4. šleT.
V Novem mestu 15, febrnarja Í887.
III. letnik.
Izhajajo 1. in 15-VBacega meseca. Ceoa jim je za eeto Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Norice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvosiopno petit-vrsto 8 kr, za sprejema J. Kra]ec v Novem mestu,	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Deželui zbor zoper trtiio nš.
V imenu gospodarskega odseka je poročal poslanec dr. Papež o ra/liciiih iiroinjah za varstvo vinoreje f osebrio iia Dolenjskem proti trtni usi in nasvetuje: Dťžfltienm oiiboru se naroča in oziroma dá se mu pooblastilo:
1.	Da doseže od c, kr. vlade izdatno podporo v gotoviiii ill v amerii;anskiti trtah posebno „Titis riparia sauvajje^ in da po potrebi tudi nakupi kakor hitro mogoče takih tn.
2.	Da po ustanovitvi občinskih trsnic na Dolenjskem, (mini obíinam, katere so oddaljene od Grma in od Kostanjevice, oddaja ameriške trte ali proti pJačilu ali z ozirnm na revšř-ino dotiSiiih vinorejcev tudi brezplačno in da sme deželni odbor za te trtnice, ako treba tudi gmotno podporo podeliti iz deželnega zaklada tem obćinam.
3.	Da se v vinorejski in sadjerejski ioli v Grmu napravijo že prihodnjo Ifto trsnice, iz katerih bi se amerikanske požlalitn^ne trte ali prodajale, ali glede lïa revší^itio prosilcev brezplačno oddajale.
4.	Dunajskemu društvu ^Verein zuni Scliutze des Weiiib.iUfS in Wien" se privoli doiiesťk 50 gl. za 1. 1887 iz deželnega zaklada.
5. V izvršitev predstoječih nalogov privoli se de^el. odboru iz dežel, zaklada kredit COO gld.
V glavni razpravi teh predlogov poprime besedo poslanec Pfeifer ter pnivj :
,Prošnje doleujskili obf'in jz Belekrajine, novomeškega, iz kostanjevskfga in krškega okraja ter Duiiajskega društva proti filokseri so tako neprecenljive važnosti za nato deželo, da bi nevestno Í2vr.íeval svojo poslaniSko dolžnost, ko ne bi na tem mestu izpregovoril nekoliko besed, ker gre za velikansko izgubo, ki preti glavnemu, jedinemu premoženju naših vinorejskih pokrajin.
Vsakega, ki ceniti zná nedolžno vinsko trto, mora v srce zaboleli, Če vidi, da ima ta žlahtna rastlina toliko sovražnikov; tem tesneje pa nam je pri srci, 6e gledamo z lastnimi očmi, da naSi vinogradi neizprosljivo zapađajo ostudni ušivi živa-lici — ki je s prostim očesom ne moremo videti — in da je dosedaj za nas zgubljena vojska, katero smo pričeli proti trni uši — pač žalostno, da dnsedaj nobeno orožje ni ngnalo podzemeljske pošaliti, se celo batalijoni ušivih komisijocov udali so se pred tem usivjm sovražnikom!
Vsi dozdanji poskusi, uničiti trtno uš in tako zabraniti nje razšiijenje so žalibog brezuspešni ;
Podlistek.
Dolenjci nekdaj in sedaj, m.
Dolenjci so nekoliko v omiki ziiostali za drugimi Sloïeaci. Preiskujmo vzroke tt-niu. Za omiko Se do 1848. leia nihie ni brigal ni.
Cela dolenjska stran ni imela do 1. 1848 skoro nič Ěol razun v Novem mesiu. Vsaj vemo iz iigodoviiie, da se je ravno Dolenjska v dobi cesarice Marije Terezije odlikovala z onim možem, kateri je trdil, da branje in Čitanje kmečkim ljudem škoduje. V prejšnjem stoletji najbrže nikjer drugod pravih ljudskih šol «iti bilo ni, kakor v Novem mestu in Krškem,
(Gospod pisatelj, v prejšnjem stoletju jih pač tudi po Goreiyskem in Notranjskem ni bilo na preostajanje, in verjemite nam, da mi Dolenjci nismo tako „grozno" zadaj za drozimi
Kranjci, in rekel bi, da izvzemši Ljubljano, so bili iie prvi ! Vredništvo),
V teku tega stoletja so se osnovale in morda že pred 50 leti še žole ob sedežu velikih far, y mestih iji trgih, recimo v Kostanjevici. Metliki, Cniomlji, Višnji gori, Žužemberku, Leskovcu, Trebnjem, Mokronogu^ Radečah in dr.
Ves nauk pa, kar so ga Dolenjci vžili r prvi polovici tega stoletja, ves ta nauk je bil le nekoliko krščanskega nauka. Učitelj je najbrže le za to bil, da je ponavljal z otroci krščanski nauk.
(To pač ni res. Poznamo ljudi, ki so hodUi pred 50 leti v take šole, recimo v Kostanjevici, pa kažejo, da znajo veČ kakor samo krščanski nauk, Vredništvo).
Pa še eno nalogo je imel. UČil je po večjih krajih (po manjših itak ni bilo še šole) Še nemščino, in sicer otroke imovitejših starišeT. Zato so stari ^udje toliko nemščino čislali, kajti t njej
sicer se po sedanjih skuSnjah z nekaterimi sredstvi Tsaj to doseže, da v njih trtna uš pogine ali pa izgine, na primer poplavljenje Tinogra-doy, (če se namreč napelje voda v vinograde, kar je seveda mogoíe le pri vinogradih v planjavi ob vodi ležečih, potem obdelovanje s svižtiiii (Flugsand).
Imenovanih sredstev, — če bi se tudi obnesla, — pač naša vinoreja ne more prenašati zavoljo vehkanskih stroškov, — omenim tuksj, da sem pričel pri jednem svojih v pretekiem letu okuženih vinogradov poskusnje s svižem, katerega se potrebuje na jeden oral približno 325.000 kilogramov ali blizu 5.000 mernikov; stroški za vožnjo sviža k vinogradu, potem da se odkopa in odstrani zemlja okolu posamezne trte in trta zagrinja s svižem, znašajo za vsako trto od 8 do 10 kr., tedaj za jeden oral čez 500 gld. — ta skušnja je vsled ogromnih stroškov tako silno draga, da se pač ne izplača pri naših vinogradih.
Če potem takem ni mogoče, zadušiti trsne nši, ne ostaja druzega, kakor da se z ušivo ži-vahco nekoliko sprijaznimo na ta način, da za-sajamo take trte, katerih uš ne more uničiti — in to so nekatere amerikanske trte.
Kolikor dalj časa roke križem držimo, toliko težje bo ohraniti naše vinograde, ker se trsna uš vedno dalje razširja in ker je lože majhni del vinograda — če je okužen — polagoma sproti zasajaii z amerikanskimi trtami, kakor pozneje, če je okužena že cela parcela.
Potem takem je treba pospeševati jedino do zdaj znano, primemo najcenejše sredstvo proti trsni uši : zasajanje amerikanskih trsov, da se pri-dobé dejanske poskušnje, kako se bodo obnesle amerikanske trte v tem ali onem podnebji? v težki, lahki ali peščeni zemlji? Naša dolžnost je, vse podpirati, kar gre v boj proti trsni uši.
Radi tega hvaležao pozdravljam denašnje nasvete, ki merijo na to, podpirati občine in protifilokserno društvo Dunajsko v hudem boji proti ušivemu mrčesu.
Od naše ne bogate dežele in od imenovanega društva dobivalo se bo brezplačno nekaj amerikanskih trt; vsaj nekoliko tolažbe za ubogega vino-rejca, da bode svoj borni vinograd zasadil v prvem letu z amerikansko trto, v drugem letu požlahnil amerikansko trto s cepljenjem naše trte, v tretjem in četrtem letu pohlevno pričakoval sadu — kdo bode v tako srečnem položaji, toliko let prenašati ogromne stroške brez dohodkov — na to vprašanje pač ni težko odgovarjati; in država? ki ima radodarne roke za ........pripravljena je prodajati
amerikanske trte po krajcarji in po Va krajcarja! — kar je bržkone naredba poljedelskega ministerstva, modrijana, ki pri zeleni mizi brez truda prideluje vino, ne zmeneč se za to, če na Dolenjskem propade in usahne vinarstvo — mož paČ ne zna, koliko stroškov stane obdelovanje vinograda, jaz bi mu privoščil 20 oral zdravih pa Še 20 oral ušivih vinogradov proti temu, da mi pripušča avojo mastno letno plačo, mej tem pa se uči, preganjati uši. Mogoče, da ne bi bilo denašnje razprave, ko bi šlo za gorice v jutrovi deželi, — —
Sleherni izmej nas — ki se pečamo z vino-rejo — skuša, koliko truda, skrbi in novcev prizadeva zdravi vinograd, ki skozi vse dolgo leto nikdar ni varen pred svojimi sovražniki : mraz, ožig, toča, strupena rosa, filoksera itd,, tako đa se je res čuditi, Če se hoče še kdo ukvarjati z nehvaležnim vinarstvom, ah pa še na novo zasa-jati vinograd v sedanjem Času, ko krščenih in ne-krščenih špekulantov „ponarejeno vino" — vedno bolj spodriva pošteno vinsko kapljico.
Naj bi ne prišel dan, ko se bo ponujala brezplačno amerikanska trta vrh tega pa še denarne
so dobivali nekoliko navoda; za zaničevano materinščino ni bilo itak nikomu mar. Od tod prihaja mnenje nekaterih starih Dolenjcev, da so Šole le za učenje nemščine. Ne davno se mi je pripetilo, da me je praŠal dolenjski kmet, ko sem mu kmetijsko šolo v Grmu priporočal, „ali se uči na tej šoli nemščina?"
Dolenjec je v teka let rea zel<5 opešal. Dandanašnje ima večinoma zadolženo posestvo, slabo domačijo, ne ravno preveč živine. Kako je to prišlo? Ko je postal pred leti sam lastnik svojega grunta, cenil ga ja vse preveč. Zapisal je visoke dote svojim otrokom, tako, da je dedič že prevzel toliko zadolženo posestvo, kolikor je ono eamo vredno bilo.
(Dobro vemo iz skušinj«, da se v tej reči godi drugod po Kranjskem še precej hiye. Kaj 10 dolenjske dote proti Gorenjskim?! Vrediiišt.)
Vinski kraji imajo kakor zuano mnogokrat lehkoživno ljudstvo. Tako je tu in tam tudi dolenjsko ljudstvo.
Vrh tega je bilo pred 1. 1848 v Avstriji sploh povsod precej veliko zapravljivosti, kar je bil opazil še celo pred 80 leti živeči nemški pesnik Schiller. Po Slovenskem sploh, in tudi po Dolenjskem se je v nekaterih večjih krajih naselil zdaj Nemec, zdaj Italijan. Vsedel se je navadno na domačijo, katero je prej imel lehkomišljen domačin. Na ta način so prišli posebno imenitni Štajerski vinogradi v tuje roke; na Dolenjskem imajo vendar še kmetje nekaj vinogradov v svoji lasti. Njih skrb naj bo, da ne pridejo dragim v roke. Zamudili pa Dolenjci še nikakor niso vsega ; BO še lastniki svojega zemljišča, svojih njiv in travnikov. Poskušajo naj vie, da se bodo ohranili v svoji lepi domačiji.
4. ět€t.
DOLENJSKE NOVICE.
stran 27.
i

podpore zbeganemu yinotarjn — takrat utegne biti prepozno in odklenk&ti prežlahni kapljici, katero bi privoščil tudi poznejšim rodom, da t nji potope moreče skrbi in nadloge revnega življenja.
Dr. Vošnjak opomni, da ee ju deželni odbor resno pečal s to zadevo, a druzc^'a sredstva ni, kakor, da se širijo In nasade amerikanske trte. Na odločilnem mestu, v poljedeljskem ministerstvu, pa nemajo doslej za to zadevo pravega zanimanja. Dotični uradnik ueče ničesar skoro vedeti o raz-širjevanji amerikanskih trt, to se vidi iz vseh odgovorov, katere je dobil deželni odbor zaradi amerikanskih trt. Tudi vodja Grmske sole priporočal je, da se naj vvažajo amerikanske trte z Ogerskega, ker se dobivajo na Kranjsko dosti ceneje, a odgovorilo se je z odločilne strani, da poljedeljsko ministerstvo ne vidi glavne naloge Grmske šok v tem, da vzgojuje ravno amerikanskfi trsje. Vinogradniki na Doleiijskem pa hočeju polniti svoje vinograde z amerikanski mi trtami, katerih trtna uš ne uniči. Govornik misli, da bi bilo umestno, da se ravno tako, kakor za živino, razpišpjo darila tudi za vinograde, z amerikanskimi trtami zasajene. Y zadnjem zasedanji, deželne komisije za obrambo filoksere predlagal je govoroik, da bi se postavno določilo, da se vinogradi z amerikanskimi trsi 15 let ne ameli eksekutivno prodati, kajti ako bi se to smelo, bil bi ves trud pridnih vinorejcev zaman. Obljubilo se je, da se bode njegov predlog vse.stran-sko pretresal. Vinograd vinorejske iii sadjerejske šole v Grmu zasadil se bo z amerikanskimi trtami in sicer kot vinograd, ne kot trsnica. A vprašanje je, kje bi se dobile amerikanske trte najceneje. To bi bilo z Ogerskega. A vîada neče vvažanja z Ogerskega dovoliti, dasiramo se amerikanske trte na Štajersko vvažajo in bi se isto lahko dovolilo tudi za Kranjsko, kjer je tudi že irtna uŠ. Govornik opozarja vlado na to zadevo in npa, da se lahko uredi.
Pti glasovanji vsprejmo se predlogi gospodarskega odseka 3 premembo, po poslanci V. Pfeiferji nasvetovano.
Kaj je potrebno, in kaj Je odveé?
Potrebno na svetu je vse, kar Človek in druge stvari za življenje potrebujejo, ali kar bi saj za telesno .ili dušno življenje težko pogrešali. Kar pa temu odločno nasprotuje, pravimo navadno, da je odveč. Kdor hoče to sam pri sebi opazovati, našel bo, da mnogokrat Žeti in zahteva ali si privoši, kar je odveč, in zopet nasprotno mnogokrat si mora privošiti in sme zahtevati, kar je potrebno.
Ta premislek utegne biti jako koristen, če ga človek prav uporablja, — do tega bi radi napotili naše spoštovane bralce.
Tu podamo nekaj izgledov v šaljivi obliki :
Tako na primer je potrebno, da hodijo fáráni h krščanskemu uauku; da pa gospodu na prižnici tako silno z glavo prikimujejo, to je odveč. — Da se ljudje ženijo in skrbé, da bi svetá ne bilo prekmalu konec, je potrebno ; da pa vsaka reva v zakon sili, to je odveč. — Da ima voznik bič v roki kadar vozari, je potrebno; da pa z debelim koncem po ubogi živali udriha, ali pa da z njim poka, kakor bi bilo cerkveno žeguanje, to je odveč. — Da se pohlevno odkrije kmetič, kadar pride k fronkarju davke plačevat in da prijazno prosi, naj denar vzemó, to je potrebno: da pa gospod froukar nanj zareži ^ kakor rujave kleše, to je odveč, — Potrebno je, da se dekleta v šolah poleg navadnih stvarij uče tudi ženskih ročnih del, zato se to že v vsaki večji vasi pod-učuje. Da se pa ta poduk v Novem mestu že leto in dan opušča akoravro ste dve učiteljici, to je odveč. — Da imajo Novonieščauje na veličena trgu vodnjak, to je potrebno ; da pa po njem marsikaj neokusnega priplava, to je odveč. — Na vratih Novomeške pošte je tablica z napisom „Ne potrkati" — to ni potrebno; če bi pa bila na skrinjici m pisma tablica z napisom, kdaj se pisma ven pobirajo, to bi ne bilo odveč.
Povedal sim vam tu, ljubi bralci, nekaj prilik; če mi bo Čas pripustil, napišem jih ob priliki še kaj ; znabiti bodem tudi skušal pojasniti, kaj je prav in kaj ni prav, da bi le vedel, če bode to našim naročnikom všeč.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Prav v stiski smo, kako bi z odgovorom ustregli bralcem. Zlasti, ker se govori in piše mnogo, ali težko je zvedfti resnico. Ta pravi: Vojska bo! Uni: Ni se je bati! Ker je sedaj tudi Avstrija prepovedala izvažati konje, nekteri trdijo: voj.'ika je pred durmi. Toda v državnem zboru je zatrdil minister naravnost, da se nam je doslej še ni bati. Dejal je, da so vse take in enake naredbe potrebne le zato, da smo na vse pripravljeni. Vendar pa so različne govorice o vojski napravile tako velik strah med bogataši, ki kupčujejo na dunajski borzi z denarnimi papirji, da so v kratkem času zgubili črez 100 miljoiiov gld. Vendar pa se je ta strah zadnje dni polegel toliko, da imajo sedaj taki papiiji že zopet višjo ceno. Da se želi mir ohraniti, trdi tudi Rusija, Anglija, Francosko in Laško. Tedaj smemo upati, da vendar ne bode Še strašnega vojskinega plesa,
V državnem zboru obravnavajo različne postave. Pač žalostno pa je za nas, da so ondi navrgli kar naravnost predlog našega g. poslanca
Kluiia, naj se vendar dá ub;igim slovenskim Ko* rošcem pravica tudi v Šoli, kakorSuo imajt» Nemci. Liberalai Nemci v državnem aboru zavirajo sploh vse, s čimur bi radi naši vrli poslanci pomagali Slovanom. Ali vendar so ti gospodje med si-boj Žudno razprti. Zaduje dneve so napravili med seboj smešen ravs iii kavg Zmerjali so se v zboru ill potem se na ulicah. Naj imajo ti gospodje doma karkoli, da bi le nam mir dali.
Nam gre trda za dfnar, a Še hujše je na Ogrskem. Denarni minister hoi^e zaradi tega odstopiti, a pravijo, da mu ne bodo lahko dobili naslednika. Da jim voz ne teče gladko, ni Siidiio, ker gospodarili ao, kakor pravi zapravljive). Hrvate vendar pritiskajo v svoji ohol'iSti, kakor smo že zadnjič povedali ; toda ti se jim braiiijo in zahtevajo sedaj nazaj marsikatere, postavne pravice, ktere so jim bili Mažarji odvzeli
Povedali bi vam radi kaj o črni vojski, ker Temo, da si tega ž.'Lte. Vstregli vam bodemo v prihodnjem listu
Kaj je novega po širokem svetu?
Nekaj prav veselega vam imamo sporočiti iz črne gore. Dobili ao prvega kat(rliškega nadškofa, po rodu Hrvata. Posvečen je bil v Einui, od koder je prišel zadnji čas na Crnogorsko. Sprejdi so fra jako slovesno. Hitel mn je sè STojini vozom naproti razkolni nad-ikof Mitrofan, ter ga îjubeznjîvo pozdravil. Knez Nik-daj, dasi raî^koliiik, ga je spreje! na svojem dvoru z vso častjo ter je napival pri slavnostnem obedu poglavarju katolifike cerkve, rimskemu papežu. Bog daj, da bi temu srečnemu začetku sledila še večja sreča; Združenje razkolnih Črnogorcev z rimsko Cfrkvijo.
Na Bolgarskem je obtičalo vse nekako pri starem. Ubožci si ne vedó pomagati ne naprej ne nazaj.
Lahi so poslali, kakor veste, pred nekaj Časom svojih vojakov v vročo Afriko, da bi si pridobili kaj posestva ob rndečera morji. Toda tamošnji sosedje Abesinci so jih jeli pisano gledati, Zadnji čas jih je njih general Ras-Alulah kar zgrabil ter jim pobil črez 400 mož. Lahi se grozno jeze nad svojim ministrom Depretisom, da jih je speljal tje doli k zamorcem. V Rimu so mu napravili pravo maČjo muziko. Vendar pa so odposlali v Afriko novih vojakov, da se maščujejo nad svojimi sovražniki.
Na Nemškem volijo v državni zbor. Minister Bismark napenja vse žilje, da bi zmagal, ker ga jezi, da mu prejšnji poslanci niso dovolili pomnožiti vojsko, kar za sedem let. Da bi dosegel svoj namen, mu je dober vsak pomoček: Straši, da bo vojska a Francozi, govori, da je v Evropi Tse kaj nevarno ; vpletel je celó papeža v
volitveni boj, Češ, papež sami pravijo, da ni prav, da so glasovali katoJičani zoper Bismarka. Toda vse to je le izmišljeno, da bi Bismark obrnil vodo na svoj mlin.
Ptótt ae iS am:
Iz Sent Jerneja 4. svečana. — Boiru vse-mogočiiemu Sii je dopalo poklicati Svvcaico ob 3. uri zjutrii|, tiik;tj tjbč-i priljubljeno, s;iIob imenovano „^agorčovo matno" v 70. letu, v boljše življenje. Bila je ranja rojena 1816 leta v Št, Jernej], ter omožena pri /i=i;orčevflj hiši biizo 40 let. ter j« prav zvesto in pridno delala in gosp<,đinila. Obče je znano, kako izvrstna in ptistrežna i;oap dirjii jf-; bil». — PogreSali jo bodo posebno ubogi lîU'iJe, kajti pomagala je po moči vflacemn. Siromainim bolaikom j» pošiljala dobre juhe, kosČek okusnega kruba ia kozart-e ali eČ vma.
Kako jo jo čislalo in spc^Stovalo Ijiid^^tvo, poka/filo je s tem, da so prihajali ljudje od blizo in daleč, «ň svecnico in dru^fi dati kropit jo — áe veče pa je biio število v petek zjutraj na dan [.lo^reba. Snrevodje bil veličasten, poveliĆan po racozih vencih; vdeležilo eo ga je več odlične gospode.
Pri petej masi in pozneje pri grobu eo bo pokojnej zapele krasne žaloi^tinke. V cerkvi so je zlasti odlikovala gospica A, Sch, Pokopali emo jo zraven njenega pred nekterîmi leti umrlega «tr:a ter jej brtz dvoma vyšili s sorodniki ziianoi in prijatelji vred:
Za vso po-ti-ežbo, skrb Ijubexen milo, B-.gjpj daj v uebeaih večno plačilo! J S H. iz Kostanjevice 8, februarj^i. — Ker „Dol, Novice*' rade k:îj o šolstvu poveste, vam boie.ii dane^ nekaj solikega sporočiti. Včeraj emo volili krajnému solskemu svetu novega predsednika , ker je bil dosedaj ni predsednik g[)flpod Al, GaČ iivadljan, da izstopi iz šolskega sveta. Izvoljen je zdaj za predsednika krajnega Sol. sveta g. Franjo MareSiČ, posestnik v Kostanjivici. Gospod Al, Gač je tukajŠnerau krajnému sol. svetu predsedoval celih 14 let, in tudi zdaj bi bil zopet voljen, ko bi se ne bil odločno branil zopet prevzeti predsedniŠtvo,
{rojjpod Q-. je imel veselje za šolski napredek in jo rad vse storil, kar je bil.) šoli potrebno. Dostikrat je posegnil v svoj lastni žep precej globoko, da je pomogel razveseliti šolsko mladino, ali sicer kaj storiti Soli v korist.
Naš občinski odbor pa je letos vzel v svoj proračun petrebno svoto za prve priprave k zidanja novega šolskega poslopja. Će Bof da iu sreča junaška, bomo v par letih imeli lepo čve-terorazredno âolo, bi ko v čast njenim vstáno-
viteljem. liazáirili emo po želji oLèiiiskega odbora tudi âoiski yrt, da bo popolnjimï zadostoval vnem }iotrebani.
Iz oušaka pri Reki. — častitam radeSki poddružnici sv. Cirila m Metoda i Radujem se, uvecjeu, da badete sijajno dokazali, <ia niste izmed tintih ljudi, ki bolj in bdlj zginjajo eavolj vaše zmage. — ampak da tite U'lje dídgo trajnega naroda, ^ ktorem vkda prt^Ti'îa, izobraženost, Viiledufloost ! Živdo napredovalo društvo 67. Cirila :n Metoda v RadeÈab, v kar oaj Bo^ pomaffH in fireČa junaška!	H. Zaîesjak.
Iz Krškega. — (Občni zbor) okrajno posojilnic« le bil v nedoljo, 23. jata. Zbralo 86 je bih) v Soli oJ 82 ziidružnikov 45, lii so zastopali 95 deležov. Pozdravil in mi^ovoril je skupâÉioD, ravnatelj preč. g. vikar KnavH. Zapisnikar je bil šolski narlzornik g. Lapajne. Blagajnik g. Pfeifer jo poročal o računu, iz katerega smo bili poglavitno tačke že zadnjič razložili. Tiijnik go-tp. I. Lapajne jo k računu dodal Se nekatere razjasnila o zadrugi ? obče.
Ude ja sprejemala in posojila fiovoljevaU posojilnica navadno ob torkih, ko je iraelo na-čfilstvo svoje redne sejo. Teh je bilo lani 50. Ali tudi druge dneve je dajala zadruga dovolj pos'a, zlasti tajniku, ki želi, dii bi ee v bodoče ljudje pri posojiiuici ogiaâevali le ob nedeljah, ali k večjemu še ob četrtkih. Hraniíničarjev je steU zadruga lani 33, predlanskim pa 9. Veliko je število tacih, ki bi bili radi v zadrugo stopili, pa niso bili sprejeti, okoli 20—30; kajti iskali so le pomoči pri posojilnici, a podpore jej B svojim malim kreditom niso mogli prinesti. Število takih, kateri bi bili samo s svojim premoženjem in e svojo veljavo radi na novo podpirali mladi zavod, ne da bi bili posojila prosili, je pa dvakrat nič.
Posodila jt) zadruga lani 57. zadružnikom, nekaterim večje, drugim manjše zneske. Največja BTota, katero je društvo posodilo, je bila 1200 gM. ; najmsTijsa pa 36 gld. 18 strank je vrnilo posojilo, nekaj alÎYse; 20 strankam seje podaljšalo Ikrat, 4 Btrankam pa 2krat, 1 trikrat.
Pri drugi toČki dnevnega reda se je potrdil nasvet načelstva, da 3 družabniki na svojo željo Bmejo iz zadruge izstopiti, ia da f;e izključi 1 drnStvenik, ker je bilo treba radi nepovrne-nega posojila tožiti ga.
Pri tretji točki ae se po listkih zopet izvolili Bledeči gospodje v zadružno načelstvo, namreč; č. g. Iv. Knava, g. I. Lapajne, g. Iv. Pfeifer, g, Ant. Jngovic in g. Ant. JurSec.
Kot pregledniki ali nadïorniki so bili tudi Btari izvoljeni, namreč gg : Seidl, Cepader, Janež, Imenovali so ee naposled Se zaupni možje, ki bodo načelnikom svetovali in poročali o no-
vih in starih zadružnikih, kako stctje po svojem premoženji in poštenji.
Imenovali so se gg.: Vinko Roštohar na PijavSkem, Fr. Fabjančič na Bučki, Martin Ma-riijčič lia Grorici, Janez Pire v Leskovcu, Martin Hodnik v Senusah, Jan. Drbanič na Bregih, Martin Pacek v Veliitem Podlogu, Jože Miler na Drnovt-m, Bogner Lorenc v Nemâki vasi, Oe-rovflek od st. Duha, PlevauiČ Jože na Skopicah.
Iz Preilne. — Uže na Silvestrov večer to je 31. dec. 1. leta te je zgubil kovač, Janez Marceian, rojen v Logatcu, zapustivsi ženo in tri nepreskrbljene otroke. Bil ja kovač Breite-nnvake graščine, prav izvrsten rokodelec in je stanoval s svojo družiuo v Lukinjskem grada. Gredé domov iz Breitenava fikozi Zalog, je v Prečini v gi;Htilni pil. Okoli 9. ure je zapustil gostilno, tf-r kakor ee spioh misli, zašel v Pre-činaki potok — in utonil Ker je potok Pre-čina na nekaterih mestih po več metrov globok, je kaj lahko, da je našel nesrečnež v istem svoj grob! — Le to bi priporočali občinskemu predstojniku, uftj bi ae nas usmilil uže iz zdravstvenih obziríív ter vkrenil natanjko preisksvanje vode, katera nam žaii Bog služi za jed in pijačo. — Prosili bi pa tudi g. F. K., naj bi opustil v prihodnje svojo navado, ljudi kar šiloma vabiti k BToji pijači. Doslej se stori v tej reči z muaiko in besedo res malo preveč!
Opomba vredništva; Od več naročnikov PreČinske okolice poizvedeli smo, da je bil potok že po vsi dolgosti preiskan. Da bi ne škodovalo, to ponavljati, je istina, in upamo, da hi občinski predstojnik rad potrebno ukrenil, ako bi se mu ta opravičena želja izrekla. Zaostala žena pa nas je prosila, da naznanimo, da milo prosi človekoljubne ljudi, če bi komu kaj znano bilo o tem nesrečnežu, da bi blagovoljno tu sem naznanil. Doma je Mareelan iz Logaškega okraj», mati njegova pa živi v Planini.
Iz Ribnice. — Pri nas se ta predpust ljudje ženijo in možijo, da je veaelje. Preteklo nedeljo bilo je menda 20 parov na oklici. — Radost i veselje, da ako so duševne in gmotne razmere ženina in neveste ugodne. — Kaj pa tam, kjer nova zaročenca nimata pravega poklica, ne premoženja, kakorsnih parov je letos tu največ?? Svatba se ve, mora biti čestokrat velikanska; ali kaj potem? Nič druzega ne kot revščina, in iz revščine izvira navadno „rava in kava". — O vbogi atariši! milovanja vredni otroci! — Naj še povem, kako tukaj pri ženitninah denar, čas in zdravje tratijo:
Raziun prevelikih dot in predrage obleke, ktero napako je že vlani dopisnik iz Ribnice omenil, ne morejo ljudje stare šege opustiti, da ne bi šli po poroki iz cerkve t krčmo, kjer si
popřed Daroóijo predrago kosilo, talto, da stane vsakega para 4 do 5 for. — Ta obed traja od poldne do 4—5 ure. Potem ee šele odpeljejo na 8-ïatbo. Ali ni to neumna zapravljiToat, ker se že Tsak na ženinovem ali nevestnem domu nazajtrkva do 10. ali 11. ure?
Kako more gostom na ženitnini jed in pijača dišati, ko že Tsi nasiteni in vinjeni bogato obloženo mizo obsedejo ! — Ali mislite, da se potem svatje kmalo t noži ločijo in gredo po-6ÍTat? O ne! Jed se trati, nekoliko tudi v culje za dom (àajdesen) spravi, vino. božji dar, se pa razlivaj začne se po polnoči dolg Čas, natcra že oinaguje, rajanje utihne, nekieri kar pri mizi zakinka; a dortn ne, domov!
„Kaj bi ljudje rekli, ko bi šli pred dnevom iz „ojsceti!" Tako aem čul, ko sem sosvate nagovarjal na počitek itd. Vse zaman; 6. ali 7. ura zjutraj jih spremi na doir.
Starašine iti možja sIoTenaki ! Opustite tedej take drage, nespametne, nezdrare šege in navade, ter miâlite na bodočnost.
DomftÊe yestl
(Pres v i ti i cesar) podani je krajnému predstojniatvu v Šmiheiu pri Žužemberku za zgradbo šole 150 gld.
(f Umrl) je učitelj Ferdinand Šare v Ljubljani, ki je bil v kočevski vasi Topla reber učitelj.
(V Metliki) je umrl zraoi prost nemškega reda Daniel Trček. Bi[ je znamenit zdravnik in podpiratelj ubogih. Žo davno pred smrtjo si je bil dal sam skopati grob ter postaviti grobni spominek.
(Za katoliško družbo) roktjdelakih pomočnikov bo darovali gg. : J. Plevanič, župnik 5 gld.; Franjo Kastelic, 2 gld.; kanonik Vo3k, 5 gld. ; župnik B&rtol, 4 gld.
(Vodniku, prvemu slovenskemu pesniku) v spomin so bile lepe vfselioe; 1. februarja v Krškem, 2. febr. v Ômartueni pri Litiji in v Višnji gori; 15. febrUHrja v Šraariji in v Novem mestu.
(V Krškem) je bila v bralnem društvu veselica 5. t. m, s plesom ; ples priredijo gospe na korist godbi tudi 17. t, m.
(Debel sneg.) Po lepih zimskih dnevih dobili smo 9. t. m. snega več ko obilo; pošte so vendar še dosti začasoo dohajale, razun Ko-stanjeviške, ktera pri najbolji volji ni mogla naprej. Mestno blagajnico bo za nekaj stotin olajšai, maraikteremu delalcu pa do zaslužka pripomogel.
(Dvojna poštna zveza) na dan mej Novim mestom in KrSkim bi morala prenehati
B 1. fobruvarjem, kar bi bilo na kvar veČji pripravnosti in urnosti v občevanji v teh krajih. AH zdaj je kupčijsko ministerstvo ukazalo, da ostane ta dvojna zveza tudi v bodoče še. Kakor Čujemo, zgodilo se je to po posredovanji gg, poslancev Suklje-ja in Pfeifer-ja.
(Daljnoglasnik) (Teiefon) iz Pariza v Bruselj. Da-si sta mesti okoli 160 km. narazen, zamore vendar po tej napravi človek v jed-nem mestu govoriti in oni v drugem ga lahko razume.
(Zanimi^ra svatba) bila je 24. jan. na Štajerskem. Ženin se je pisal Medved, nevesta Maček, družica je bila hči Vrabca, posestnika, priči Jelen in Polh, godca Volk ia Zajec.
(V Ameriko) je šlo od novega leta do sedaj 71 ljudi eamo iz Novomeškega okrajuega glavarstva, iz Črnomaljskega pa več ko dvakrat toliko. — Kako se jim godi? Bog vedi.
(Spisi Krištofa Šmi da.) Poslovenjeni mladini v zabavo in poduk. VIL zvezek : Jag-nje. Starček z gore. Poaiovenil P. Florentin Hrovat. Novomesto. Tiskal in založil J. Krajec. 8° 116 str. To je najnovejša knjižica za našo slovensko mladino, ki je prišla iz Krajčeve ti-skfirnice. Kdor je prečital prvih 6 zvezkov, z veseljem bode segel tudi po 7. zvezku, ki je v onem lepom, gladkem in čistem jeziku pisan, kfiki r ga zna pisati spretno pero našega trudo-Ijubivega pisatelja za slovensko mladino gosp. P. Florentina Hrovata. Naj bi ue bilo nobene šolarđke knjižnice, ki bi ne imela prelepe zbirke „Krištofa Šmida spisov". A vrlemu rodoljubu pa želimo najboljšega vepeha pri njegovem toli težavnem podjetji. — Tako piše „Vrtec". Mi pa porabimo to priliko, da priporoČujemo poslovenjene Šmidove povesti in izvrstni list „ Vrtec <
(Zaklane) js bilo leta 1886. v Novomeškem okrsji pri mesarjih krčmarjiíi in drugih z mesom obrtujočih naslednje število domače živine za človeški vžitek : 1 bik, 665 volov, 506 krav, 1389 telic, juncev in telet, 497 ovac, .317 koz in 1938 prašičev, skupaj tedaj: 5313 kosov živine, (proti 4141 kosov leta 1885, veČ 1172 krsGv).
(Živine poginilo) je leta 1886. v Novomeškem okraji vses kupaj 162 kosov, od teh je bilo 20 konj; 67 kosov goveje živine, namreč: 17 volov, 50 krav, 29 telic, juncev in telet', 1 ovca in 1 koza, potem se 44 prašičev. Na kužnih boleznih je poginilo 22 kosov živine, primeroma z f'reteklimi leti ugodno stanje,
(Mesečni živinski sejm) v Novome-stu dne 7, t. m. je bil še dobro obiskan, ako-ravno je veliko gospodarjev vsled nevarnosti
ledeuih potov za živino, doma ostalu. Prignalo Be je 345 glav goveje živine in kaeih 200 pra-šiSev na sejm ; kupčija mlačna, cena posebno pri prHsicih zdatiio poskočila.
(četrti razred) pride letos pred vojaško naborno kctBieijo le se na Kranjhkem, v Galiciji in T Šleziji.
(Proetovoljna požarna bramba) Sentvidska pri ZatiČini priredila je v nedeljo 6. t. m, zvečer veselico v gornjih pr.jstorih g. J. Facinija, ktera je bila tako sijajna, da kaj enacega se more pričakovati le v meetib. Donesla nam je čistfga dohodka 118 gid. Ta večer je tudi Šentvidsko pevsko društvo prrikrat nastopilo pod vodstvom marljivega ffospoda nad-učitelja J. Korbana, bteri ee je potrudil in nabral dvsnajet krejikih glasov. Počastile so nas 8 svojim pohodom tudi druítva prostovoljne požarne hrambe Šoiartenake s 24. možmi in Tii-njagorska z 18. možmi.
(f Umrla) je najstareja oseba v naši okolici, goap. Frančiška Jesenko, obce znana z pridevkom „Maaandmotka". Stara je bila 96 let, in je 56 let stanovala v postnem puslopji, kjer se je 8 prodajo pečala, — Bila je delavna ženska in siromakom siino dobra. Naj v miru počiva.
{Koliko mož ětela bo črna Tojaka.) V Avstriji znaša prvi nabor (od 32, do 37. leta) 2.148.793 mož, druiïi nabor od (38. do 42. leta) pa 518 988 mož; skupaj 2,667.771 mož. Pod ogrsko krono imajo jih zdaj v prvem naboru 1,616.282, v drugem pa 390.374; skupaj 2,006.656 mož. Avstro-ogrska črna vojska znaša pa skupaj 4,674.427 mož. Yrh tega ima pa se na Tirulih 89.000 mož. Koga se bomo bali?!
(Vodnikova svečanost) v Novomelki čitalnici 13. t. m. bila je prav dobro obiskovana tudi od najodličneje gospode. Na lepo ozalšenem odrn pel je zbor gospodiëin in gospodov pevskega društva „Venec Vodnikovih pesmi" kaj lepo; tudi osmospev je bil krasen, in godba na glasovir, celo in oboé je bila z veliko zadovoljnostjo in ploskanjem pohvaljena. Zadovoljno se je razšlo občinstvo v pozni noči.
Razne vesti'
•	(V Zjedinjenili državah sevorDeAme-rike) je bilo lani 59,257.000 Ijndi. Popili ao 2889 milijonov litrov piva, 318 milijonov 433.500 litrov žganja. Tobaka so pokadili: tobaka 95.011.800 kU, 3510 milijonov 372 tisuÈ cigar, íq 1310 milijonov o56 tiauč oigaret.
*	(Koliko seporabi nazemljipapirja?) Ne imenujemo sedanjega časa zastonj papirno dobo. Rabi 8fi ne le za pisanje, tisk, zavijanje itd., marveè delajo iz papirja železniška kolesa, prage, hišne stene,
pipe. Napravi se ga v enem letu 14 in pol milijonov meterskih ccntov; vreden bi bil nekako 750 milijonov goldinarjev. Samo ćasopid, kterih ima vsa zemlja 11.000 požro leto za letom 5 milijonov meterskih centov papirja.
* (ti.aj premore človek?) Severna in jnžna Amerika ste zvezani le po 46 kilometrov širokej zemskej ožini. Ta se sedaj prekopava, da se bode treba iti barkam okoli južne Amerike, ako bodo hotele priti iz atlantiskega v tiho morje Rabi se za to delo 270 lokomotiv in toliko drnzih mašin, da imajo skn-paj toliko moč kakor vojska pol milijona ljudi!!! Kaj more človek ! !
Smešnica.
?a ne smeš biti nikoli jezen! Bil je gospodar, ki je hotel, da bi mu vsafc blapee delal	Pa kaj m je zmislil?
Dejal je hlapen, ki se je hotel „vdinjati": „vzamem te, Če me bodeš ubogal, pa ne bodes nikdar jezen — ëe se bodes ])a jezil, ti odrežem nos. Ali jaz sem pošten mož; zato smeš pa tudi ti meni odrezati nos, če se bom jezil".
„Dobro!" je djal kranjski Janez, ki se mu je ponujal za blapea. Gospodar ga »prejme.
Prvo jntro ga pokliče ob štirih : „Janes na delo!'' Jane:; dela, a ob 7. uri dobi nezabeljeno zelje. — Ne more ga jesti, —
„Janez, ali si kaj jezen?" prasa gospodar. — „Nič ne, oče" pravi Janez — „niaem lačen".
Janez dela — in dobi za kosilo osoljen krop, Janez ga pusti.
„Jej Janez!" pravi gospodar, „Nisem lačen", odvrne Janez. — „Ali si kaj jezen?" — »Nič ne", pravi hlapec.
Janez dela, lačen da je groza, — ali za veéerjo dobi plesnjiv kruh. Janez se ga ne dotakne.
„Janez, ali ei kaj jezen?" — „Nič ne!" pravi in gre pod streho. Nagrabi si pšenice ter jo nese v bližnjo gostilno. „To imate vse," pravi, „samo dajte mi zajutcrk, kosilo in večerjo". —
Janez se maati. Tu pride gospodar. „Janez, kaj deJas? „Zajutrkovam, kosim in večerjam za vašo pšenico. Ali ste kaj jezni oče?" — „Nič ne!" odgovori gospodar. ,Trt je prav," pravi Janez.
Zbadi ga zjutraj ob dveh, ko se Janez po do-brej večerji še ni preobrnil na ležišči ter mu vkaže gnoj voziti rekoč: „Vozi do opoldan brez jedi! Ati si kaj jezen?" — „Nič, ne oče!" —
Vozé z lepimi močnimi konji dojdé na klaněn nbozega voznika, ki a svojimi kljaseti ne more speljati. Janez, usmiljen, mu apreže konje ter npreže svoje — in šlo je, da je bilo veselje, —
„Ko bi imel jaz take-le konjiče potlej pa potlej" zdihne tuji voznik. — „Pa menjajva!" pravi hlapec. „Kako? nimam dovolj denarja." „Nič ne dé, dam po ceni; koliko imate? „Samo 50 gld. to je trikrat premalo". ~ „Le sem z njimi!" odvrne Janez — „pa kar peljite, jaz pa popeljem gnoj z vaSimi". — „Dobro!" zauka voznik — in hajdi dalje.
Přišedši domu hiti hlapec k gospodarja ki debelo gleda, kako da ima Janez druge slabe konje. „Menjal sem oče" ee mu odreže — „tu imate 50 gld. pri-davščine. Ali ete kaj jezni?" — „Nič ne!" odvrne gospodar g kislim obrazom. „Ker si mi prinesel 50 gld. površine, grem pa v gostilno, da li privosim nekaj masličkov. Zvečer pridi pome. Toda ne smes biti
ne bo3, ne obut; ne smea hoditi oe po pesku ne po travi; in BvetU mi bos domu, pa ne smeš imeti ne sveče, ne baklje, ne svetilmee!" „Ta bode trda", si misli Janez — ali gospodar si veselo mane roke, Čel, sedaj ga imam tiÈka.
Janez vzame gospodarjevo platno ter ga razgrne do gostilne, odreže gospodarjevim črevl em peté ter jih natakne, zažge hišo na Itirih vogljib in gie po gospodarja. „Oče, le domu, storil sem kar ste ukazali: Nisem ne obut ne bos, hodil nisem ne po travi ne po pesku — in svetim vam tudi kakor ste ukazali, Glejte skozi okno! Ali stekaj jezni?'' — „NiC ne!" reče gospodar z obupljivim glasom. „Vse si storil, kar setn ti ukazal — pa mene pripravil ob vse ! Ne moreva biti vefi skupaj — pojdi drugam slu/Jt !"
r
v mesecu januarju v Novomesto vratujoča se pisms :
J. Rome, Lei jzig — B. Zbontar, Eadmannsdorl — Fr. Zettel, Modting — Jnr Dolejnc, Beslinao — F. Andrá, Berlin — J. Henajt^r, Tritail — J. Kobol, Euburk — Adam Sbinaži, Slatina — M, Pječnik, Triest — Jul. v. Wurzbach, Litai — Jos. Kovačič, Klagft. — Jak Težak, ^ Engelstadt — Johanu Kobe, N, Amerika — Johann Šimeo, Lienz — Maria Stalzer, Oemošnie.
2itna cena v Novem mestu 7. februarja 1887.
Domače pšenice mernik 2 gld. 35 kr., Debelsie (koroze) 1 gld. 40 kr., Sorsice 1 gid. 90 kr., Rii 1 gld. 70 kr., Ječmena 1 gld. 60 kr., Ajde 1 gld. 30 kr., Ov0» 95 kr., Krompiria 1 gld.
Loterijske sireižke. Gradec 5. februarja 13 31 89 18 60 Trst 12- februarja 87 12 56 66 35
Naznanilo.
Nainanili 81110 Jtadnjift, daj« «mrl v (lonci jHko intliižni sloTendki pîsâtolj g. profesor F. Erjflvec zapustiT^i dve siroti,
T Gorici 80 je soflUvii posoben odbor ki vabi tbb rodo-IjuLuo Slovence, hhJ po svojo,; iinořnoíifi kuj liarujejo, da bb Trilagemu moïn postavi grobni «pomonik in ««pravi nelfa vata-nov», ki ae bode najprej obraEala 7,a isirojo otrok pokojnega gospoda profesorja.
Ker vemo, koliko so ndâi vrti rt.jaki nî.o diirovali ra. iako blage namena, sooo preprifani, liii bndo tudi tukaj po-kaiali, da znajo ceniti svoje zaslužne m^ie.
Darovi se poSiijajo upravniStvu lieta .Sdín* v Gorici ali pa podpisanemu odboru.
IranBei buČ, raielnik; Julij pl, Klotnmayr, tajnik j dr. A. Gregorčiftj denavničar; S, Gri'gorËiï , dr. A. Lisjak, odbornika.
see se gosti na v na en
o	d
T lioTera mestu ali y i)lížnji okolici. £14—1]	Veá o tem pové ,,Vred, Qui, Novic".
Najstareje ljudsko zdravilo je
11
1
J,
kr, k
cvet za ude
obis ztinno z imenom
;hutzmarke Iři^ Klosterneuburger
Gichtfluid,
preiskano v kemiëneir laboratoriju zdravBtvono poliuijske preiskave, tprje prodaja zavaruvana po 0. kr. koncesiji, ia po proto-kolirH»i tvrdki,
lati je po svoji pravilni In »krlini sestavi in napravi, kaior tudi po BVOjpm ÍBTrstii«m Tspelin uajholj iiriljnbljeno in razširjeno zilravilo. To cvist je edini in neifoMPRlJl leli eowr )ir»tin in i-evmatlzf^iH, HlnliOBt mišic in i^utnic,
£r! ItodiJaJUi. r" ttolffinali t li^iži In ledji, fri «olio-oln, ti'tcan.ji v DŠefili, Itiřn, posebno v nogali, pri bo-leMnnh v ^reTaii, pTi «palmjcnili ndih, pri ))raiiapett hoji ali Jaliaii.ji. Babi se nsjKtiSiio, ker imajo doli, iz kurih obstoji, lEviBtTiu idrnvUno nioS. Toraj je pomoí liitra in gotova t-ndi v najbolj trtíovTatnlh slníojit.
Cena male flaàice 50 kr., velike flaéice I gld.
Kazpoâîlja lekor A, Hofmann v Kloetomouburgii.
poUnino IS krajcarjev več.	['—3]
Pravo se dobiva to zdravilo le pri BlodeĚili gg. Jekarjih; Ï Unbljftiii: j. Swoboda. V Sovra niiisto: Frld, Halka, Ï Gorlfi: G. Chrisfofolett, V Srađcfu: A. Nedwed. VCelflTfn!
^_P. Blrnbacher. V Btlatu: Frid. Scholz. ^^
V Jelâi, fara Mirna peč.
Igto obstoji iz hiše in gospodarskih poslopij, TBfi T dobrem titann; dalje njive, travniki, bosta in vinogradi, sknpao blizo 26 oralov.
Več o tem povè Jože StarlÈ, [15—1]	T Jeléí biô. étoT. 4
ki bi ob eneni tudi službo občinskega sluge opravljal, ÍD je v tej stroki vešč, pošten in zanesljiv. Veè o tem pové ustmeuo ali pismeno
župan ftbeino Sv. Križa pri Kostanjevici Ja7te% Bartly
[16-1]	pusfistnik T Šiitni, poŠta Sv. Krif. pri KoslanjeTiri.
Kovačnieo, v kten voda g. ni : meh,
kladvo in bms, daje se O SV. Jlirjtl v najem. Več pove M. Razinger, Podkorenom. Poëta Kranjska jçora (Gorenjsko).	[la-aj
Miokriška grajscina
(pošta Jesenice na Siivi) prodaja:
Semenski oves: Triumf	100 kg. 15 gld.
Ligovo	100 „ 12 ,
Semenski krompir: Najboljše vrste, kakor: Cailj 19—2]	Vermont, Maguura bonniu> Gripple
castlo	100 kg. 6—8 gld.
Semensko ajdo: Skotsko, srebrno sivo lOUkg. 8 „ Vrhove sadike: Salix viminalis, salix viminalia pur-pnrea in satiï araygdalina 1000 kosov po 2 gld. Fižol (oviiač)	1 hektoliter 12 gld.
Odfer^nl ««dnik, Udaj«talj in ikloinik J. Kiiyea.
Novoncito, — KatiinilQJ. Kraju.