno dosti gostov. Ko kuha žganje, povabi goste iz Hamburga. In radi pridejo. Za moške je nekaj posebnega — kuhati žganje. Pa ob tem malo poklepetati o domačih opravilih, pa pokusiti malo gor-kega in pokušati toliko časa, da imaš dva dni mačka. Kaj hočete, tudi, to je folklora! Njihove žene pa medtem pomagajo gospodhnji peči kruh v domači peči. To je doživetje — in turizem! — Zelo zanimivo, Je ugotovil direktor. Prepričan sem, da bodo tudi v Podvinu turisti pomagali kuhati žganje. Jeseni smo obirali jabolka Medsebojni spori in obračuni so prišli do izraza najbolj v četrtek ponoči, ko je okoli sto »prostih strelcev« zrušilo vlado. Za grešnega kozla so takoj razglasili Fanfanija, ki naj bi se s svojo strujo zaradi osebne užaijenosti maščeval vladi. Fanfanijevo krilo te očitke resno zavrača. Veliko bolj verjetno pa je, da je padec povzročila" Scelbova desnica. ' Danes v italijanskem političnem življenju že odkrito govorijo o začaranem krogu. Središče tega kroga je krščanska demokracija, ki je kljub pogostim razglasom o enotnosti dejansko razkosana in razbita. Najmočnejša v stranki je tako-imenovana dorotejska struja«, ki ima skupaj s Scelbo-vim »ljudskim centrizmom« večino glasov v stranki, manjšino pa oblikuje krščanska levica in Fanfani-jevl krilo. Že na prvi po- (ob gradu je namreč sadovnjak). Tedaj smo povabili tudi goste, naj nam pomagajo. Ne veste, s kakšnim veseljem so to storili! Osebni stik je v turizmu posebno pomemben. To danes turisti iščejo. Tuji in domači. Mi vsakega stalnega gosta sprejmemo s šilcem žganja in mu ponudimo ščepec prigrizka. Stara slovanska gostoljubnost. Spomnil sem se spet na birta iz Železne Kaple. Prav tedaj ko sem bil tam, so se poslavljali od enega njegovih stalnih gostov. Desetič^ zapored je že preživel poletne počitnice pri njem. Zanj je financiral odhodnico gostilničar »iz svojega žepa«. Tak je običaj. Mar ni to prisrčno in spodbudno! — Tudi gospodarno — zanj. gled lahko razberemo, da izvajanje programa levega centra, pač ne ovirajo levičarske struje, ampak da je večen kamen spotike na desnici. Sedanja kriza lahko pripomore, da »dorotejska struja« kot najmočnejša razčisti svoj odnos z ostalimi strujami. Le tako bi sc vlada lahko utrdila in se izognila zankam, ki jih nastavljajo različni politiki. Vendar pa po razgovorih sodeč ni prišlo do takšnega razčiščevanja bistva krize. Socialisti so v sedanjih ocenah zadržani. Pravijo, da je sedanja kriza podobna vsem prejšnjim, pozitivna pa bi lahko bila, če bi se enkrat dokončno razjasnilo, s kakšnimi silami lahko računa levi center za izvajanje resne politike na osnovi vladnega programa. Različne struje demnkristjanov mečejo tej politiki vidno pesek v oči. J Tako je ugotovil direktor. — Mi razmišljamo na primer, da bomo stiskali poseben prospekt za mladoporočence. Povabili jih bomo k nam na slavnostno kosilo. K vabilu bomo priložili kupon za brezplačno prenočišče^ Torej, kdor se bo poročil in potem priredil slavnostno kosilo v Podvinu, bo zastonj tam spal. Spal? No ja, kdo ve. Vsekakor mu bodo v tamošnjem hotelu nudili za tisto noč sobo zastonj. Spet ideja. Ideja, zaradi katere se sicer ne splača poročiti, ki pa vendarle kaže, da imamo k sreči tudi pri nas na Gorenjskem turistične delavce, ki (pametno) razmišljajo. Slavko Beznik Mm 7H/ SATEL/t ifcOŽt /ZADhJ/J ZE -MEL7SK/O&B/n /CAPE TA/J POSTAJE /E A/AS STAR/ ZUAHEO, STEl/E O'SR/E/J. *JOl// PRA V/L U/K, DAUVK POH7EM DOS/ HS4*A*>) VPE/HEA/SK/ ROBOT ) Z£UStćEQA SPOLA f HČI GORENJI KRAJI IN LJUDJE # GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE # GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN v. KROVNI VETROVI PANORAMA Številni Ifrjtft so dokaz, da se i^Vbr© spozna na vreittijg dober napovedovalf^ena za svoj kraj. Kaije bi, saj je od vreme;lQo skoraj vse njegovi Dolgoletna opazovii podedovane izkušnje^ravile iz njega strokovkjd se le redko zmoti. t%rat, kot tisti, ki »pri: [n v časopisih napove vreme.* Kmet poznanicu vetrove, ki pih^egovem kraju in prirj^no ali drugačno vr^feoraj v vsakem kraji; ^ vetrovi nekoliko drugj*. go različne tudi geo^ege va" si, in skoraj Dihajo za vetrove tudi imdrugač-na imena. Za Izvajamo danes ii^uov in značiLnosti te!>> iz Šenčurja in iz Bsfc v Selški dolini, br%rosimo, da nam o teti V iz svojega kraja. Šenčur: Gorenc je veter, ki pride od gora sem, z Gorenjske, od Triglava, pa tudi od Tržiča in Železne Kaple. Največ piha na spomlad, prinaša pa haldno in lepo vreme. »Že piha dol skoz, zdaj bo vreme!« pravijo, če jim nagaja dež. Poleti malo piha, prinaša lepo vreme. Včasih pa poleti gorenc rad prinese točo, ki ji pravijo-tudi »tržiška žehta«. Jug piha spomladi in redkeje poleti, od Primorske sem, z juga. Prinaša slabo vreme. »Ce že nekaj dni piha, pravimo, da bo slabo vreme, ali pa ga takoj prinese!« »Ce se vlak sliši, pravimo, da bo drugo vreme.« Pozimi je redek, prinese toplo vreme, navadno pa v tem času prevlada burja. Burja vleče od Kamnika sem, piha skoraj vse leto, najraje pa spomladi in na jesen. Na jesen rada prinese dež, tudi poleti in spomladi, posebno če še malo jug pri- tisne, pozimi pa sneg. »Burja bo dala belega Jurja.« Podsončnik pride od Ljubljane gor ali od Krvavca. Piha poleti popoldne ali proti večeru. Anton Vidmar mi je pred leti povedal, da po njem navadno ni dežja, ker megle prežene, Franc Ajdovec pa, da so po njem rade kratkotrajne krajevne nevihte. Bukovica: Burja vleče od vzhoda spomladi in jeseni, tudi še okrog božiča, najraje pa marca. Gorenc prihaja od Jesenic dol, prinaša lepo vreme. Krive (staro ime tudi paludnk) vleče od Loke, po dolini gor, prinaša pa mrzlo in grdo vreme. Jug piha od zahoda, prinaša dež. »Kadar jug in krive pritisneta, je dež in sneg pa mrzlo.« Koroški (tudi fran- coski) jug pravijo vetru, ki vleče »z Jelovice dol čez«; z njim pride kake tri dni lepega vremena, potem pa je gotovo dež. Piha pozimi in tudi poleti. »Pozimi prinese sneg, po gozdovih takoj od-jenja. čez nekaj dni pa pride za njim že pravi jug.« Pa še zanimivost o vetrovih v Zgornjcsavski dolini. Praviloma piha tu veter od 9. ure dopoldne pa do večera po dolini gor. zvečer pa se obrne in piha vso noč, do devetih zjutraj, dol, proti Jesenicam. Če tako piha. pravijo, da bo lepo vreme. Če pa se ob devetih zjutraj ne obrne, je to znak, da bo deževalo. Vetru, ki "piha po dolini gor, pravijo severni, tistemu, ki piha dol, pa gorenc. A. Triler Muzejski eksponat za rubriko: kako so ljudje gasili nekdaj? Ne! Prava, pravcata naprava za gašenje, ki še danes z njo upravljajo gasilci v Žirovnici oz. Breznici. Edina motorka, ki jo imajo in ki bi z njo morali celo tudi gasiti, če bi do požara prišlo. Kako bi gasili si lahko predstavljamo, saj nam slika vse pove. Nič čudnega torej, če prostovoljni gasilci ob takem inventarju zgubljajo voljo do dela in se sprašujejo, če so sploh še potrebni OLEPŠEVALNI INŠTITUT V MOSKVI Nov nos - petdeset rabljev Moskovčanom že ni treba (toliko) paziti na svoje nosove V Moskvi so odprli inštitut za znanstveno raziskovanje na Področju kozmetike. To je prvi inštitut te vrste v Sovjetski zvezi. Proučevali bodo vse probleme v zvezi z lepoto obraza in človeškega telesa, v njem pa bo delalo okrog 300 specia-listov. Inštitut bo tesno sodeloval z moskovskim inštitutom za Kriminalisti o Francosko mfnistrslvo za pravosodje je te dni objavilo statistične podatke iz kriminologije za leto 1963, za katere pa trdijo, da veljajo, izraženi v odstotkih, za vseh deset preteklih in še za pet prihodnjih let. Moški ima neprimerno bolj zločinsko naravo kot ženske. Od 234 morilcev, ki so jih obsodili v letu 1963, je bilo 220 moških; od skupnega števila 367 poklicnih tatov je bilo 356 moških; od 66 netil-cev požarov 64 moških; od 3 ponarejevalcev denarja 2 moška; od 21 tihotapcev 13 moških; od 2186 stalnih alkoholikov 2050 moških; od 4750 kršilcev javnega miru je 4265 moških, od 14.693 oseb, ki so jim odvzeli vozniška dovoljenje, je bilo 14.320 moških, od 14.RC0 avtomobilskih voznikov brez opravljenega izpita je bilo 14.200 molkih. plastično kirurgijo, ki je v 20 letih vrnil obraz številnim osebam, predvsem iznakaženim ljudem s posledicami, ki so jih dobili v zadnji vojni. Novi inštitut pa se bo ukvarjal le s problemi polepšanja državljanov, ki jim je že narava sama podelila grdo zunanjost. 2e zdaj se vsak dan prijavi 30 avtomobilov na kilometer Zvezni republiki Nemčiji grozi nevarnost, da se bo zadušila zaradi prevelikega števila avtomobilov. Ob koncu preteklega leta je vozilo po tej deželi dvanajst milijonov osebnih avtomobilov, tovornjakov in avtobusov. Če upoštevamo, da je v Zahodni Nemčiji 386.000 kilometrov cest, pride na vsak kilometer 30 avtomobilov. Računajo, da se bo v prihodnje povečalo število avtomobilov letno za milijon. Za letos predvidevajo, da bo prišlo na zahodnonemške ceste 1,61 milijona novih avtomobilov, od katerih jih bo le nekaj nad pol milijona, nadomestilo stare. 1500 oseb, ki bi rade popravile svoj videz, najmanj tretjina od teh so moški pacienti. Med prijavljenimi je tudi precej tujcev.' Nasveti v tem inštitutu veljajo 1 rubelj, kar je po splošnem mnenju vsakomur dostopna cena. Kirurški posegi pa so že dražji: polepšanje noša na primer stane 50 rub-ljev. NAJVIŠJE ZAVAROVANJE Ena največjih ameriških zavarovalnic ima kli-cnla, ki je zavarovan za 8 milijonov dolarjev. To je doslej največja vsota, za katero jc nekdo zavarovan. Predsednik društva je izjavil, da samo letni znesek za zavarovanje znaša okoli 47.000 dolarjev, vendar ni hotel povedati, katera oseba je zavarovana za tako visoko vsoto. SVETOVNI PRVAK V BOKSU DOSEGEL LOČITEV OD SVOJE ŽENE Obleke so preozke Chicaga, je Clay, član sekte »črnih muslimanov«, ki hoče, da ga vsi kličejo le še Moha med Ali, sestavil poročno pogodbo s. posebno vsebino. ►^•■^ ^ Ifc. <«W »B. ' MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJi Cassius Clav, svetovni prvak v boksu vseh kategorij, je te dni dosegel ločitev od svoje žene, vendar bo moral lepi Sondži izplačevati letno okoli 220.000 novih dinarjev vse do ponovne Sond-žine poroke. Plačati bo moral tudi stroške sodnega procesa — 300.000 novih dinarjev. Ob svoji poroki leta 1964 z lepo Sondži, manekenko iz Po tej pogodbi njegova ženi imela pravice nositi ozkih hlač niti kratkih oblek. Ni smela piti alkoholnih pijač in ne kaditi, obiskovati pa je morala posebne muslimanske obrede. 0 »Obleke Sondži so preoz- # ke, nosi umetne trepalni-9 ce in poleg tega uporablja £ tudi rdečilo za ustnice. # Zaradi tega je , všeč dru-0 gim in to me moti,« je O izjavil boksar sodnikom, # ki so bili sprva presene-9 čeni, končno pa so mu 9 dali prav. Vojna bo bliskovita. Zmagaliikreden bo listje odpadlo lako •7aorr,t-,,.i:«:_ . ■? t W^ ,n,, .-l.___5 vni lako zagotavljajo oficirji l.Sl914 ob napovedi vojne Rusiji nemškim vojakom na vrfijpi uOnrav tako 3. avgusta 1914. Ko sprožijo vojno proti Franciji.Iki jim verujejo in ponavljajo: »Daheim venn das Laubfi In tako pišejo pred odhodoApto tudi domov. Milijoni dopisnic z žigom Fekkeiio vlaki te dni v zaledje. Ko bi jih raznašal veter bi bile\ jesenskemu listju, ki ga trga in nosi vihar W »Daheim vvenn" das Laub falli, »orna bo listje še dobra dv,W zeleno, na froti pa je začelo odpadati že te dni z ranLfeves. Trgajo ga krogle in šrapneli Drevesa padajo stoje a Jtudi vojaki, ki bi bili radi jeseni doma. J ' * Dne 3. avgusta nemške čete \L v Belgijo. Anglija zahteva, da se Nemci umaknejo. Nočejo flija je vendar na Irskem pred državljansko vojno in grož^jinJ bo napovedala vojno, ne bo mogla uresničiti. Toda An/za nemške upe ne zmeni. Dne 4. avgusta napove vojno Nv t?,°"'.ftr_a_ffe Ens}and\ Bog, J Anglijo- -> .------~ *-"iSl£U.U. DO|(, l* aub.'j".- tatca je nova molitev. Bog j(V z Nemci, saj cesar že aoigo trdi, da je božja previdi%«jegovi strani. Torej ima cesar mogočno telesno stražo. Si besede so prišle v kri nekemu izgubljenemu avstrijskeffiiXindu, ki je zamenjal slikarski čopič s puško in se pros|Xjavil v nemško vojsko, karski čopič s puško in se proshtjavil v nemio.« v kateri se bo povzpel do kaplarj/k bo samo po papagajsko ponavljal povelj svojih nadrejen^ Leč se bo od njih nalezel tudi pangermanistitnih in rasisti^ o nemškem nadčloveku. Neznan je. Najbrž ga ne poznajo i^fv njegovi kompaniji. Ime mu je Adolf Hitler. Se do nedavne^ obupanec, ker ga dunajska bohemska družba ni hotela s&jTniedse. Morda bi ga neuspehi pritirali do samomora. A ,i takih misli kakor mnoge obupance rešila vesoljna katastro(\|| bi videl pogin sveta in rad bi sodeloval pri tem poginu. M\ ljudi, zato bi jim rad vladal. Ni še mislil, da bi jim vlajjj vladar. Zadoščalo mu je že kaphrstvo. Tudi kanlarstvo je ^Gorje tistemu izmed desetih, ki bi se ne obračal po nje?Uji. Kaplar je bog. In to strašen bog. Gorje vojaku, ki se %lri kaplarju. ^ogve, če bi za tega kaplana Ufcedel svet, ko bi 4. avgust 1914 tako usodno ne vplivaj na Pfijtet sveta. Ta usodnost ni bila v angleški napovedi vojne Nemčiji, marveč kapitulacija voditeljev socialne demokracije pred imperializmom v Nemčiji in Franciji. v Žalosten in pogubonosen je 4. avgust 1914 za zgodovino XX. stoletja. »Polno nebo ... mir, slava!... nobenega orožja več ... prenovljeni človek poleti proti nebu in odvrže s sebe vrečo starega, plazečega se Adama. Tako stoletje, kakor je naše stoletje videl v svoji legendi vekov francoski pesnik in pisatelj Victor Hugo, bi lahko zavladalo, ko bi socialistična internacionala uresničila sklepe svojega zadnjega kongresa. Voditelji najmočnejše socialn0 demokratične stranke z izjemo Karla Liebknechta so te sklepe spremenili v brezpomemben papir. Niso se uprli vojni in jo spremenili v razpad suženjskega sveta. Ne, izdali so delavstvo. Prevarali so upanje milijonov v mir in socializem, v družbo ljudstev, ki bi razbila spone zasužnjujoče oblasti in človeškega izkoriščanja. Vpre-gli so se v voz sovražnikov delavskega razreda, glasovali za vojne kredite in za vojno. 11. internacionala se je zrušila kakor hišica iz kart. Nemški in francoski socialistični voditelji so prelomili dano besedo. Njim so sledili drugi. Dne 5. avgusta 1914 je osredniji časopis avstrijske socialne demokracije Arbeiter-Zeitung pozdravljal odločitev nemških socialistov v članku »Der Tag der deutschen Nation« in ta »dan nemške nacije« slavil kot »najponosnejši in najsilnejši dvig nemškega duha.« Večina tržaških socialnih demokratov, kolikor jih je še doma, ne more verjeti, ko bere v osrednjem socialističnem listu ta nacionalistični izliv. Zdi se jim, kakor da je pomotoma zašel ta članek v Arbeiter-Zeitung iz kakega skrajno nacionalističnega lista. Tudi Štefi ne verjame svojim očem, ko ga bere. »No, kaj pravite sedaj? Še verujete v Internacionalo? Še verujete tem socialistom?« Težko je odgovoriti. Razočaranje je preveliko. Stranke 11. inter-nacionale so štele venadr dvanajst milijonov članov. V vojskah, ki se vojskujejo in pobijajo med seboj, je prav gotovo najmanj dve tretjini delavcev in kmetov. Večina med njimi sovraži vojsko in vojno. Organizacija pa, ki bi jih lahko popeljala v boj proti edinem njihovem sovražniku, proti vladavini krivice in nasilja v Nemčiji, Franciji, Avstro-Ogrski, Rusiji, Angliji in Belgiji, je zaradi izdajstva voditeljev ohromela in odpovedala na vsej črti. Ne tem ljudem ne veruje več. Ti ljudje niso socialisti. Tako je odgovorila Bajberlovi. 3 Franc je doma. Takoj po svojem prihodu je pisal Anni, da je v Penzbergu, a Anninega odgovora ni in ni. Pa je že sobota, 8. avgusta. Nestrpen je. Ali je Anna sploh še v Tutzingu? Tako se vprašuje že ves teden. Danes pa ne strpi več. — Odpeljal se bo v Tutzing. Saj bi se že prej. A kaj, ko je že od pone-, deljka v službi. V županovi tiskarni je zdaj dovolj prostih mest. Cim se je v soboto prijavil na občini, mu je župan sam ponudil delo, ne da bi ga vpraševal ali je še socialist. Včeraj pa ga je celo poklical k sebi in mu zaupal, da bo prihodnji teden izgubil poslo- vodjo tiskarne. V vojsko bo moral. Zato je ponudil njemu poslo-vodjevo mesto. V njegovih papirjih je bral, da je vešč takih poslov. Sprejel je županovo ponudbo. Tudi doma je povedal, kaj se mu obeta. Mati je bila navdušena. Hvalila je župana, ki ga oče ni mogel. Potem se je od veselja napila. Najraje bi ji rekel, da se mu gnusL Tudi danes pije in pripoveduje, da je župan povišal sina. Razumljivo, zaradi nje! Tretjerazrednica je, čeprav ji je bog naložil v pokoro brezbožnega moža, ki jo je spravil ob vse. Kunigunda ji pritrjuje. Materina prijateljica je, čeprav je mnogo mlajša. Grda je kot smrtni greh. Še noben moški se ni spozabil nad njo. Toda boje se je skoro vsi. Klepetulja je. Opravljivka, Baje zbira za župnika novice o grehih penzberških faranov. Zato je pri župniku v čislih, stara devica in tretjerazrednica. Ze marsikatero zdraho in prepir med penzberškimi možmi in ženami j$ povzročila. Kadar pride, se oče raje umakne. Tudi danes se je« Vzel je Slavka in ga peljal na sprehod k močvirju ob reki Loise". Tam sp divje race in druge močvirne ptice. Franc je zaradi tega očetu hvaležen. Tudi otrok se je že prv^ dni po prihodu navezal nanj. Vrnila se bosta šele zvečer, ko bo ta klepetava in opravljiva gnusoba zapustila hišo. Torej bo poslovodja, sliši Kunigundin glas in čuti njen pogled, ko se ogleduje v zrcalu, če se je dobro obril. Poslovodja? To ni kar tako. Zato je tako prevzeten, da noč« prisesti k njima. Pa bi jima lahko toliko zanimivega povedal, saj je obhodil, od kar ga Kunigunda ni videla, pol sveta. Ni lepo, da več kakor sedem let ni prišel domov. Takrat ko se je oženil, ga jj$ videla zadnjič. No, lahko bi vzel domače dekle, a je vzel tujko,' Menda niti Nemka ni? Ni, odgovarja mati Kunigundi. A kje je, bi Kinigunda rada vedela. K sreči je še ni. Ko bi bilo po njenem, bi Franc čakal na Anne-Marie. Kakšno lepo dekle je postala. To bi bila snaha. Potem bi lahko spet rekla, da je ta hiša njen dom. Tako pa ne bo nikoli; Do smrti bo najmenica v hiši, ki je bila včasih njena. Nesreča! Bog preizkuša človeka z nesrečo kakor pobožnega Joba. xPrav ima Kunigunda. človek mora potrpeti kakor Job in nj sme tožiti in se pritoževati čez boga kakor Jobova žena, le da jd pri tej hiši Job ona in ne mož, brezbožnik. »Se je tudi Job tolažil s pivom kakor vedve?« »Za božjo voljo, Franc. Pomisli na četrto božjo zapoved: Spri štuj očeta in mater, da se ti bo dobro godilo in da boš dolgo živel na zemlji.« »Saj ni tako mislil,« zatrjuje mati Kunigundi. Kdo bi ju poslušal? Naj pijeta in govorita, kar hočeta. Njemt^ se mudi. Vlak v Tutzing odpelje čez četrt ure. 4 Vlak je skoro prazen. Potniki so skoro same ženske in nekaj starejših moških. Mladi so v vojski in v uniformah. Zato vzbujjt Franc v svoji »opatijski« poletni obleki pozornost svojih sopotnic 8 PANORAMA 26. JANUAR 1966 # USPEH PEVKE BERTE AMBROŽ »Mižala sem In pela« Na »jugoslovanskem finalu« popevk za najboljšo pesem Evrope je Berta Ambrož osvojila s Sepetovo pesmijo »Brez besed« prvo mesto in si š tem priborila pravico za nastop v Luksemburgu. Mlado pevko smo poiskali v Komunalnem servisu, kjer je v službi in jo zaprosili, da nam pove svoje vtise z nastopa. Beograd je naredil name precej slab vtis. Kasneje mi je bilo mesto všeč, po nastopu pa sem iz mesta odšla z res zelo slabimi občutki. Ali je na vaš vtis vplivala reakcija publike? »Vsekakor. Nisem pričaka^ vala takšnega sprejema. Prepričana sem, da ga z avtorjem popevke tudi nisva zaslužila.« V televizijskem prenosu smo slišali žvižganje gledalcev. Ker se strinjamo s strokovno oceno žirije, smo prepričani, da so s svojim dejanjem pokazali dokaj borni kulturni nivo in tudi javno pokazali, da šovinizem še ni povsem zamrl. »Razočarana sem nad njihovo reakcijo. Samo tri stvari so možne. Ali je bila popevka res slaba, sem res tako slabo pela ali pa je morda res še neki tretji vzrok.« Kako vi ocenjujete kvaliteto popevke »Brez besed«? »Meni Je zelo všeč. Tudi ljudje mi govorijo, da je dobra.« Ali lahko poveste, kako ste sc počutili, ko ste peli med žvižganjem podivjanih gledalcev? »Mižala sem In pela. Vesela sem, da sem imela toliko moči, da sem odpela do kon- ca. Moram povedati, da vsi , gledalci niso bili taki. Čeprav pa so bili nekateri realnejši, imam z nastopa slabe spomine.« Ali kdaj premišljujete o tem, da bi postala poklicna pevka? »Ne, imam drugačne načrte. Sicer pa je v Sloveniji tako premalo koncertov, da bi lahko od njih pevec živel. V Srbiji je to drugače, vendar sem videla, da tam nisem zaželena.« V nekem intervjuju ste dejali, da imate rajši hitre popevke... »To ni res. Najraje imam moderne jazz pesmi. Najljubša mi je »Gooldflnger« iz serijskega filma o Jamesu Bondu. Med domačimi mi I je zelo všeč Prh/škova popev-| ka »Jesenski ognji«, katero j bom letos posnela na ploščo.« j - Berta Ambrož je imela j svoj prvi nastop 25. maja 1965 v kinu Center v Kranju. V osmih mesecih je postala ena izmed vodilnih jugoslovanskih pevk. Čestitamo ji na velikem priznanju, ki ga ji je podelila žirija v Beogradu. Upamo, da bo častno zastopala državo na finalnem tekmovanju, čeprav "vemo, da bo to, po reagiranju beograjske publike, za njo : še veliko težje in odgovornejše delo. Pogum, kajti prepričani smo, da gledalci v Luksemburgu ne bodo v nobenem primeru reagirali tako kot so v Beogradu. P. Čolnar sem bil eno leto prisilni u-p ravni k kmetije in gostilne. Vso zemljo smo dali v najem. Po enem letu sem videl, da tako ne bo šlo, zato sem predlagal sodišču, da je treba prodati, zraven pa sem že mislil na šolo. Vendar banovina ni imela denarja, da bi posestvo odkupila. Glavni upnik (vsega dolga z obrestmi vred je bilo 1,800.000 takratnih dinarjev) je bila mestna hranilnica Radovljica, kjer so na upravnem odboru po mojem posredovanju končno le sklenili, da posestvo (78 ha vse zemlje z gozdovi vred) prodajo dravski banovini z 20-letnim odplačilnim rokom brez obresft, seveda z namenom, da se tu uredi kmetijska šola. Z bansko upravo je bila takoj sklenjena kupna pogodba, posestvo smo odkupili, odpovedali vse zakupne pogodbe s kmeti, iz Ljubljane je prišel tehnik in v letu 1936/37 smo že začeli delati po novem. Jaz sem bil začasni vodja^ seveda brezplačno, leta 1937 pa je prišel inž. Kotlov-šek, pripravili smo načrte za gradnjo intematskega poslopja, šole in gospodarskih poslopij. Do vojne smo spravili pod streho internatsko poslopje in stanovanjsko hišo za učno osebje, nadaljno gradnjo pa je vojna prekinila.« šola naj bi prvensh vzgajala kmete v iivuv^ (predvsem planinski) in jarstvu, razen tega pa s^' meravali urediti semen^ J* sko postajo, kajti že SS| dokazano, da se semeiu I višinskih krajev z ostvi Jdimo dobro obnesejo Sji nižini, tista iz nižin pa v hribovitejših predelih. šola se je obdržala vs^x zi po vojni, glavna nao* pa je bila ta, da so ji% 195J vzeli zemljo in ust S vili posestvo, ki ga je pv1* prevzela radovljiška kttv^s ska zadruga. »Bil sem sednlk zadružnega svetal sem predlagal, da šota imeti svojo zemljo in rŠ3* živine za praktični pouK^i so bili gluhi za to!« pravi' fc| nes Ovsenek. šola ne mon*^ brez zemlje, to je gotovo tj eden izmed vzrokov za nje stanje. Gojenci n<\^ zdaj v dnino na pose*^* kjer opravljajo hlapče\3 dela; tako ne gre. # Tao ne bo šlo, dokkt 9 bodo imeli nekaj O zemlje, kjer bodo pr\)J O čen pouk organizirali t ko, kot zahteva učai ^ 9 gram in sodobne potr^v # Še enkrat ponavljam: . # lika škoda bi bila, b . 9 šolo ukirriti; samo re<^ O nizlrati jo je treba, «• ^ £ šlo, saj jo gorenjsko ^ O tijstvo potrebuje.« Najprikupnejši plesalec VLASTI MERVIČ SE JE PRIDRUŽIL JANEZ MALEN\ Preteklo sredo smo poročali o delovanju plesne Kranju in objavili fotografijo naj prikupne j še plesalke v? » jo izbrali preteklo nedeljo na plesu v delavskem daifc * Kranju. Pri izbiri so upoštevali ljubeznivost, lepo ve»V 1 prisrčnost in okus v oblačenju. Po istih kriterijih" *TV nedeljo izbrali naj prikupne jšega plesalca. Največ glasA k5 dobil Janez Malenšek (na sliki). Za njim sta s*wk ji plesalca Rener Jože in Jenko Vinko. * Prihodnjo nedeljo bo tekmovanje za najboljši plesu) v -posameznih plesih. ANTON OVSENEK O KMETIJSKI ŠOLI V POLJČAH Šola za gorenjske razmere V Radovljici resno razmišljajo, da bi kmetijsko šolo v PoJJ-čah ukinili. Pravijo sicer, da je vso stvar treba pustiti pri miru, dokler ne bo šolsko leto pri kraju, potem pa ... O nezdravih razmerah v šoli smo v Glasu pred nedavnim že pisali, kmalu potem pa smo od kmeta Antona Ovssneka iz vasi Vrb-nje pri Radovljici dobili dopisnico, na kateri nam med drugim piše: »Vaš časopis je prinesel članek o slabem stanju kmetijske šole v PoljČah, kjer tudi piše, da jo bo potrebno ukiniti. Ker sem bil soustanovitelj te šole in ker sem prvi dal pobudo bivši upravi Dravske banovine za nakup posestva za šolo, bi želel, da bi se oglasil pri meni vaš novinar, da bi mu kaj več povedal o zgodovini šole in o njenem namenu ...« Oglasili smo se pri Antonu Ovseneku, ki jc 8. januarja letos slavil sedemdeseti rojstni dan. »Šola je potrebna, še bolj pa bo potrebna v prihodnjih letih, če bomo hoteli modernizirati naše kmetijstvo!« nam je povedal takoj v začetku. »Ne bi smeli razpravljati o ukinitvi, ampak o reorganizaciji. Tako, kot je zdaj, res ne bo šlo več, nobeden pa se ne vpraša, zakaj ne. Poiščimo vzroke, skušaj-mo jih odpraviti, šolo pa pustimo, saj je bilo veliko težav, da smo jo na Grenjskem dobili.« Beseda mu lepo teče, ves je pri stvari, ko pripoveduje. »Postavite se v časopisu za šolo k Zavzeto govori, ko razlaga, kako je šola potrebna za vzgojo zasebnih kmetov, ki morajo iz dneva v dan več znati, če hočejo kaj pridelati in iti v korak s časom. »Hoteli smo šolo za vzgojo gorenj, kmeta, za spicifične gorenjske geografske razmere. Druge kmetijske Šole v Sloveniji so presple>šne, ne nudijo dovolj tistega, kar gorenjski kmet najbolj potrebuje: poduka v živinoreji, tudi v posebni pastirski živinoreji. Seveda se prvotni in sedanji namen šole nekoliko razlikujeta, vendar bi danes še bolj morali prilagoditi učni načrt potrebam gorenjskega kmetijstva, pred katerega postav- lja družba velike naloge; Gorenjska se je industrializirala in za oskrbo vseh teh velikih potrošnih središč potrebujemo iz dneva v dan več pridelkov. Pri tako zmanjšanem številu kmečkega prebivalstva pa moramo razen preusmeritve na specializirano proizvodnjo z modernejšimi stroji in z novimi načini obdelovanja izobraziti tudi kmeta, če hočemo, da bo več pridelal in — ne nazadnje — da bo tudi ostal na zemlji.« Potem nam je Anton Ovsenek pripovedoval o nastanku te šole. V deželnem odboru bivše Avstrije so že Leta 1894 govorili, da je treba na Gorenjskem ustanoviti kmetijsko šolo za planinsko področje, vendar kljub številnim obljubam poslancev in prerekanjem, ali naj bo v kranjskem ali v radovljiškem okraju, iz tega ni bilo nič. Mnogo pozneje, leta 1935, pa se je ponudila izredna priložnost. »V Poljčah je prišel na boben "Valentin Šturm, ki je razen kmetije imel tudi gostilno, žena pa pletiljstvo. Tako se je zadolžil, da je sodišče predlagalo prisilno upravo; pletiljstvo je propadlo, jaz pa NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU V KLASIČNIH DISCIPLINAH Vsi naslovi za Gorenjce Vse naslove v tekih so osvojili gorenjski tekmovalci — Od dvanajstih naslovov osem za Gorenjsko Na letošnjem republiškem prvenstvu v Logatcu je nastopilo okoli 120 tekmovalcev, ki so se pomerili v klasičnih disciplinah (teki, štafetni teki in kombinacija) v konkurenci mladincev in članov. Zanimivo je, da so med prvimi petimi člani v teku na 15 km kar štirje Gorenjci. Zmagovalec teka, naš najboljši tekač Roman Seljak, je med tekom padel, trikrat izgubil palico in tudi prišel v cilj brez nje. Prvenstvo je pokazalo, da so tekači solidno pripravljeni in da imajo precej realne izglede, da ne bodo več na mednarodnih tekmovanjih zaostajali za najboljšimi tekmovalci za več kot 10 odstotkov. ZMAGOVALCI — TEKI — MLADINKE (5 km): 1. Re-pinc (Boh.) 20.50 (med prvimi tremi 2 Gorenjki — ostali 1); ML. MLADINCI 5 kilometrov): 1. Kalan (Gor- je) 16.53 (2 — 1); ST. MLADINCI (10 km): 1. Dornik (Gorje) 26.37 (2 — 1); ČLANICE (10 km): Pšenica (Moj) 35.49 (1 — 2); ČLANI (15 kilometrov): 1. Seljak (Trig) 42.26 (2 — 1); ŠTAFETE - ML. MLA DINCI: 1. Fužinar 40.26; ST MLADINCI: 1. Gorje 5738 ČLANI: 1. ENOTNOST 1:48.14 MLADINKE: 1. Bohinj 46.51 ČLANICE: 1. Lovrenc 1:17.57 KLASIČNA KOMBINACI JA — MLADINCI: 1. Benedik (Lovrenc) 517.0; ČLANI: Am-brožič (Bled) 5892 Veslači na pripravah v ZAR Naši najboljši veslači bodo v petek odpotovali na enomesečne priprave v Združeno arabsko republiko. Njihov trener Peter Klavora nam je obljubil, da bo našim bralcem redno poročal o življenju in tekmovanjih v ZAR. Objavljamo karikaturo, ki jo je narisal Peter Klavora po dveh mesecih službe v JLA in jo poslal direktorju hotela Toplice na Bledu. Pravi, da je bilo tako v začetku, da pa sta se kasneje, skupno s Coljo, že resno pričela pripravljati na svetovno prvenstvo. Na mednarodnem FIS-A tekmovanju v slalomu na Pohorju je nastopilo 58 tekmovalk. Prvi dan je prišlo srečno na cilj le 16 tekmovalk (zmagovalka Bochatav — Švica), drugi dan pa 25 (zmagovalka Hacher — Avstrija). Naše najboljše tekmovalke so bile obakrat diskvalificirane, tako da je bila naša najboljša tekmovalka trinajstletna Mariborčanka Žu-rajeva, ki je osvojila obakrat predzadnje mesto. Občni zbor A K 0 V četrtek, 27. januarja, bo p ob 17. uri občni zbor no-O gometnega kluba »Tri« # glav«, Kranj. Zbor bo v # prostorih Kluba gospodar* % stvenikov v Prešernovi # ulici št. 11. Spričo soraz-0 merno ugodnih uspehov, Q ki jih je klub dosegel v % tekmovanju v slovenski O ligi in zaradi finančnih % težav, bo občni zbor* # zanimiv in razgiban. # S polnoštevilno udeležbo # bodo ljubitelji nogometa # dali vsaj moralno podporo 0 aktivnim nogometašem. 1 m 1 ribanj*. T#Ct oče dveh otrok ter ga je m* sodilo na pogojno kazen , mesecev zapora. V KAMNIKU 21-dnevni šoferski tečaji šola AMD Kamnik j« zadnjem času povsem «v * menila dosedanji način ^ krat ali trikrat tedensko S nja. Prejšni tečaji so biii čer, uspeh takega tečaja^ ni bil najboljši. Zadnje je bil procent tistih, kT* uspešno opravili izpit ^ manjši. Zato so način del^* tej šoli spremenili. Sed^* tečaji so namreč strnj^ Trajajo 21 dni in so w^ dan. Že prvi tečajniki $3 lani po novem sistemu presenetili z visokim od^ kom opravljenih izpitov. ^ nimanje med kandidati z^* šolo pa je vsak dan večjO| Dve lažji nesreči % Voznica osebnega avtomobila Emilija Smaj je v nedeljo ob 16.45 uri na cesti III. reda na nepreglednem ovinku v neposredni bližini Prehitevanje ■ vzrok nesreče Po Kidričevi cesti se je peljala s kolesom v soboto zvečer okoli šeste ure 12-letna Marija Guna iz Mengša. Vozila je pravilno po desni strani. Za njo je pripeljal voznik osebnega avtomobila LJ 214-83 Žan Horvat. Ko je prehiteval jo je oplazil z vozilom in zbil po cesti. Guno-va je padla po tleh in pri tem dobila težke telesne poškodbe. Takoj po nesreči so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. — jj r Še ena tragična smrt Te dni (ali točneje v ponedeljek) so našli na lisičji farmi pri Bledu še enega obešenca. Pokojnega 50-letnega Franca Ocep-ka z Bleda so opazili na drevesu. Nekateri vedo povedati, da je pokojnik Že večkrat omenjal, da si bo vzel življenje, vendar njegovih izjav niso jemali povsem resno. Prav tako pa niso pri njem našli nekih posebnih znakov nasilne smrti, -jj V_J gostilne (pri Prometovcu) * , peljala po skrajni levi |£* ceste in pri tem zadel^ ^ avtobus podjetja Transtu* v ki je v tem trenutku pripi^ nasproti. Na osebnem a\i^ mobilu je za približno S novih dinarjev škode. ^ % V nedeljo ob 6.35 ur} , voznik tovornega avtom%.f Vinko Stare vozil po 0^'* JLA v Kranju in zavij^ desno na Kidričevo cesto. ^v pa je pred njim vozil vo^r osebnega avtomobila ing. J fred Stare, ki je pred Z\ rovalnico ustavil, se je v nik Stare zaradi prekr^ varnostne razdalje zalet^ 5 pred njim stoječi avtev* bil. Pri nesreči ni bil nh ranjen, materialna škoda ^ znaša 700 novih dinarjev. Nepravilno zaviranje Včeraj proti večeru se pripetila na križišču (\\sjv> JLA in Kidričeve ceste &^ metna nesreča, kateri je k" trovalo nepravilno zavlj*^ voznika. Voznik rešiln^ avtomobila je peljal Py Golniku in sicer z vonV1 LJ 222-65. Pred njim p* J peljal voznik dostavi^' avtomobila Combi LJ Mk? Po vsej verjetnosti drug^ cesta, odnosno križišče, ni J lo dovolj poznano in iar^ tega ni popolnoma prav>|t)< zavijal. Pri nesreči jc nast^ materialna škoda v vi\,v 1.600 novih dinarjev, -jj Prodam krave po tretjem teleta. Zemlja, Vrba 23, Žirovnica — 321 Prodam plemenskega vola. Pšenično 15, Križe 322 Prodam prašiča za zakol. Kranj Jezerska 51 '— 323 Prodam ovco za zakol. Sp. Brnik 54, Cerklje — 324 Prodam lahke in težke vprežne sani. Lahovče 17, Cerklje — 325 Prodam vrtnarski motorni okopainik — o&ipalnik. Nas!, v ogl. odd. — 326 Fiat 750 dobro ohranjen in moped Kolibri prodam, ši-Jar Pot v Bitnje 6, Stražišče, telefon 21-260 — 327 — 327 Prodam mlade prašičke in lahke vprežne sani. Luže 3, Seačur — 328 Poceni prodam nove kanda-har 195 cm Elan smuči. (1 leto garancije) Kranj Škofjeloška 52 — Stražišče — 335 Kupim stroj za izdelavo strešne opeke (folc) ali vsaj modele. Plačam v gotovini takoj, Nasl. v. oglasnem oddelku. I — 329 Kupim hišo v okolici Radovljice. Nasl. v oglasnem oddelku. — 330 Kupim 500 kg. slame. Breg 28, Kranj — 331 Prodam vola starega 2 1/2 teti, težkega 320 kg. Polajnar, Podljubelj 24, Tržič *- 332 Izdelujem najboljše peči za centralno ogrevanje družinskih hiš, stroje za izdelavo cementne opeke iz leša in naprave za izdelovanje mrež za ograjo. Ponudbe poslati pod »Soliden« — 295 OBVESTILO Vse naše cenjene stranke vljudno obveščamo, da DVIGNEJO vsa izgotovijena popravila nogavic (zanke), kakor tudi vse šiviljske usluge, prinesene v letu 1965 v našem Gospodinjskem birou na Koroški cesti v Kranju (Pokojninski zavod). Navedene predmete je dvigniti najkasneje do 20. februarja 1966 Po tem dnevu bo ves preostali material prodan brez povrnitve odškodninskega zahtevka. Vse stranke obveščamo, da v letu 1966 še nadalje vršimo vse usluge iz te stroke kakor doslej in se priporočamo za nadaljnji obisk. SERVISNO PODJETJE KRANJ Občni zbor TVD Kranj. Vabimo Vas, da se ga udeležite 29. 1. 1966 ob 18. uri v domu v Stražišču z običaj- Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj proda avto »Combi« IMV prevoženih 42.000 km. Leto. izdelave 1963. Ogled je možen vsak dan od 8—14 ure v garaži Avto-moto društva Kranj v Tomšičevi ulici. Licitacija se vrši 31. januarja od 10—12 ure za družbeni sektor, nato za privatni sektor. Zavod za klimatsko zdravljenje Kranj Svet osnovne šole Lucijan Seljak Kranj podaljšuje razpis za delovno mesto računovodje Razpisni pogoji: 1. Dovršena srednja ekonomska ali njej ustrezna srednja šola; 2. 5, letna praksa pri opravljanju računovodskih poslov; 3. samostojno obvladanje poslov; 4. stanovanje v Kranju ali v šolski okolici. Nastop službe po^dogovoru. Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Šola sprejema prijave do 30. januarja 1966. nim dnevnim redom. Vsi prijatelji športa vabljeni! - 298 Upokojenec 65 1. želi spoznati uslužbenko ali upoko-kojenko od 45—60 let staro- sti za skupno življenje. Stanovanje preskrbljeno. Oddali ponudbe pod »lepo življenje« — 333 Nudim avto po izbiri. Nasl. v oglasnem oddelku. — 334 Zahvala Ob tragični izgub' naše ljubljene, drage mame in stare mame JULIJANE HAFNER rojene Brcnk se naj tople je zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, vsem sorodnikom, njenim sodelavcem Zahoda za avtomatizacijo Ljubljana, vodstvu in sošolcem šole »Lucijan Seljak« 8. c raz., za darovano cvetje in denarno pomoč, g. župniku iz 2abnice ter vsem, ki ste našo mamo imeli radi. Še enkrat najiskrenejša hvala. Žalujoči: hčerka Mirica ter Frida in sin Franci z družinama Zahvala Ob težki izgubi moje plemenite in skrbne žene, mamice, tašče, sestre, tete in nečakinje SLAVE DRŽAJEVE rojene Hafner se najtopleje zahvaljujem vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter gmotno pomoč namesto vencev. Posebno se zahvaljujem g. dr. Juliju Majerju, zdravniku ZD — Kranj, za skrb in nego pokojne, g. Marti Brenovi za vsestransko pomoč, tov. Sonji Špilerjevi, Anki Trčelje-vi in družini pokojnega Vilka Rusa za izredno naklonjenost. ■ Pokojno mojo življenjsko sopotnico smo pokopali 18. t. m. na pokopališče v Kranju. Držaj Vaclav in ostalo sorodstvo Kranj, Wien, Osijek, Kasaze-Liboje, Škofja Loka OBČNI ZBOR AMD CERKLJE ŽIVAHNA RAZPRAVA V soboto zvečer je bil v Cerkljah letni občni zbor AMD Cerklje. Velika udeležba potrjuje, da je zanimanje za to vrsto športa tudi na podeželju precejšnje. Razprava je bila izredno živahna in je dala vrsto konkretnih napotkov za nadaljnje delo društva.. Društvo šteje okoli 180 članov. Na območju bivše občine Cerklje je registriranih Mladina Brnika za strebtvo Mladina v Sp. Brniku je na svojih sestankih že nekajkrat izrazila željo, da bi pričela gojiti tudi strelski šport. Za predlog se je zavzela mladinska organizacija in sklenila, da se razen že obstoječih sekcij ustanovi še sekcija za »treistvo. Kolikor bi dobili pomoč v rekvizitih tudi od občinskega strelskega odbora Kranj in če bo sekcija polno zaživela, bodo kasneje ustanovili samostojno strelsko družino. —č okoli pet sto motornih vozil, brez mopedov. Voznikov pa je še več, zato bo ena osnovnih nalog društva tudi ta, da v svoje vrste pritegne še nove člane. Precej napotkov so dali posamezniki tudi na delo društvenih komisij, tako šolske, športne, gospodarske in drugih. Preureditev kluba na Brniku Kulturna sekcija krajevne mladinske organizacije na Spodnjem Brniku že dalj časa namerava opremiti s primernimi stoli klubski prostor v gasilskem domu. Tega uporabljajo za razne namene, med drugim tudi za kulturne prireditve, vendar imaja še vedno le navadne klopi. Ce je na sporedu dobra prireditev prostor lahko sprejme tudi do 250 ljudi. Primerni sedeži, bodo seveda precej dragi, zato bodo za potrebna sredstva morali zaprbsiti tudi krajne družbene politične organizacije. Obračun v Poženiku Svet krajevne sikupnosti Poženik pri Cerkljah na Gorenjskem je na svoji nedeljski seji obširno obravnaval delo sveta za tekoče leto. Go-spodarsiko-komunalina komisija mora izdelati podroben program dela za letošnje leto in pripraviti potrebno gradi- vo za prihodnjo sejo sveta. Pereč problem je občinska cesta Pšenična polica — Šmartno — Poženik katero je treba zaradi preobremenjenosti stalno vzdrževati in bodo letos zanjo potrebna namenska sredstva. OBČINSKI ODBOR RK KRANJ PODELIL Priznanja najboljšim # Na zadnji seji je občinski # odbor RK Kranj podelil # 20 priznanj najboljšim % krajevnim odborom RK % v občini. Tekmovanje je # potekalo ob 20. obletnici 9 osvoboditve ter je vklju- # čevalo uresničitev krvoda- # jalskega plana in poveča-Q nje članstva v organiza- 9 cijah RK. Skoraj vse or-0 ganizacije so dosegle lepe 0 uspehe v krvodajalski 9 akciji, manjše pa pri zbi-0 ran j u novih članov. 0 Prvo mesto v celoletnem 9 tekmovanju je osvojila 0 krajevna organizacija Je-0 zersko, drugo Cerklje in 9 tretje Stražišče. — pc pozimi — jezero je že zamrznilo in drsalci lahko pridejo na svoj račun. Zadnji mraz je ledeno skorjo še odebelil, tako da je niti zdajšnja odjuga ni bistveno načela 26. JANUAR 1966 • CUS RADOVLJICA: Plenumi o najaktualnejših vprašanjih Na občnem odboru SZDL so se takoj v začetku letošnjega leta zelo resno lotili dela. Najprej so sklicali sestanek s predsedniki vseh krajevnih odborov, kjer so se pogovorili o dosedanjih slabostih v delu in o novih oblikah, ki jih bo treba uvesti; ugotovili so, da so bile javne tribune uspešne, da so kritično obravnavale najbolj aktualne probleme, zato bodo z njimi po potrebi nadaljevali. Na enem izmed prihodnjih širših sestankov pa se nameravajo podrobneje pogovoriti o delu krajevnih skupnosti, kjer tudi ni vse v redu, delno verjetno ne zato, ker je bilo pri formiranju le-teh še vse preveč pritiska od zgoraj, posebno glede njihovih velikosti. Predsednik SZDL meni, da za velikost krajevne skupnosti ni in ne sme biti nobenih vnaprej določenih meja, edino merilo mora biti potreba po taki skupnosti, kajti šele potem bo to res skupnost v življenju, ne le na papirju. Za nekaj mesecev naprej so v Radovljici pripravili tudi plan plenumov občinskega odbora SZDL. Obravnavali bodo tista vprašanja, ki so zdaj najbolj aktualna, in sicer po temle vrstnem redu: šole, posebno vprašanje njihove materialne baze, potem turizem in gostinstvo, kajti o njunem nadaljnjem razvoju še ni jasnih konceptov, treba pa jih je izdelati, pa urbanizem, ki bo doslej posebno aktualen spričo večje razdrobljenosti sredstev, ki jih bodo imele predvsem gospodarske organizacije, dalje prosveto in kulturo itd. - t JESENIŠKI ŽELEZARJI O LETOŠNJEM NAČRTU REKONSTRUKCIJE IN PROIZVODNJE Na stoletnih tradicijah Z novimi kvalitetnimi jekli vštric s svetovnimi konkurenti — 20 odstotkov več blaga kot lani V pred'ogu gospodarskega načrta Železarne Jesenice je predvideno, da bo leto 1966 izredno pomembno, ker se bo z urejenimi modernejšimi napravami za izdelavo in predelavo jekla, kolektiv lahko primerjal s sodobnimi metalurškimi tovarnami na svetu. V tem letu bo zaključena prva faza rekonstrukcije, s katero se bodo spremenili nekateri, skoraj sto let stari postopki. Prehod na sodobnejši način dela je predviden postopoma v prvi polovici leta. Spremembe bodo potekale vsklajeno v jeklarni, na težki progi in žični valjarni. S tem v zvezi pa posredno tudi v valjarnah debele in tanke pločevine. Predvidevajo, da bo nova težka proga Blooming na Bel-škem polju pričela s prvimi poizkusi sredi marca, poskusna proizvodnja pa naj bi NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI GRAD Reševanje socialnih vprašanj Komisija za socialna vprašanja pri svetu krajevne skupnosti Grad je ena tistih komisij, ki se je z vso resnostjo lotila načrtnega dela na svojem območju. Izdelala je obsežen pro- maga. Hribovski kraji, kt so gram svojega dela. Tako Stiska vas, štefanja gora, pripravlja podrobno analizo Ambrož, Grad, Dvorje itd. prebivalcev, ki jim je potreb- imajo teh problemov soraz-na kakršnakoli pomoč. Ko merno precej. Delo sicer na bodo zbrani vsi podatki, bo videz izgleda nepomembno, komisija predlagala krajevni toda človeku, ki je v stiski skupnosti, da se vsem, ki ta- že skromna pomoč in dobra ko pomoč potrebujejo, po- beseda pomenita veliko. —č Se je čas, da se udeležite žrebanja Poravnajte naročnino za vsaj pol leta, pa boste sodelovali v tradicionalnem žrebanju, ki ga prireja naše uredništvo za vse naročnike, če plačate celotno naročnino, sodelujete pri žrebanju z dvema glasovoma! Pri žrebanju lahko sodelujejo tudi novi naročniki. Zato čimprej naročite Glas! Ne pozabite tudi tole: za vsakega novega naročnika nov listek v bobnu sreče! Na sliki: del nagrad, ki so že pripravljene za žrebanje. Skupno bo nagrad 100 v vrednosti poldrug milijon dinarjev! Naročajte Glas — Naročajte Glas — Naročajte Glas — Naročajte Glas stekla v juliju. Vzporedno s tem bodo v žični valjarni preuredili valjane žice iz bloomov. V jeklarni bodo v tem času postopoma prešli na vlivanje jekla po novem načinu. V novem jeklovleku na Belškem polju na novi vlečni liniji že delajo, še letos pa bodo pi* stavili v ta nov obrat tudi stroje iz jeklovleka na Jesfr nicah. Predvidevajo, da bo blago? na proizvodnja letos za 20 od' stotkov večja od lanske. TA ustvaritev tega pa bo ena iZ' med osnovnih nalog, da se * okviru rekonstrukcije drf« rokov. Višina osebnega d/3" hodka bo predvsem odvisn* od doseženih proizvodnih uS' pehov in stroškov. Poleg doseženih uspehov bodo tU* di v prihodnje 3 tehničnimi izboljšavami in racionalizacijami skušali doseči čim manj' še proizvodne stroške, pri prevozih pa uporabljati najcenejše sredstvo. — B. B- Fotoklub Hrušica prizadet Fotoklub Hrušica je imel pred kratkim svoj občni zbor, n» katerem so se pomenili o tem, kako bi se kar najbolje znašli v tem letu. Zanimive so nekatere ugotovitve o zadnjih letih delovanja omenjenega kluba. Na občnem zboru so razpravljali tudi o slikanju tekočih dogodkov na vasi. Vsem organizacijam so zaw poslali obvestilo, naj praw časno sporočijo Fotoklubu kdaj so posamezne priredit«. Toda odgovora ni bilo. Morajo pa biti vse prireditve posnete na filmski trak, drugače je klub nedelaven. Zelo pereče vprašanje so prostori kluba. Dela v kletnih prostorih osnovne šole, medtem, ko so ostale Organizacije dobile lepe, novo opromljene prostore v domu. Le za Fotoklub niso našli majhne sobire. Ne vem. ali ostale organizacije na Hru-šici mislijo, da je Fotoklub nepotreben privesek ostalim organizacijam? G. B. V letu 1964 je občinski odbor LT Jesenice sklenil, da za požrtvovalno delo v preteklem letu dodeli Fotoklubu Hrušica organizacijo V. tradicionalne občinske razstave umetniške fotografije v počastitev Dneva republike. Menili so, da imajo za organizacijo odlične pogoje zaradi novega doma družbenih organizacij. Toda prav tu se je Fotoklubu zataknilo. Prošnjo za uporabo dvorane v domn so jim odbili, češ da je takrat plesni večer in zato ne morejo ugoditi njihovi prošnji. Na ta način naj bi ta tako pomembna razstava splavala po vodi. Zato je Fotoklub poskusil vse, da dobi v najem vsaj dvorano v domu TVD Partizana, ki je bila precej slabša, vendar jim je to naposled le uspelo. Otvoritvena svečanost je bila poglavje zase, saj se jo je udeležil le en predstavnik družbenih organizacij na Hrušici. Barvne razglednice Kranja Turistično društvo Iz Kra nja bo kakor preteklo leto tudi letos do turistične sezone pripravilo nekaj deset tisoč lepih barvnih razglednic Kranja in njegove okolice. Izdelala jih bo znana italijanska tiskarna v Milanu. Zelo verjetno pa bodo razglednice, tako kot lani, zelo hit- # ro razprodali in jih v glav- # ni sezoni ne bo več. — č • 9 IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835, 22 152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n.d.) aH 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40n.d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40n.d. ali 40 s. d, za nenaročnlke 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo