Novo mesto, 26. avgusta 1955
Stev. 34
Leto 6
Lu.»niik) lu Udajttteiji. Okraju) u<lt>ori š'AUL Črnomelj, rwćt:v]e in Novo mesto. - kirnja vsuk petek   — Urejuje ureduiiki odbur.
— Odgovora! urednik Tone (lošuik — Tiska rUkarua »Sloven-• kega poročevalca« v Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo iu uprava: Novo mesto  Cesta komandanta Staneta 25.
— roini predal 33. - Telefon uredništva in uprave 127 — Tekoči račun pri  \le>tni hranilnici v  Novem me«iu hlb-H-T-24   - Leina
n.....'.....<"  »na.*"  i«'> rt i t.   ii..I',ti,m   un rTm   »-■•rili-n« ip« .n je
plačljiva vnaprej. — Za inozemstvo 900 din oz. 3 ameriške
dolarje
Dolenjski
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
CENA 10 DIN
Belokranjski marmor
Po 7 din za kilogram
Brez potrebnega orodja in opreme in z majhnim številom ljudi je pričelo pred nekaj leti novoustanovljeno podjetje izkoriščati ležišče prvovrstnega marmorja, ki ga je prej izkoriščal privatnik. Tako je bilo z opremo vse do lani, čeprav je kolektiv v dveh letih narastel na 21 ljudi. Prvi stroj, ki so ga dobili lani, je bil vrtalni stroj s sesalcem za prah, ki so ga kupili iz republiške pomoči Beli krajini. Ker je treba kose kamna dvigati z globine, so si omislili primitivno dvigalo na vitel na ročni pogon. Dvigalo so lani izboljšali, sedaj poganja dvigalo električni motor. .Do 10.000 kg težke kose dvigajo z njim iz 8 do 10 metrov globoke jame, kjer lomijo marmor.
Dolenjska zemlja je bogata na marsičem. Mnogo njenih zemeljskih zakladov že izkoriščamo, nekatera odkrivamo v zadnjem času, marsikaj pa še ležj neodkritega v njenih plasteh. Med take, že odkrite naravne zaklade naše Dolenjske spada tudi belokranjski marmor pri Gradacu, ki smo ga pričeli izkoriščati pred leti. Gradaško podjetje »Marmor« se naglo veča; čeprav je tehnično še slabo opremljeno, že izvaža svoje izdelke ne samo na domači, ampak tudi na tuji trg. Še letos pa se bo podjetje toliko tehnično izpopolnilo, da bo lahko močno dvignilo svojo proizvodnjo in kvaliteto ter lahko vsaj deloma zadostilo vedno večjemu povpraševanju po tem belokranjskem marmorju doma in v tujini.
uporabili za izdelavo umetnega kamna. Kako potreben bi bil podjetju drobilec za tak odpadni kamen, soj bi ta kamen gotovo lahko prodali doma in na tujih tržiščih.
Za večje bloke fega marmorja se zlasti zanimajo ameriški kupci. Njim bodo lahko šele sedaj ustregli, ko bodo v pogonu žage.   Z ročno obde-
obdelujejo gradaški marmor
Kolektiv »Marmorja« je že narastel na 41 ljudi. Pravkar nameščajo dve žagi na motorni pogon za rezanje kamna — večjo v kamnolomu za rezanje blokov iz skale, ki so jo odkopali, manjšo pa za obdelavo blokov zunaj in za rezanje plošč. Zdaj šele bo podleti? lahko povečalo proizvodnjo in dobavljalo marmorne kose in bloke ter plošče po želii kupca.
Pred kratkim so poslali za poizkušnjo v Nemčijo vagon odpadnih kosov, to je drobirja, ki odpade pri obdelavi blokov. Po 7 din so dobili zanj. Takega kamna lahko takoj naložijo več vagonov. V Nemčiji bodo  ta   kamen  zdrobili in
lavo gre mnogo prepočasi. Poleg izdelave spomenikov in drugih naprav iz marmorja po naročilu, podjetje dobavlja večje in manjše kose v grobi obdelavi raznim podjetjem. Glavni odjemalec kosov je podjetje istega imena v Ljubljani, v katerega sestavu je bilo prej tudi gradaško podjetje.
Marmor tud* pri Adlešičih
V času, ko se podjetje v Gradacu razširja in pripravlja  na  smotrno  in donosno
izkoriščanje marmorja, ki so ga tu, kot kaže, neizčrpne ialoge — saj sega ležišče vse do vasi Vranoviče, če ne še dlje — pa so tudi pri Adle-
šičih odkrili ležišča marmorja. Analiza je pokazala, da je tudi ta marmor dobre kvalitete. Prednost tega nahajališča pa je še v tem, da leži v hrib in je tako izkoriščanje mnogo laže kot pri Gradacu, kjer je treba kamen dvigati iz globine. Gradaško podjetje , je pričelo z odkrivanjem nahajališča pri Adlešičih, da ugotovijo količine. Razvoj kamnoseškega podjetja pri Adlešičih bi bil velikega pomena zaradi zaposlitve odvisne delovne sile,
ki jo je prav v tem koncu veliko. Pri odkrivanju nahajališča je podjetje zaposlilo domačine, vendar, kot zatrjujejo v podjetju, nič kaj lahko ne dobe delovne sile. Baje premalo plačajo. Razumljivo je, da začetna plača nestrokovnega delavca ne more biti velika. Podjetje mora plačati v skladu s tarifnim pravilnikom in storilnostjo.
Dobra stran gradaškega »Marmorja« je v tem, da skrbi za strokovno, izobrazbo članov kolektiva in si tako vzgaja potrebni kader za povečano proizvodnjo. Treba je pripomniti, da strokovnega kadra kamnoseške otroke v Beli krajini skoraj ni bilo. Tako sedaj z razvojem podjetja raste tudi strokovni kader. Delna mehanizacija obrata, ki bo stekla še letos, bo omogočila hitrejši razvoj »Marmorja«, ki ima vse potrebne pogoje, da se razvije v veliko in donosno podietje.
P. R.
Zadnja seja LO MO Novo mesto
18. avgusta deseta redna
ljudskega odbora mestne občine Novo mesto in zadnja, ker s prvim septembrofh prevzame posle novi občinski ljudski odbor, izvoljen iz občinskih ljudskih odborov dosedanjih občin, ki se združijo v novo, veliko novomeško občino—komuno.
Z maršalom Titom
ti a vojaških vajah Kočevju
O velikih vojaških vajah na področju Kočevskega Roga, ki se jih je udeležil tudi Vrhovni komandant tovariš Tito, smo kratko že poročali. Prinašamo pa še zanimiv opis našega dopisnika iz Kočevja, ki je prisostvoval vajam.
»V ponedeljek 15. avgusta zjutraj sem se s skupino rezervnih oficirjev in pripadnikov ljudske oblasti odpeljal na k t '8 i, ki je bil določen za vaje. Vedeli smo, da bo prisostvoval vajam tudi maršal Tito. Za gledalce je bil določen poseben prostor, od koder je bil lep razgled na pozorišče vaj. Ta pro-gtor je bil dobro ozvočen in iz glavne komande so nas po zvoč-
niku sproti obveščali o poteku vaj. Napadali so »rdeči«, »plavi« pa so bili v obrambi. Pravzaprav so obrambo »plavih« predstavljale lesene 'figure. Točno ob 10. uri se je pričela artilerijska priprava. Iz velike daljave je pričelo 50 težkih topov obstreljevati določen prostor z izredno točnostjo. Po njihovi pripravi je šla v »napad« pehota »rdečih« ob zaščiti težkih tankov. Naleteli so na močan odpor »plavih«; morali so se umakniti in poklicati aviacijo. Po njeni intervenciji z bombami so šli »rdeči« ponovno v napad ter v naskoku osvojili položaje »plavih.« Pri vaji so sodelovali vsi rodovi kopenske voj-
Živinorejska razstava v Mokronogu
Ziv.noreja ima v mokronoJkem okolišu vse pogoje, da se razvije v re« koristno gospodarsko pano-Rf), To so sprevvdeli kmetovalci sami in ustanovili lani pri KZ femnortjalti odsek, ki ic že v kratkem času pokazal uspehe Nema »a je naivečji uspeh prav v tem, da so živinorejci dot« 11 ve se!je za rejo plemensko čiste živine, ki  ie danes veliko vredna.
V nedeljo 14. avgusta smo vi-
Uredniftlvo
Dolenjskega Usta
razpisuje mesto
SODELAVCA -NOVINARJA
Sprejmemo tudi začetnica, i/1 Ima smisel in ve-selj« za novi«iar9ko delo pLača po dogo* oru Ponudbe z Izčrpnim življenjepisom In opisom do*e-dnnW& delil 1e treba poslati uredništvu ,
»Dolenjskega Hstft«, Novo mesto, poŠt. pred 33
deli v Mokronogu lepo razstavo rodovnike živine. Živinorejci iz K Z Mokronog so že ob sedmih zjurrai čali.ili na sejmišču. 7. vino so po večini prav lajo očistili in tudi nakrmili.
Occnievalna ko-musiij« je najprej ocenila krave, nato pa ?e osrtailo živino.' Za tri najbolje ocenjene krave, teMce in bikce so rejci prejeli lepe nagrade. Za najbolje ocenjeno žival je dal mo-kronoŠk.i živinore-jski. odsek 5.0C0 dlifl, druga nagrada je bila 3.000 in trerja 2.000 din.
!>ploh lahko rečemo, da je bilo na ra/stavi. mnogo lepih Hvali, kar priča o prizadevnosti mokro-ninkih živinorejcev.
K. Z.
VREME
i% fas od 26. avg. do 4. sept. Približno do 2 septembra nestalno s pogostimi pndav namf. vendar bo prevladovalo sončno vreme, padavine pa bodo v gd?vnem le krajevne oz. kratkotrajne. Po 2, septembru bo U»*o vreme.
je bila enaintri- J Na tej seji je ljudski odbor seja dosedanjega : mestne občim pregledal in potrdil zaključni račun proračuna mestne občine Novo mesto. Račun izkazuje, da so bil dohodki večji za 1,188. :00 din kot je bilo predvideno £ proračunu, za prav toliko },a so se povečali tudi izdatki. Nadalje je ljudski odbor mestne občine na tej seji odobri! jamstvo za kredit podjetju »Zeleznlna« v višini 100.000 din. Kredit je kratkoročen. Odobril je tu.H prenos lastnine iz splošnega judskega premoženja na prijetje »Kremen«. Gre za stavbe na cesti Komandanta Stan-etj nasproti lekarne, ki jo je dogradio podjetje »Kremen« ter iona v njej že svoje upravne prostore.
S to sejo je ljudski odbor mestne občine, ki je bil izvoljen jeseni 1952, zaključil svoje delo.. Kdorkoli je kdaj ocenjeval to delo, bo moral priznati, da je Novo mesto v tem času neverjetno napredovalo v vsakem pogledu. Največji uspeh je novi vodovod, pomembna je urejena cesta, parki, most čez Krko in še vrsta drugih pridobitev mesta. Zlasti so velik korak naredila v tem času podjetja na območju mesta, od katerih so bila nekatera že na zelo šibkih nogah. Res je, da so bili za ta splošni napredek mesta v tem ččisu dobri ekonomski pogoji kot posledica gospodarskega razvoja v naši državi, vendar je tudi ljudski odbor mestne občine s predsednikom tovarišem Andrijaniče-m prispeval temu poletu in napredku s svojim delom in pravilnim vodstvom znaten delež. To mu je bilo omogočeno tudi zaradi podpore volivcev, ki so na splošno pravilno cenili napore ljudskega odbora.
38 MILIJONOV ZA STANOVANJA, V KARLOVCU
Ljudski odbor mestne občine [ Karlovac je na zadnji   skupni j seji   obeh   zborov   15. avgusta j sprejel    sklep, da s kreditom j podpre    privatno    ponudo za gradnjo stanovanj. V ta namen je odobril ves razpoložljivi kredit, v znesku 38 milijonov din, ki ga bodo dobili privatni graditelji stanovanjskh hiš kot posojilo. Kot pri nas, je tudi v Karlovcu veliko privatnih interesentov za tak kredit, medtem (kot poroča Karlovački tjednik) ko med podjetji za ta kredit ni zanimanja.
ske in letalstva, uporabljali pa so izključno vojno razstrelivo.
Kot dopisnik bi bil rad dobil čimveč podrobnosti o vaji. Predvsem sem si želel spet videti maršala Tita. Prosil sem dovoljenje, da bi smel iti v bližino štaba, toda oficir me je opozoril na straže, ki me verjetno ne bodo pustile zraven. Novinarska radovednost me je gnala, da sem se podal proti štabu na lastno pest. Toda kmalu sem naletel na budnega stražarja, ki me je napotil nazaj. Izognil sem mu v velikem loku in šel k večji skupini stražarjev, kjer sem uspel. Starešina stražarjev me je po prejšnjem obvestilu v spremstvu stražarja poslal v štab. Narodni heroj Janko Se-kirnik me je lepo sprejel in me predstavil članom štaba. Ljubeznivo je odgovarjal na moja vprašanja in zvedel- sem vse, kar sem želel. Maršal Tito je bil takrat nekoliko više. Bil je. kot so mi povedali v štabu, izredno zadovoljen z vajami, zlasti s preciznim streljanjem topništva. Na majhnem prostoru, kjer je padlo na tisoče vseh mogočih izstrelkov iz daljave več ko 8 km, je stal senik poln sena. Naloga je bila, da mora senik navzlic tomu ostati cel, ln ostal je cel, okoli njega pa je bilo vse razrito od številnih izstrelkov različnih kalibrov.
Maršal Tito je hodil po položaju in se razgovarjal t vojaki in oficirji, ki so ga opominjal, na nevarnost od drobcev granat, ki so eksplodirale v bliž:m S kolerfom od časopisa »Narodna armija* sva bila tu edina novinarja. Pn končani vaji sva naprosila Vrhovnega komandanta maršala Tita za njegovo mnenje o vaji. Povedal nama je, da Je z vajo izredno zadovoljen, več pa bo povedal na sprejemu v Kočevju Ob 6 uri popoldan je bil v Kočevju velik sprejem, na katerega so bili povabljeni naiboljši vojaki in oficirji ter predstavniki mesta Kočevje. Ob tej priliki ]e maršal Tito še enkrat izrazil svoje zadovoljstvo spričo '-»llično uspelih vaj.-Matija Cel tn»ki
Seja M0 ZB v Novem mestu
V nedeljo 21. avgusta je bila v Novem mestu seja Mestnega odbora Zveze borcev, katere so se udeležiiili tudi zastopniki občinskih odborov ZB Gotna vas, Oto-čec ki Mirna peč.
Na seji so se pogovorili o r>ro-slavi XII. brigade, ki bo 3. »n 4. seotembra i Mokronogu in se je bodo udeležili tudi člani ZB no-vonte&e občine. Razpravlja!!, so rudi o perečem vprašaniu pobiranja članarine, pri čemer so se najslabše izkazali novomeški tereni, doČim ima Irca vas, Žabja vas, Bršliin in Ce^elnica že v celotfi prerano članarino za vse i eto 1955.
M-
K0LESA SO NA PRVEM MESTU
Delavci in uslužbenci se vedno bolj poslužujejo potrošniških kreditov za nakup obleke, opreme, radio aparatov, koles in podobnih predmetov. Potrošniški krediti pri podružnici Narodne banke v Novem mestu so dosegli vsoto skoraj 30 miliionov itn. Poleg tega je tudi Mestna hranilnica Novo mesto dala 927-tim koristnikom za nad 32 milijonov din posojil.
Zanimiva je namenska poraba potrošniških kreditov. V primerjavi z letom 1953 je šlo lani za nakup tekstila 40 odstotkov manj posojil. Za nkup radio aparatov se je poraba kreditov dvignila na 125 odstotkov, za nakup koles na 600 odstotkov, za nakup opreme pa na 110 odstotkov.
ZAKLADI BELOKRANJSKE ZEMLJE: gradaški kamnar obdeluje skoraj 10 ton težko skalo marmorja
Miha Počrvina-bivši španski borec - petdesetletni k
25. avgusta je praznoval v krogu svoje družine in svojih sodelavcev 50-letnico življenja pri-ljuhi)jeni tovariš Miha Počrvima, dobro poznan v vse] ožji in svrsi okolici dolenjske metropole. A'.j> i:>l'!-.mt, srk'si Špa-uski boteC, je zdaj direktor okrajnega zavoda Za socialno zavarovanje, kjer uživa popolno zaupanje zavarovancev,    kanjti  tovariš  Miha je
znan po svojem napredno kre-menitem in poštenem značaju.
Nas petdesetletnik je bil rojen 25. avgusta 1905 kot sin kmečkih staršev v Bivčni vasi, bli\zu Novega mesta. Kot o-frok 'številne družine je ie v ranih letih z« če/ spoznavati, kako se mora. kmečki delavec v takratni družbeni ureditvi z žulji in znojem
borki za vsaj skromni življenjski obs>id\nek. Ze kot mlad fant se je morail zaposliti s težkim gozdnim delom, Nato je odšel služit svoj vojaški rok, potem pa ga je zadela doba brezposelnosti. Na lastni ktf&i ,t bi.dk o uliulU krivični socialni red stare Jugoslavije in sprevidel, da v taki družbeni u-reditvi delavski razred ne more živeti človeka dostojno življenje.
Misleč, da bo morda v tujini laže prišel do kruha, je kot 24-letni mladenič, leta 1929, odšel v irancijo. Rad bi bil prišel na delo v tovarne, ka<r na Dolenjskem m mogel, pa tudi na tujem ni uspel. Zaposliti se je motal kot delavec na parni žagi, kjer }€ zaslužil le za golo preživljanje. Hotel se je vrniti na domačo grudo, pa ni imel denarja za pat. Tako je ostal zunaj, bil zidarski delavec, delavec v železnih rudnikih in podobno.
Nt čudno, da se je v takih življenjskih pogojih, v kaktšntb je živel, vneto za>nmial za delavsko gihjnje; vstopil je v delavsko sindikalno organizacijo in leta 1933 postal član Mednarodne Rdeče pomoči.
Ko je oblast odkrila to njegovo delovanje, so ga kot revolucionarnega človeka začeli preganjali, hktjprej so ga 1933 izgnali iz Pariza v južno Francijo. Ker }e pa tudi tukai} nadaljeval s poklicnim delom — pomagal re organizirati Itrajke, zlasti aktiv-
Lep napredek predvojaške vzgoie v kočevskem okraju
V kočevskem okraju ]e nad 800 mladincev vključenih v predvojaško vzgojo. Od tega odpade 310 mladincev na pet delavskih centrov, ostali pa obiskujejo letno 15 do 20 dnevno taborjenje. Letos je Svet za kulturo in prosveto skup-, no z vojnim odsekom organiziral dvoje taborjenj: eno v Kočevju, ki je trajalo do 15. avgusta, in drugo v Velikih Lnščah, ki se je isti dan pričelo in bo trajalo do konca mesec?. V kočevskem taborišču je bilo 240 obveznikov predvojaške vzgoje.
Orgnnizncija taborišč je bila v rodu, zato tudi uspeh ne more izostrili. Za opremo, orožje in druffo pripomočke 7,a uspešen pouk je poskrbel vojni odsek. V taboru je sko-mj popolno vojaško življenje Itot V teti .TLA. Dežurstvo redarstvo, požnrstvo. straža in delo zn nnslrdnii dnn se odreja z dnevno zapovedjo. Notranji red je povsem vnjnški Dnevne vaje trajajo do 7 ur jn sn precej nnpnrne. Snov. kt jn mornio obvlndnti Voretično in pr^Mično. je rlnkni obrežna in težka. Tudi pred n vatel iskj kader je letos pnspbno skrbno izbran. To so sposobni oficiiji-
komunlstl, ki znajo skrbeti za disciplino, zraven tega pa so pravični, zato jih imajo obvezniki radi. Predavatelji imajo dnevno posvetovanja o doseženih uspehih in pomanjkljivosti v delu. Komandant tabora kapetan Ljubomir Mija-tovič in inšpektor predvojaške vzgoje Lado Turk dnevno kontrolirata predavanja in vaje. Tabor je obiskal tudi republiški inšpektor za predvojaško vzgojo tov. Piculin.
Popoldanski čas je določen
za poli Lična predavanja in dru-
štveno življenje. Politična predavanja imajo člani okrajnega komiteja ZKS, mladine, ljudske tehnike in drugi. Izdatna ln hvalevredna je tudi pomoč garnizije JLA v Ribnici. Gar-nizija je dala taboru aktivnega oficirja, bolničarja in dva kuharja, prav tako pa je pomagala z razno opremo in materialom.
Vsekakor je pred vojaška vzgoja na Kočevskem dosegla velik napredek in dokazala, da je kos postavljeni nalogi.
Drago Debeljak
Novi občinski ljudski odbor Črnomlja. Na sliki sta tudi gosta: narodni heroj Jože Borštnar in podpredsednik OLO Novo mesto Viktor Zupančič
no je sodeloval pri generalnem štrajku stavbenih delavcev — so ga leta 1935 izgnali z vseh pod-ročitj Franaje. Poslej je živel in opravljal razne druge naloge v Uegali. Pa tu-di kot ilegalnega naprednega političnega d^lmis so ga izslediii in zaprli, na dokaj močno intervencijo sindikaia pa je bil izpuščen. To so bile težke razmere, v ka<tenh je žtvel nas tovariš Miha.
Leta 1936 se je začela šjKinska revolucija. Tovarii Miha je takoj začel pomagati prt zbiranju materialne pomoči za prostovoljce, že prvo leto pa je postal tudi aktiven bone španske revoluci1-je. V krvavi borbi za ffravice delavskega razreda je bil ranjen in posledice teh borb čuti še danes. Kot desleden revolucionar in neustrašen borec je bil 1937 s-pretj&t v KP. Med NOB je bil v nemških in francoskih taboriščih.
Šele po osvoboditvi Jugoslavije in po večkratnih .poskusih se mu je posre&ilo, da se je vittil v domovino. Tiuli doma je vneto nadaljeval svojo rez'olucionar-no dejavnost. Opravljal je razne funkcije pri okrožnem LO v Novem mestu, na ministrstvu za delo, pri oblastnem ljudskem odboru, nato pa se je odzval vabilu domačih ljudi in prišel spet v Novo meslo, kjer je prevzel važne in težke naloge domačega kra>ja. Kljub rahlemu zdravju je vestno, z vso požrtvovalnostjo t-i z veseljem vodil poverjeništvo za delo pri OLO in sekretariat Mestnega komileia v Novem mestu. Ves čas je delavni Član seKtetairiata okrajnega komiteja K P, član okvajnega odbora S7.DL in član ostalih organizacij. Skratka — naš Miha je moi izredne dejavnosti, n^u-trud-Ijiv borec za razvoj in rast napredne,     socialistične domovme.
Tovariš Miha! Napisali smo to ob tvojem lepem živhienrskent jubileju, da poudarimo tvoje požrtvovalno dela, tvoi lik doslednega borca za srečo h naipredek socialistične domovine in človeške družbe. Poudariti pa moramo tudi tovaviške odnose, ki jih »ms pri svojem delu do svojih sodelavcev in do slehernega, s katerim prideš v stiik; vselej si pripravljen pomagati sočloveku kolikor največ moreš.
Tovariš Miha! Tvoji sodelavci smo pono<ni na tvoje dotedi-me uspehe, kakor si upravičeno lahko ponosen t--idi sam 7,a 50-letnico ti iskreno fe&'t&no in ti ielhmo še novih u'.pehov, obenem pa tudi, da boš v krogu svote družine in ?ve<bih sodelavcev, doživel še veliko zadovoljnih in zdrav h let!
Ne pozabite, da ?am poravnana naročnina
famči brezplačno nezgodno zavarovanje!
Stran 2
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 34
Zgledni primer krepke rasti podjetja in kolektiva
Odveč je ponovno poudarjati, kako važna so za nase gospodarstvo majhna podjetja, bodisi proizvodna ali usluž-nostna. Taka podjetja niso važna samo zaradi uslug in dobrin, ki jih dajejo družbi in tako dopolnjujejo industrijo, pač pa še zato, ker se v njih vzgaja strokovni kader. Prav tega pa nam še bolj primanjkuje kot podjetij. Dober kolektiv je tisti, ki raste s svojim podjetjem, podjetje in kolektiv pa rasteta tam, kjer so na vodilnem mestu požrtvovalni ljudje.
Nastanek, razvoj in stanje novomeškega vodovodno-inšta lacijskega podjetja gornjo trditev ponovno in lepo potrjuje. Iz nič je v nekaj letih zraslo podjetje, ki je po svoji zmogljivosti že daleč preseglo potrebe mesta in okolice in ki že prevzema in opravlja dela svoje stroke skoraj po vsej Dolenjski. Tesni in neustrezni prostori so glavna ovira, da se podjetje ni še bolj razvilo. V manj kot petih letih je izšla iz podjetja vrsta izučenih pomočnikov te sicer redke stroke, podjetje si je pridobilo osnovna sredstva in zaupanje naročnikov, kolektiv pa je na splošno znan po dobri zavedni delovni disciplini. Tudi finančno je podjetje na trdnih nogah.
Ob ustanovitvi podjetja, oktobra 1950, je štel kolektiv le nekaj ljudi s tovarišem Henrikom Cigojem na čelu, ki je bil imenovan za upravnika. Od osnovnih sredstev je pbfljetje takrat imelo le nekaj klešč, ključ in rezkač za vijake. Kmalu so nekje staknili na kupu starega železa nekaj železnih nog, na katerih so z lastnim delom v 600 delovnih urah izdelali potrebno stružnico na električni pogon. Ta stružnica za več delovnih operacij predstavlja danes vrednost poldrugega milijona dinarjev. Tako kot s stružnico so se oskrbeli z ostalim orodjem in stroji. Kadar ni bilo zunaj nujnega dela, so delali doma in si ustvarjali osnovna sredstva. Ob zaključku lanskega leta so predstavljala ta sredstva že vrednost blizu 3 milijone dinarjev.
Praktična sadna škropilnica, izum upravnika Cigoja
Neko novomeško podjetje kovinske stroke, kj sedaj ne obstoja več, je sestavilo predračun za določeno delovno nalogo v znesku 300.000 din. Vodovodno-instalacijsko podjetje pa je isto delo opravilo za 160.000 din in ni delalo z izgubo. Pozimi, ko nt možno delati zunaj, se lotijo tudi tak;h del. samo da je zaslužek.
Pomembno stvar so Izdelali lani pozimi po načrtu upravnika   Cigoja:    povsem novo
PUTNIK SLOVENIJA NOVO MESTO
— opozarjamo vsa podjetja, ki nameravajo obiskati zagreb iki velesejem od 2. do 13. septembra, da pravočasno naročijo   pri   nas avtobus!
— organiziramo razne izlete in ostale prevoze z lastnim, modernim avobusom
— posredujemo najhitreje in najceneje potne liste in vize vseh držav
— železniške vozovnice kupite pri nas v predprodaji
— če potujete na morje, ste brez skrbi, če si nabavite vozne listke za ladjo pri nas
— poslužujte se naših uslug pred vsakim potovanjem!
praktično sadno škropilnico, ki je tudi, kar je zelo važno, zelo poceni. Pravzaprav so pri njeni izdelavi delali le štirje člani kolektiva. Upravnik Ci-goj, ki je vodil delo, dva priučena vajenca in pomočnik. Razen posode za škropivo je vsa škropilnica iz starega železa. Pri celotni ročni izdelavi stane okoli 27.000 din, ima pa zmogljivost 70 litrov. Je izredno praktična naprava. Preizkusil jo je na razne načine sadjarski strokovnjak prof. Fran Malasek in se o njej najpohvalneje Izraeli Njena posebnost, zaradi katere se razločuje od drugih podobnih škropilnic, je v tem, da črpalka deluje na stisnjeni zrak. Zrak se načrpa v posebno posodo zraven posode za tekočino do 3 atmosfere in potem žene škropljenje sama brez stalnega črpanja tekočino do 25 metrov visoko. To omogoča, da lahko z njo dela en sam človek. Za hribovite predele bi b'la priporočljiva nekoliko manjša škropilnica, toda po Istem izumu.
Na vprašanje, kaj ga je napotilo na tako zamisel izdelave sadne škropilnice, je Ci-gov odgovoril, da je razmišljal, kaj bi lahko izdelovalo podjetje Agroservis v Žabji vasi v korist kmetijstva. Pri osnutku za tako škropilnico, katera stane uvožena z regresom 40 odstotkov še vedno okoli 30.000 din in nI tako praktična, je vzel študij o tlačnih črpalkah. Na podlagi takega študija in primerjav posameznih tipov je prišel do načrta za to škropilnico.
To pa ni Cigojev prvi izum. Ze pred let ije napravil stroj za obračanje ovratnikov in prejel naslov novatorja. Sedaj dela osnutek majhne prevozne črpalke za gnojnico, ki obenem črpa in škropi. Taka črpalka ie potrebna vsakemu hišnemu lastniku, bodisi za polivanje gnojnice po gnoju ali za škrop ljenje vrta ln podobne naloge. Takoj ko bo dopuščal čas — in to bo verjetno to zimo — bo s svojim kolektivom uresničil tudi ta praktični načrt.
Tako se tudi v manjšem pod-
jetju ustvarjajo lepe ln koristne stvari, ki imajo velik pomen za gospodarstvo in to poleg glavne naloge, ki jo ima podjetje. Vodovodno-instalacijsko podjetje ima čvrst kolektiv, ki šteje sedaj 14 članov. V času svojega obstoja se je izučilo v podjetju 11 pomočnikov te stroke. Vsi so napravili praktične izpite s prav dobrim uspehom, kar je dokaz, da podjetje zelo skrbi za vzgojo mladih kadrov.
Nič slabši pogoji, kot so bili za nastanek in tako krepak razmah tega podjetja, obstajajo pri nas povsod za vse vrste drugih podjetij. Gornji orimer nam kaže, da zato ni treba prav ničesar drugega kot samo nekaj požrtvovalnih ljudi, ki ne žele samo sebi, r>ač na tudi drugim in celotni družbi ustvariti boljše življenjske pogoie. Tam, kjer trdijo, da podjetja ne gredo da se ne izplačajo ln podobno, naj bi si vzeli za vzor tako Dodjetie, kot je vodovodno-instalacijsko v Novem mestu.
Kaj pravijo na to Žužemberčani?
Svojevrsten dogodek je v zadnjem mesecu zasenčil vse važnejše trenutke družbenega življenja v Žužemberku: prodaja mladinske harmonike za preproge na občinskem ljudskem odboru. Prah, ki ga je dvignilo samovoljno dejanje občinskega uslužbenca tov. Suhadolnika, je prekril pomen ustanovitve nove občine, vprašanje lokalnih podjetij v Žužemberku itd. Šestdeset mladincev in mladink je na •sestanku konec julija ostro kri-'iziralo samovoljo, zaradi katere <e mladinska organizacija ob harmoniko, edino razvedrilo, .k: <?a je mladina imela. Takole je ooročal o tem dopisnik Slavko Hotko, ki pravi:
»Brez predhodnega obvestila ali sporazuma je uslužbenec občine tov. Suhadolnik mladinsko harmoniko prodal za dve preprogi, čeprav za to ni imel dovoljenja mladine niti občinskega :judskega odbora. Suhadolnik je svojevoljno, kakor je trdila mladina na sestanku, razpolagal tudi z vsoto 20.000 din, ki jih je mladinskemu aktivu Žužemberk podaril CK LMS. Na eno-Jušno zahtevo, da Suhadolnik obrazloži svoje početje, je slednji to tudi storil, čeprav mladica s slabim m majavim izgovorom ni bila zadovoljna. Poka-iala je na vrsto dejanj, ki govorijo o samovolji in diktator-itvu posebno na občini, kjer so biLi odborniki samo lutke ali pa kimavci. Znesek za preproge, ki iih je Suhadolnik kupil od po-■ujočih »trgovcev«, prav gotovo ni bil predviden v občinskem proračunu. Mladina je zahtevala r,ist odgovor, žal pa ga ni dobila ...«
Dopis govori nato o nevolj: nad takim početjem, ki bi si ga občinski uslužbenec prav gotovo ne smel dovoliti. Zaključuje pa s« z naslednjo ugotovitvijo:
♦Mladina je zahtevala, da je reba že enkrat narediti red in joklicati krivce brez izjeme na '.agovor. Stalno padajo očitki, da so za stanje, kakršno j« v Žužemberku, odgovorni domačini, medtam ko je razpravljanje na mladinskem sestanku ookazalo, da je treba krivce ;skati drugje. Na 6estanku je oilo poudarjeno, da so bili domačini vedno dobri gospodarji n da so prinašali z razstav katerih so se udeleževali, diplome, medalje in nagrade, ki jih :im je priznavala oblast.«
Ker članka takoj po sprejemu nismo objavili — čakali smo, da bodo o stvari »pregovorile organizacije in občinski ljudski odbor svojo besedo — je tovariš Hotko poslal uredništvu še eno oismo, v katerem meni, da ni-qmo imeli poguma njegovega nrvega pisma objaviti. Pa ni bilo tako. Vzdušje je v Žužemberku zares napeto. Prav je, da je mladina načela važno vprašanje, ki ne more mimo žužem-berjklh volivcev: KDO JE LJUDSKA OBLAST — USLUŽBENCI ALI VOLJENI ODBORNIKI? KJE JE ODGOVORNOST VOLJENIH ODBORNIKOV? — \LI SO LE TI RES SAMO KIMAVCI ALI PREDSTAVNIKI LJUDSTVA?
Tovariš Hotko pravi v drugem pismu tudi tole:
»Cela stvar je dosegla vrhunec !n nI človeka ali organizacije, da bi stvar takoj razčistila. Socialistična zveza nima korajže sklicati zbora volivcev, ki bi bil za tiste, ki danes vedre lagodno na stolčkih v Žužemberku, usoden. Da je mladina udarila, je bii skrajni čas...« (Opomba uredn.: zbor volivcev bi moral sklicati občinski ljudski odbor, medtem ko odbor SZDL lahko skliče sestanek svojih članov ali pa da pobudo za množični sestanek in seveda tudi pobudo za zbor volivcev).
K vsemu navedenemu lahko zapišemo le še: kaj pravijo na to Žužemberčani?
Še enkrat bakrena
Odgovor na članek, ki je izšel v Dolenjskem listu št. 28 z ine 15. 7. 1955 pod naslovom:
Opozorilo
Upravitelj stvo Vajenske Sole raznih strok Novo mesto, Javlja vsem vajencem in on itn, ki bodo sele sklenili učne pogodbe, naslednji razpored izpitov: 29. in 30. avgusta sprejemni izpiti
Sprejemne izpite morajo polagata vsi oni, ki hočejo skleniti učno pogodbo in imajo 4 razrede osnovne šole, nimajo pa 6 razredov osnovne šole oziroma 2 razredov gimnazije. K sprejemnemu izpitu morajo prinesti rojstni list ln zadnje šolsko izpričevalo. Izpiti se pnono ob 7 zjutraj v prostorih Vajenske šole v poslopju Osnovne šole na Seidlovl cesti 1. 31. avgusta ln 1. septembra ponavljalni izpiti
Ponavljalni Izpiti so za vse razrede Vajenske šole. Vajenci morajo prinesti s seboj šolsko spričevalo ln šolske potrebščine. Po-navljalirl iz.piti se prično ob 7 zjutraj prav tam kot sprejemni izpiti.
2. in 3. septembra vpisovanje
Vpisati se morajo vsi vajenci I., II. in III razreda. Začetnika naj prlneso s seboj rojstni list. zadnje šolsko spričevalo (potrdilo o opravljenem sprejemnem Izpitu) in učno pogodbo. Vsi oni, ki so ?e obiskovali katerokoli vajensko Solo, naj prinesejo s seboj zadnje eolsko spričevalo. Vpisovanje bo v pisarni Vajenske iole od 7. do 14. ure.
'>., 3. in 4. septembra zaključni izpiti
Zaključne Izpite delajo ont, ki so v spomladanskem roku pri zaključnih Izpitih padli, tisti, ki SO opravtli popravni izpit v III. razredu, ln oni, ki imajo popravni Izpit pri zaključnem izpitu Zaključni Izpiti se prično ob 7 url zjutraj   tam kot vsi o*taii irpitl.
UPRAVITELJSTVO SOLE
»Vprašajte kje je 400 kg bakrene žice še ni rešeno.«
Znano je, da je bil Žužemberk in njegova neposredna o-kolica med zadnjo vojno večkrat bombardiran. To bombardiranje je poleg drugih objektov močno poškodovalo tudi obstoječe električno omrežje. Nič novega pa ni, da si je naša NOV pomagala pri instaliranju telefonskih napeljav z omrtvi-čenim električni)*; " omrežjem, kar se je zgodilo tudi v opisanem primeru.
Takoj po osvoboditvi so monterji takratnega elektro-distri-butivnega podjetja, poleg porušenega Žužemberka popravili obstoječe omrežje v vaseh Za-lisec, Reber in Cvibelj in vezali z vsemogočimi kvalitetami in preseki žic, tako da je za silo, čeprav zelo zakrpano, funkcioniralo tudi pred vojno zgrajeno trifazno omrežje v omenjenih vaseh.
Sredi oktobra 1949, ko je kon-zum za področje Žužemberka tako narasel, da obstoječe po-krpano omrežje ni več ustrezalo obstoječim potrebam, je dobil takratni rajonski monter Jože Podržaj od obrata Grosuplje nalog, da preuredi o-mrežje v Žužemberku in sosednjih vaseh. V ta namen je podjetje izdalo 700 kg nove bakrene Žice. Poleg tega so v vaseh Zalisec in Reber (v Cvibljusože do tedaj imeli samo dve žici) demontirali od obstoječih štirih žic dve, ostali dve pa uredili s pomočjo demontiranih dveh tako, da so ustrezale za razsvetljavo.   Preostalo demontirano
Ođ tedna do tedna
Kri v Maroku in Alžiru ... T.ruplo pobitih so ležala po cestah Casablance in Mara-keša, Ved Zema in Kurizge ter mnogih drugih mest in vasi. Mrtvih, kot je videti, še niti niso mogli vseh prešteti. Ce pa so jih, so uradni seznami nekoliko prikrojeni, da bi ne bila videti Usta mrtvih prevelika ... Vsekakor je padlo na obeh straneh veliko več kakor tisoč ljudi, da o ranjenih sploh ne govorimo. In še to: točno število žrtev bo težko ugotoviti, ker imajo Arabci navado skriti mrtve in ranjene, če se le dd.
Povod za ta strahovit pokol je bila drugo obletnica, odkar so Francozi strmoglavili sultana Ben Jusefa in ga poslali v izgnanstvo.
Toda to je bil samo povod, korenine pa tiče veliko globlje v teh vročih tleh Severne Afrike. Poiskati jih je treba na področju kolonialne politike, ki se je maščevala Franciji že v Indokini, Veliki Britaniji in Indiji, Burmi (in se ji še maščuje na Malaji, Keniji in preostalih, kolonijah), politike, ki se prav tako ma-ščaju Portugalski, ko hoče po vsej sili, pa če tudi s krvjo, ohraniti svojo kolonialno posest na indijskih tleh.
Znana resnica je, da novim pojavom in razmeram ne moreš biti kos s starimi prijemi, s staro politiko. Tudi s francosko Severno Afriko je tako. Prebuja se, kakor se prebujajo še preostale kolonije v Afriki in Aziji in prebudila se bo do kraja, kakor so se prebudile mnoge dežele teh dveh celin, ki so bile še v ne tako davni preteklosti pod tujo kolonialno oblastjo, zdaj pa so neodvisne.
Ko razmišljamo o vzrokih, o ozadju krvavih spopadov na tleh francoske Severne Afrike, moramo pomisliti na to, da je prišlo v zadnjem času v tem francoskem protektoratu do sila važnih socialnih in gospodarskih sprememb. Francoski naseljenci, ki se jim nikakor ne dd zapustiti te, zanje tako donosne dežele, so namreč v
zadnjih letih precej mehanizirali kmetijstvo, spričo česar je mnogo felahov -— nemara bi jih lahko po naše imenovali bajtarje — ostalo brez dela in tako so se morali napotiti v mesta, v katerih nastaja proletariat, ki zahteva svoje.
Razen tega je bil za gibanje, ki zahteva neodvisnost Maroka in Alžira, vzpodbuden razvoj v drugih afriških deželah, Se zlasti v Egiptu, ki je po strmoglavljen ju kralja Faruka postal neodvisen. Kakor vemo, besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Tako vleče tudi zgled drugih afriških in azijskih držav, ki so že dosegle tisto, kar bosta Alžir in Maroko prej ko slej šele dosegla — neodvisnost. Vse to je bilo še posebej poudarjeno na azijsko-afriški konferenci v Bandun-gu, na kateri so predstavniki dežel s teh dveh celin odločno obsodili kolonializem in se še posebej zavzeli za ureditev severno - afriškega vprašanja.
Mi tu ne bomo razglabljali o tem, ali je kaka maroška stranka na sedanjih razgovorih s Francijo v Aix-les-Bain-su bolj naklonjena sultanu Ben Jusefu ali sedanjemu sultanu Ben Arafi, ali morda še komu drugemu, ne bomo podrobneje navajali, kdo je v Franciji za ohranitev kolonialne politike v teh deželah in kdo ni, ker je to bolj ali manj vsakomur znano. Poudarili pa bomo dejstvo, da na teh pogajanjih med maroškimi in francoskimi predstavniki ni na nobeni strani enotnosti, ne pri Marokancih ne pri Francozih.
Vprašanje Tunisa in Maroka terja čimprejšnjo ureditev. Sicer se utegne iz neredov in uporov izcimiti še nova Indokina. Kaj pa bi to pomenilo za Francijo, prav dobro vemo. Edina pot v sedanjem položaju bi bila korenita politika socialnih, in političnih reform. Končni cilj pa seveda je in bo suverenost teh dveh dežel, neodvisen in samostojen razvoj.
Ing. Anton Zore:
M vita i o
le zgodovine vemo, da so kidanje aLi siliranje zelene krme poznali že Egipčani in Rimljani. Ta način hranjenja (konsenvira-nja) zelene krme so uporabljali z namenom, di bi jo čimdalje in čimboljSo ohranili v sočnem, svežem stanju in, da bi kar najbolj zmanjšali zgubo hranilnih snovi vse do časa uporabe.
Bistvo siliranja, to je nastanka kisle krme, je vrenje. Pri vrenju nastaja mlečna kislina. Ta ima lastnost, da zeleno krmo c-iranja (konservira). Vrenje povzročajo drobnoživke ali bakterije. S krmo pridejo v silosno jamo različne skupine bakterij Med njimi so tudi takšne, ki ne tvorijo mlečne kisline, ampak masleno in ocetno kislino. Ti dve kislini po povzročata gnitje ln propadanje krme. Zato je pri siliranju, pri polnjenju silosa, izredno važno, da ustvarimo takš.ne pogoje, ki so ugodni za razmnoževanje in hitro delovanje skupine bakterij, katere tvorijo mlečno kislino. Omogočiti je torej treba mlečno-kislo vrenje, preprečiti pa ocetno in masrleno vrenje. Prav tako \o treba preprečiti delovanje povzročiteljev trohnenjta, raznih plesni in podobno. S tem, da ustvarimo predvsem pogoie. ki *o notrebni bakterijam mlečno-k'slega vrenja, že onemogočimo delovanje naštetih škodljivih bakterij. Zato je nujno vedeti, ▼
siliranju
kakšnih pogojih delujejo mleč-no-kisle bakterije.
V skupino bakterij mlečno-kislega vrenja spadajo predvsem tri vrste bakterij. Med seboj se razlikujejo po tem, da se ene razvijajo pri toploti 8° do 30 0 C, ostali dve vrsti pa pri toploti 45" do 55° C. V nobenem primeru pa ne sme biti prisoten zrak. Poleg navedene toplote in odsotnosti zraka je potrebna v krmi, ki jo želimo lilirati, še primerna vlaga in radostna količina sladkorja (ogljikovih hidratov). Iz sladkorja oziroma ogljikovih hidratov na-jtaja mlečna kislina kot rezultat delovanja vseh treh vrst mleč-no-kisllh bakterij.
V kolikor ne bi z dobrim tla-'•enjem rastlin pri polnjenju al-iosa iztisnili zraka, bi se hitre-|e razmnoževale naštete škodljive bakterije Ta povzročajo jredvsem razpadanje, gnitje be-Makovin. Vsa silaža, bi se seveda pokvarila. Zanima nas predvsem postopek siliranja, ki zagotovi pripravo dobre silaže
Z ozirom na to. da H omogočimo detovanje skupine drobno-/ivk, ki delujejo pri toploti 8" do 30ftC, ali pa skupinam, k! delujejo pri toploti 43* do 55° C, razlikuiemo mlačni ln topli način siliranja.
Za toplo siliranj« Je treba v čim krajšem času zagotoviti \ zeleni masi, ki s« silira, toploto
2
in silaži
45 0 do 56 0 C. Postopek Je takle: rastline, namenjene za siliranje, pokosimo in jih pustimo ležati na soncu približno 8 do 10 ur da uvenejo. Tako zmanjšam* odstotek vlage v teh rastlinah približno na 65% do 70 "/o. Za-tem jih zvozimo do silosa, zre-žemo in pokladamo v silos bre/ tlačenja. Ko je v silosu približno 1.5 do 2 m debel sloj, prenehamo s polnjenjem. Sedaj j< treba čakati pol dneva do l dan da se dvigne toplota na 45" do 55° C. Ko smo to dosegli, ta sloi dobro stlačimo in ponovno polnimo. Postopek se ponavlja, dokler ni silos napolnjen S toplim načinom siliranja se nekoliki zboljša slabo krmo, kt poštam iti« prebavljiva. Slaba stran tega načina pa je razmeroma težak postopek pri polnjenju. Ce skrbno ne pazimo, je več možnosti za razvoj nezaželenih bakterij in s tem seveda večja ver-letnost, da se silaža pokvari Zato, ta način v praksi, zlasti pri kmečkih, manjših silosih n priporočljiv. Uporabljali bom< redno rajši mlačno siliranje.
Mlačno siliranje Je enostavnejše. Z nekoliko vestnosti pr polnjenju silosa Je uspeh zagotovljen. Dobre strani tega načina so: polniti Je mogoče ob vsakem času, v lepem, hladnem In celo deževnem vremenu. Zgu-be hranilnih snovi »o le od 10 *'< do 20 %. Ni potrabrve nikakršno
kontroliranje toplote, za razliko od toplega načina siliranja Rastline za siliranje pokosimo in takoj odpeljemo v silos. Zagotoviti je treba toploto okrog 20ne sme pa biti preko 30 ker M se ie pojavile škodljive bakterije, krmo je treba čim '•olj zrezatl, da se laže stladl in tako iztisne zrak ter se izcedl 'Morebitna odvisna vlaga. Tem 'ahtevam bo mogoče ugoditi, če ">nmo upoštevali sledeča navo-lila:
1. Pravo toploto bomo dosegi 'ako, da rastline za siliranje ko-■imo ln še sveže (neuvele) vozi-no do silosa in jih sproti čim krajše režemo. V prevročih dneh ni priporočljivo kositi in polniti silosa, ker se tedaj krma oreveč segreje. Najprimernejš čas za polnjenje silosa sta sep-
ember ln oktober, po potreb oa Se tudi november. Ce si pripravljamo silažo tudi za polet-<e. polnimo silos v maju.
2. Iz krme, ki jo siliramo, moramo čim bolj Iztisniti zrak in oreprečiti kasnejši dostop zraka Zato le treba zelene rastline *im krajše zrezati. Koruzo 1r sončnice režemo na dolžino B ~m, ostale rastline pa na okror 1 cm, takoj polnimo silos tet mrotl kar najbolj tlačimo. Tn velja načelo, da ne bo nikdn> nreveč stlačeno. Seveda mornjr biti tudi stene silosa gladke brti vsakih razpok, vogali pa 'aokroženl (na to Je paziti pr! "radnji, zato Je najboljši okrogel silos), dn ne bi po Wl> pc/M* prihajal zrak v sllaino meso. Silos   napolnim«   naenkrat, po
ne odkupna poitja, trgovina n drobno
le kriva...
Na članek v Dolenjskem listu pod naslovom »V trgovini ni vse v   redu« In na članek podobne
vsebine v Slovenskem poročevalcu, je ostro nastopilo novomeško Zadružno trgovsko podjetje. Trdijo, da so navedbe v članku neresnične.
Kot je bilo zapisano, smo dobili podatke na posvetu predsednikov in poslovodij kmetijskih zadrug novomeškega okraja v Novem mestu D. avgusta. Čeprav brez teh navedb vsak potrošnik na lastnem žepu lahko občuti, da preskrba trga z raznimi kmetijskima proizvodi pri nas mo^no šepa. se nam zdi kaj malo verjetno, da b> vodilni ljudje kmetijskih zadrug na tako resnem posvetu poročali neresnico. Tudi navedbe in dokazi Zadružnega trgovskega podjetja potrjujejo, da v trgovski mreži res ni vse v redu. Takole pravijo:
»Od kmetijske zadruge Skocjan niso nikdar kupili jabolk po 13 din m jih prodajali po 25 din (verjetno je bilo to katero drugo podjetje, ki prodaja na drobno, tai ne zadružno). Pač pa so kupili od te zadruge jabolka po 14 din že po navedeni konferenci. Ta jabolka so prodali v Ljubljano po is din tn so Imeli pri njih izgubo, V NOVEM MESTU PODJETJI ZA PRODAJO NA DROBNO NISTA HOTELI PREVZETI SADJA V PRODAJO, Zadružno trgovsko podjetje pa nima trgovine na drobno, da bi lahko Interveniralo. Podobno je bilo spomladi s češnjami. Ko so bile češnje poceni, jih ni hotelo vzeti v prodajo nobeno podjetje na drobno, tako da Je ZTP potem samo postavilo stojnico in prodajalo češnje na drobno, samo da Je zbilo cene.«
Te navedbe ZTP In Se vrsta drugih le še bolj osvetljujejo razmere v trgovini. Torej samo po zaslugi kmetijske zadruge Šentjernej, ki je edina to poletje Intervenirala s cenami n,i novomeškem trgu, so cene Jabolk padle pod 30 din kg, čeprav po okoliških vaseh sndje gnije, ker ga kmetje ne morejo vnovčiti. Navzlic intervenciji KZ Šentjernej, kar je treba samo pohvaliti, pa je med odkupno in prodajno ceno sadja še vedno M kmetu, in dve tretjani trgovski mreži.
Čimprej Je treba Izvoliti pri trgovinah Svete potrošnikov. Le z njimi bo mogoče odpravit) neso-cialistlfne odnose nekaterih trg. podjetij do potrošnikov.
žica.;.
žico so delno porabili pri prej omenjeni rekonstrukciji omrežja v Žužemberku, konkretneje v Stranski vasi, to je oni del Žužemberka, ki je na desni strani Krke in ki ga naši ljudje vedno imenujejo Stranska vas, ki pa nima nič skupnega z zaselkom, ki leži v podaljšku te Stranske vasi in ki je dejansko, kot navaja pisec, dobil elektriko aprila 1949. Gre torej za nesporazum v imenih naselij, ne pa za bistvo. Demontirane žice je bilo 340 kg in ne 400. Kar je je ni bilo porabljene v Stranski vasi, je šla s predpisanimi dokumenti preko obrata Grosuplje v predelavo, ker je bila nerabna. Za vse te »mahina-cije« ima podjetje v svojem arhivu pismene dokumente, ki so interesentom na razpolago.
Lepo je, da se pisec tako vztrajno zavzema za interese vaščanov vasi Zalisec, Reber in Cvibelj., Zdi se nam pa, da bi bila mnogo uspešnejša pot za obnovo predvojnega stanja električnega omrežja v teh vaseh osebni stik med Interesentom, izvajalcem in oblastjo.
Postavlja Pa Se tu generalno vprašanje, ki ga Je žal uredništvo iz neznanega vzroka v našem prvem pojasnilu izpustilo — kdo bo Investiral obnovo trifaznega omrežja v vaseh Reber, Cvibelj ln Zalisec. Korist-nik je znan i« upravičen, izvajalec je tudi znan in pripravljen, le krivca vsega tega — in ta krivec je posledica vojne — nl- Tone Stajdohar
Direktor podjetja Elektro Ljubijana-okolica
možnosti v enem dnevu (zato ie priporočljivo, da je več jam). Ko je napolnjen ln dobro stla-sen, damo na zbito silažo okrog 30 cm plev in počakamo 1 do 2 dni, ker se še precej vleže. Najkasneje po dveh dneh nane-semo na silazno maso povrh plev pregneteno mastno ilovico, jo dobro nabijemo ter zamažemo Dobro je treba zamazati zlast: ob stenah in v vogalih. Ker se <!lirana masa vlega počasi še nekaj dni, se pogosto zgodi, d^i nabita ilovica razpoka ter pro-oušča zrak. Zato je treba kaki> 10 dni silos vsak dan pregledati morebitne razpoke na Ilovici pa zamazati.
Ponekod ne zadelajo napolnjenih silosov z ilovico, ampak uporabljajo drug material. Na -»leve nanesejo namesto ilovice Živo apno ali pa nasujejo neka i cm debelo plast ovsa ali ječmena. Jo navlažljo, da skali in tako prepreči dostop zraka. Dobro je tudi to, glavno je da se '.raku zapre pot.
3 Primerna vlaga Je zelo važna za pripravo dobre silaže Najprimernejša vlaga Je okrog 70 %. To vlago ugotovimo, če 'rezano zeleno krmo stisnemo ■i pestjo. Pri tem ne sme postati mokra, ko Jo spustimo, pa ff fiočasl sama razleze. Ce tak<' stisnjena, zrezana masa ostane v kepi itn ne razpade, Je prevažna, če gre prehitre naraien. je pa preeuha.
Pogosto je na razpolago za 'Hiranje prevlažna zelena masa Na primer pregosto posejana koruaa, otavlč, mlad« datelja,
9 tem tednu nabiramo:
Cvet bele deteljice 140 din, rmana 50 din, jesenske rese 90
din.
List volčje češnje (beladone) 150 din, oreha 40 din, borovnice 70 din, robide 36 din, maline 40 din, lapuha 60 din, pljučnice 90 din.
Rastlino hribske rese 260 din, urhovke 60 'din, rmana 30 din, jetičnika 100 din, njivske mačehe 120, jeternika 180 din, ko-pitnika 70 din, smetlike 100 din, gladišnika 40 din, materine dušice 30 din.
Korenine gladeža 65 din, srčna moči 160 din, bele čmerike 100 din, baldrijana 260 din, troben-tice 120 din, bibernelice 220 din. malega divjega janeža 300 din, volčje češnje (beladone) 120 din
Lubje krhlike 60 din, češmina od palic 1 din.
Bibernelica in mali divji janež cveteta belo, pri nabiranju pazite, da ne bi nabirali napačnih korenin, ki so po listih zelo podobni.
IOIIOIOIOIOIOD>
Spojitev RK šentruperta in Mirne
Nedavno sta se združili organizaciji RK dosedanje občine Mirna !n Sentrupert. Na sejo je
mokre rastline v času deževja in podobno. Za odstranitev odvisne vlage je pri velikih si-losnlh stolpih napravljen na dnu poseben jašek. Pri kmečkih .silosih to ni potrebno. Ce je silazna niasa premokra, damo m\ dno primerno plast plev ali slame, ki vpije odvisno vlago. V skrajnih primerih pa se pleve ali slamo lahko meša med silazno maso. S tem se sicer nekoliko poslabša kakovost silaže, odstrani se pa škodijiva odvisna vlaga. Zgodi se tudi, da imamo za siliranje presuhi material. V tem primeru je premalo vlage To je tam, kjer sllirajo zrelo koruznlco. Oktoberska ali celo novemberska koruznlca Ima le okrog 30 % vlage ali pa še manj. V takih primerih je potrebno mešanje z bolj vlažnim rastlinami, če nI teh na razpolago , pa koruznlco med polnjenjem škropimo z vodo. Paziti p;* moramo, da ne škropimc preveč.
Kar Velja za zrak, velja rud! za vlago. Paziti je treba, da ne bi v napolnjen in zaprt silos prihajala voda, oziroma vlaga. Zato mora biti silos pokrit, čeprav s preprosto streho. Prav tako ne sme vhajatl voda skoz: stene ali dno silosa. Zato Je treba vsako leto pregledati steno silosa, vsako najmanjšo okvaro ali razpoko pa sproti popraviti. Vedeti moramo, da kisline, ki nastajajo v silaži, razjedajo celo zdrav zid, Če so razpoke, pa Jt razjedanje še močnejše. Naj omenim, da moramo na to cl«j»tvo paaitt tudi pri
prišlo 17 predstavnikov Rdečega križa, ki so izvolili nov občinski odbor RK, v katerem je predsednik Franc Zupan, podpredsednik Matija Brezovar, tajnik Franc Leskovec, Meta Belovskv je blagajnlčarka, člani pa Leopold Ajdišek, Alojzija Potrbin, Anton Kolenc, Leopol-dina Gregoričič, Anica Vrban-čič, Ivanka Jerovšek in Olga Brezovar. V nadzornem odboru so Vladimir Brce, Dane Celar in Mira Mirt. Izvolili so vodje posameznih sekcij in se pomenili o obsežnem delu^ ki čaka Rdeči križ v novi občini.
M. Brezovar
Občinska gasilska zveza v Ribnici
Pretekli teden so se zbrali v Ribnici delegati dvanajstih gasilskih društev s področja nov« ribniške občine k prvi seji, na kateri so izvolili občinsko gasilsko zvezo. v Za predsednika zveze je bil Izvoljen Milan Ce-Šarek. Odbor občinske gasilske zveze šteje 12 članov in 3 članski nadzorni odbor. Izvolili so tudi 14 delegatov za okrajno konferneco gasilske zveze v Kočevju. Naj še omenimo, da je bil za poveljnika gasilskih čet na območju občine'izvoljen Ivan Robar. Na seji so razpravljali tudi o drugih tekočih zadevah. Sprejeli so dopolnilni pravilnik občinske gasilske zveze ter predračun za drugo polletje 1955.
gradnji silosne jame. Ce le mogoče, naj bo jama v Ilovnati ali glinasti zemlji, ki že sama po sebi ne prepušča vlage. Na peščenem terenu morajo biti zidovi silosa trdnejši, grajeni iz boljše mešanice, ker je pritisk zemeljske vode ob deževju v takšnem terenu močnejši. Zapomnimo si: silaža v katero zateka voda, se bo gotovo pokvarila.
4. Za delovanje bakterij, ki povzročajo mlečno-kislo vrenje in s tem tvorbo mlečne kisline, je potrebna poleg že naštetih treh pogojev še hrana, ki Jo predelajo v mlečno kislino. Mlečna kislina je tista, kl silažo konservira. Takoj ko Je v si-LaŽ) zadostna količina te kisline, so že dani pogoji za očuvanje silaže za daljšo dobo.
Za hrano uporabljajo omenjene drobnoživke sladkor ln ogljikove hidrate. Teh snovi je dovolj v koruznih mlečnih storžih, v sončnicah v polnem cvetenju, v krompirju, topinam-burju, v sladkorni ln krmskl pesi, v sirku, zlasM v sladkornem slrku, v kapusnlcah (oh-rovt, kavla, zelje). Manj pa Je ogljikovih hidratov v travah in deteljah, krmnih mešanicah, v *itu za krmo (oves, rž) v »o]i, lupini in dr. Nje težko z uspehom slllrnmo, če so same. Prav lahko pa Jih siliramo pomešane ( rastlinami prve skupdne. Re več, v takšni zme.M močno 'boljSajo vrednost silaže, ker Jih ^bogatijo i beljakovinami. Da bomo omogočili In poživili dela mlete« kislih bakterij, naj to
2985
56
Stev. 34
»DOCEKJSKI LIST«
Stran 8
Z okrajne skupščine vojaških vojnih invalidov
V »Invalidskem vestniku« smo brali pod gornjim naslovom sledeče poročilo:
»V Novem mestu so Imeli skupščino okrajnega odbora Zveze VV1 preteklo nedeljo. Značilno za to skupščino je to, da ji ni prisostvoval niti eden predsednik množičnih družbenih organizacij in ljudskih oblasti iz okraja, kar ne izpričuje dobre povezanosti in sodelovanja invalidske organizacije tega okraja s tamkajšnjimi organizacijami in organi ljudske oblast;. Tudi udeležba delegatov je bila bolj pičla, saj niti dve tretjini izvoljenih delegatov ni prišlo na skupščino.«
Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da okrajni odbor ZVVI uredništva »Dolenjskega lista« ni obvestil o svoji letni skupščini (kakor tega ne delajo tudi nekatere druge organizacije, ki se potem »čudijo«, Čemu o njihovem delu le malo poročamo). Zato posnemamo po »Invalidskem vestniku« nekatere glavne ugotovitve z občnega zbora:
»Iz poročila o delu organizacije, ki ga je na skupščini prebral predsednik, je razvidno, da je v dosedanjem novomeškem okraju včlanjenih v Zvezi VVI 1807 invalidov in da je v okraju le 22 osnovnih organizacij, kar Je vsekakor premalo in bodo
morali misliti na povečanje števila osnovnih organizacij, da jih tako vse bolj približajo članstvu.
Med letom so poskrbeli za obdaritev otrok padlih borcev in drugih socialno šibkih Članov ter so v ta namen porabili 320.000 dinarjev. Obdarovali so 213 članov.
Stipendije prejemajo 304 otroci padlih borcev in ima OLO v svojem proračunu v ta namen določenih 6 milijonov dinarjev. V počitniške kolonije in na taborjenja gre letos iz novomeškega okraja 376 otrok padlih borcev. Tudi dopolnilno šolo so imeli za te otroke v Smihelu pri Novem mestu. Letos jo je z uspehom končalo 25 otrok pa-di;h borcev.
Iz poročila Je bila nadalje razvidna precejšnja aktivnost osnovnih organizacij. Tako je osnovna organizacija v Novem mestu priredila med letom za svoje članstvo tri poučne izlete, enega v Rog na Bazo 20, enega
ALKOHOLIZEM hromi telesne in duševne sposobnosti odraslega človeka, a deluje kot strup na mlado in manj odporno otroško telo! Matere, vzgojitelji, starši — ne pozabite tega!
na zgodovinsko partizansko postojanko Frato in enega k Bece-letovi jami v Zagrad. Izletov se je udeležilo lepo število članov.
Zelo aktivna je tudi osnovna organizacija v Trebnjem, ki je iz lastnih sredstev samo za spomenik padlih borcev prispevala 500.000 din in dala tudi precej podpor svojim socialno šibkim članom. Za člane so organizirali Izlet na Bazo 20 in se na povratku iz tega izleta udeležili tudi odkritja spomenika v Pod-hostl. Tudi osnovna organizacija Trška gora je priredila za svoje članstvo izlet, v Dolenjskih Toplicah pa ga pripravljajo za prihodnje dni.
Na področju osnovne organizacije Novo mesto delujejo tri invalidske športne skupine: kegljaški, šahovski in strelski krožek. Pripravljajo pa še ustanovitev krožkov za namizni tenis in balinanje. V obstoječih krožkih je nad 30 članov. To športno udejstvovanje invalidov okrajni odbor Zveze VVI močno podpira.
Predsednik glavnega odbora zveze tov. Franc Krese je po ugotovitvi pomanjkljivosti skupščine govoril o predvidenih spremembah in dopolnitvah Zakona o vojaških vojnih invalidih, o invalidski organizaciji v novih občinah ter o združitvi okrajnih odborov Zveze VVI Novo mesto in Črnomelj.«
Z NAŠW KRADEV
TO in ONO
IZ V E Ll K O LAS K E OBČINE
9. avgusta je bilo v Velikih Laščah prvo zasedanje ljudskega odbora nove občine. Na njem sta bila prisotna tudi predsednik okraja Kočevje tov. Pirnat in narodni heroj tov. Ožbolt.
Za novega predsednika je bil izvoljen Murko Marolt od Gregorja, za podpredsednika tov. Ahec iz Turjaka, za tajnika pa je bil imenovan dosedanji tajnik Golobic Branko. Novi olbčinski odbor je tudi zaprisegel.
Novi predsednik je obljubil, da si bo prizadeval za napredek občine in zaprosil odbornike, -da bi mu pri tej težki in odgovorni nalogi čimveč pomagali.
Pri slavnostnem kosilu, katerega sta se udeležila tudi tov. Pernat in Ožbok, so se o marsičem pogovorili. •
Iz zimskega spanja se ie prebudila strelska družina v Ortne-ku, ki želi, da bi spet zaživel ta lepi sport. V načrtu imajo zgraditev novega modernega strelišča, ki bo ustrezalo vsem potrebam društva. Tudi pionirji bodo dobi'li svoj prostor t njem, kjer se bodo lahko učili streljanja z zračno puško. Uspeh je zagotovljen, če bo le maio dobre vo-
$P0kTINTEL£$NAVZG03A
Atletski dvoboj mladinske reprezentance Hrvatske: Slovenije
V nedeljo, 21. avgusta je bilo v Kočevju veliko atletsko tekmovanje med mladinskima reprezentancama Hrvatske in Slovenije. Organizator tekmovanja je bilo TVD Partizan, ki jo je odlično izvedla in zasluži vse priznanje. Za tretje medrepubliško tekmovanje je bilo v Kočevju veLiko zanimanje, saj se je zbralo na štadionu Partizana nad tisoč gledalcev, ki so bili priča zanimive borbe mla-d.h atletov.
Po odigianju himne in dviganju zastav je prisotne pozdravil predsednik TVD Partizan, Tone Cuk. Po govoru se je ob 9.40 pričelo tekmovanje, ki Je prineslo sledeče rezultate:
MLADJJiO - tek 100 m: Meles Anton (Hrvaška) 11,3; Zaje Boris (Slovenija) 11.4.
Tek 200«n: Vrančić Zvonko (Hrvatska) 23::3t Torkar Polde (Slov) 23.7.
Tek 400 m: Vrančić Zvonko (Hrvatska) 50.9; Brezruk Rudi (Slov.) 53.6.
Tek 800 m: Stros Rok (Slovenija) 2:00.3; Lorber Rudi (Slov.) 2:02.4.
Tek 1500 m: Hafner Franc (Slo-ven.ja) 4:06.6; Saraga Miroslav (Hrv.) 4:09.4.
Tek 110 m — ovire: Miler Branko (Hrv.) 15.2; Kolnik Mirko (Slov.) 15.3.
Tek 1500 m — steeple chase: Si-monič Vlado (Slov.) 4:46.6; PrezelJ (Hrv.) 4:50.0.
Štafeta 4 x 100 m; Slovenija 44.8; Hrvatska 44.9
Skok v višino: Markulin Aleks (Hrv.) 175, LončariČ Ivica (Hrv.) 175.
Skok s palico: SlabLnac Branko (Hrv.) 4.00; Miler Branko (Hrv.) 3.90.
Skok v daljino: >*jer Branko (Hrv.) 6.93; Lončarić Ivica (Hrv.)
6.54.
Troikok:   Kolnik  Mirko (Slov.)
13.98; Markulin Aleks (Hrv.) 13.33. Met krogle «kg:   Penko Igor
(Slov.) 16.15: Berjak Zvonko (Hrvatska) 14.98.
med rastlinami za siliranje vselej najmanj ena tretjina rastlin, ki so bogate na ogljikovih hid-dratih. Tako bo uspeh zagotovljen.
S tem v zvezi omenjam, da v ZDA uvajajo siliranje čistih detelj, zlasti lucerne, brez vsakih dodatkov. To se pri nas smatra še skoraj nemogoče. Tako al lira jo le v velikih silaznih stolpih, v katere vložijo po 150 kub. metrov silaže in več. Siliranje jim zelo dobro uspe. Detelje za silažo pokosijo, jih pustijo ležati na soncu, da ovenejo na 65 do 70 % vlage, nato pa v sončnih dneh polnijo »llose. S tem dosežejo pogoie, podo+me toplemu načinu siliranja. Zaradi lastne teže sillrane mase nastane močan pritisk, ki popolnoma iztisne zrak. S tem je v glavnem omogočeno siliranje tudi za rastline z manjšo količino ogljikovih hidratov. Farmerji zelo veliko silirajo detelje. V več primerih pa uporabljajo razne dodatke. Tako dodajajo na eno tono silazne mase po 36 kg melase aH 68 kg zdrobljepe (iro-tane) koruze ali razne kisline. Večkrat pa jih mešajo z drugimi rastlinami, podobno kakor se priporoča pri nas. Siliranje samih detelj ln trav za naše kmečke prilike sedaj še nI primerno. Drugače je z večjim državnimi posestvi, ki Imajo velike silose. Ta posestva bi v primeru slabega vremena v času spravila, mogla uspešno sili-ratl detelje s primesjo organskih kislin.
Toliko v pouk vsem, ki Imajo Siilose, ali so si ^ih zgradili v tem letu. O gradnji silosov ln siloanlh jam in o krmljenju 1 silažo, pa se bomo pravocaeno ftpgovorlll v Dolenjskem ldstu.
diska 1,5 kg: Penko Igor 50.15; Kuba Zeljko (Hrv.)
Met
(Slov.) 43.69.
Met kopja: Kastelic Ivan (Slov.) 56.25; Slabinac Branko (Hr.) 54.94.
Met kladiva 5 kg: Berjak Zvonko (Hrv.) 69.20; Zupančič Marko (Slov.) 53.86.
MLADINKE — tek 100tn: sta-mejčič Draga (SI.) 12.4; Frank Nada (Hrv.) 12.8.
Tek 60 m: EškiČ Mira (Hr.) 8.0; Frank Nada (Hr.) 8.1.
Tek 60« m: Slamnik Anica (SI.) 1:36.5; Hiršter Anuska (Hr.) 1:48.3.
Tek 80 m — ovire: Stamejčič Draga (SI.) 11.9; Petanjek Mira (Hr.) 13.2.
Skok v višino: Matij ak Nada (Hr.) 140; Rozman Marjana (SI.) 140.
Skok v daljino: Stamejčič Draga (SI.) 5.42; Matijak Nada (Hr.) 4,80.
Met krogle 3 kg: Kretič Boža (Hr.) 11.98; Čopek Evgenija (Hr.) 11.69.
Met diska: Copeflc Evgenija (Hr.) 35.62; Vrtošnik Rajka (Hr.) 31.21.
Met kopja: Sknjanec Irena (Slovenija) 34.08; Ocvirk Marjetka (SI.) 30.30.
Štafeta 4x10« m: Hrvatska 52.6; Slovenija diskvalificirana zaradi nepravilne predaje.
V skupni oceni je zmagala Hrvatska s 142:133 točkam. Mladinci Hrvatske so zmagali nad Slovenijo z rezultatom 87:84, mladinke pa
s 55:49.
A-i
NOGOMET Črnomelj : Novo mesto 3:2 (2:2)
Pred dolenjskim? nogometaši Je tekmovanje za pokal, ki bo v soboto in nedeljo v Kočevju. Ker vemo, da so novomeški nogometaši brez igrišča,, kjer bi imel: vsaj trening (te imajo sedaj na lahkoatletsketn stadionu na Loki) nas je začudila izredno dobra in duhovita igra na trening tekmi v
ODBOJKA Novomeščani osvojili pokal v Kočevju
Kočevski Partizan je v soboto in nedeljo organiziral velik odbojkarski turnir mošk!h ekip. Za zmagovalca je Turistično društvo Kočevje darovalo lep kristalni pokai. Turnirja se je udeležilo osem ekip iz vse Slovenije. Te so bile razdeljene v dve grupi. Dve najboljši moštvi sta se plasirali v finale. Od dolenjskih moštev so sodeloval!: zvezni ligaš novomeški Partizan. Partizan iz Črnomlja in Partizan iz Kočevja.
V prvi grupi Je bMa zmaga No-vomeščanov že pred začetkom več al: mainj Jasna. Premagali so Jesenice s 3:1, Črnomelj in Kranj pa sta odpovedala kar s 3:0. V drugi skupini so zmagali igralci Kamnika, druga pa je bila Radovljica.
V finalu so Novomeščani premagali Kamnik s 3:1, Radovljico ln Jesenice pa s 3:0. Tako so osvojili prvo mesto in prehodni pokal kočevskega Turističnega društva.
Se razpored tekem v Jesenskem delu zvezne odbojkarske lige:
Prvo tekmo bodo Novo»..-*ščanl Igrali na tujem igrišču, ln sicer v Zagrebu z Mladostjo (27. avgusta).
4. septembra bodo Igrali doma l Spartakom lz Subr>tice. Istega dne bo v Novem mestu tudi mladinsko prvenstvo Slovenije v od-
bojiki za moške ekipe. Tudi naslednjo tekmo dne 11. septembra bodo igrali doma z Novim Beogradom. 25. septembra bo v Novem mestu sodeloval lanskoletni državni prvak Crvena zvezda iz Beograda, nato pa bodo Nov: meščani odpotovali v Beograd, kjer se bodo pomerili z 2elezn:čarjem bi Partizanom. V zadnjem kolu se bido srečali z Branikom v Mariboru. M. F.
Črnomlju. Z lahkoto so osvajali nasprotnikovo igrišče. Skoraj celo igro so igrali na polovici domačinov in vendar so tekmo izgubili. Kaj Je vzrok?
Ni igrišča, ni golov, kjer bi prerzkušali udarce. Vsi napadalci novomeške enajsto"!;? so hoteli ? žogo v gol, ker so bili brez občutka za streljanje. Toda vseeno so bili tako Novomeščani, kot gledalci s tekmo zadovoljni. Veliko se pozna izkušena roka trenerja Slovana lz LJubljane, ki v Novem mestu služi vojaški rok in trenira domače moštvo. Njemu se Je predvsem zahvaliti za napredek, ki je v zadnjem času viden. S tako igro in z boljšim streljanjem na gol, jim pokal v Kočevju ne bo ušel.
V Črnomlju je vse moštvo, razen bekov, dalo odlično igro. Posebno se je odlikovala halflinija. Oba gola za Novo mesto je dal Borut Kožuh. M. F.
0=0
Razpis drugega polfinalnega turnirja za prvenstvo Novega mesta
Ker Je letošnje Število kandidatov za prvenstvo Novega mesta precejšnje, se Je Šahovsko društvo Novo mesto odločilo organizirati dva Izbirna turnirja, kjer bo pet prvoplasiranih dobilo pravico sodelovati v finalu za prvenstvo Novega mesta. Poleg teh desetih šahistov, ki se bodo kvalificirali preko polflnalnih turnirjev, bodo v finalu igrali tudi drugo n prvokategorniki, ki imajo direkten vstop. Finalni turnir bo novembra in decembra ln bo glavno merilo pri določanju udeležencev individualnega prvenstva Dolenjske februarja 1956.
Lep uspeh dolenjskih atletov
V nedeljo, 14. avgusta Je bilo v LJubljani mladinsko prvenstvo LRS. Udeležba je bila kar zadovoljiv«, enako tudi rezultati. Posebno razveseljivo je, da »o se uveljavili tudi atleti iz Črnomlja ln Kočevja. Presenečenje tega tekmovanja )e zmag,-) neremca z Semiča v teku n9 300« m «*d renomiranim aH*t.Oin M'.;1 =i n om 17. LJubljane Derganc )« po n.-.tn'u atletskih stroko^ n takov izrazit talent za dolg« proge in upamo, da bomo Slovenci dobili končno tudi na daljsln progah dober kider. Njegov prv! start na 3000 m z rezultatom 0:16.6 nam vse pove.
Po tekmovanln je Atletsk« zveza Slovenije sestavila reprezentanco, ki bo 20 avgusta v Kočevju nastopila proti mladinski reprezentanci Hrvatske. Mtrl ostalimi so tudi sledeči:
Kastelic (CrnomeH) — kopje, Clhol (Kočevje) — krogla, Torkar (Kočevje) — tek 100 m, Simonič fCrnomell) — lsnom ovire, Der-dfinc (Semič) — 1500 m ovire, nič (Crnomelt) — višina (rezerva) ln Mu«te (Črnomelj) — kopje (rezerva). Kolari«
Tudi Torkar Iz Kočevja 1e ugodno presenetil ter lahko tudi od nlega pričakujemo le dobrih rezultatov Od ostalih atletov so ne še l/kazali: Kastelic (Črnomelj), ki Je v metu kopja že drugič osvojil slovnsko prvenstvo, kakor rudi Clhal (Kočevje) v metu krofTle.
prste« med drugim tudi omenjeno da je Franc Blatnik Iz Ratja st 12 pomagal Vinku Vidmarju iz Ratja št. 32, ko Je slednji začel na svatbi v F.stlu 30. aprila 1955 razgrolati ln napadati navzoče goatf, NsJcnadRp se .ie ugotovilo, pr,no Blatnik dejansko nI bit na alvađtttf svetb! ln da torej takrat M r«w«J«\ n!t! n: bil udeležen w1 najwts l»ato* I Vn j non v'idr.->*.-J«»^. N*Y*d*nJ H*nm»r , • trm rvpi«.v-j«»t-r.o — Krwj.nAivo j
1 je, saj je tudi vojaška posadka olbljubila vso ipomoe pri izgradnji strelišča.
V zadnjem času se prebivalci pritožujejo, da jim izginjajo kokoši ali pa da so tatici poskušali svoje spodobnosti okoli kokošnja-kov. Tako je v noči od 28. na 29. julija obiskaJa Vkantove v Zlebiču »lisica« in odpeljala štiri kokoši :n petelina. Vendar je bila Kanca tako usmiljena, da jim je eno kokoš pustila zadavljeno v bližnji koruzi, da bi jo imel: za nedeljo.
Čeprav je bilo vsem jasno, da je bila na delu »lisica« v človeški podobi, je niso takoj javili Ljudski rm'.ici iz nerazumljive bojazni do nje. Priporočamo, da ljudje vsako najmanjšo tatvino ali poizkus takoj javijo Ljudski malici, da bo iahko že v kali zatrla take podvige ali pa zasledila nepridiprava. S prikrivanjem in nespametno bojaznijo se daje tatovom le pogum za nove tatvine.
Hotel v Ortneku je zaseden. Največ gostov je iz Srema in Banata, ki se navdušujejo nad .lepotami naših krajev. Ker je za vse prtjavijence premalo prostora, bo treba drugo leto poskrbeti, da se hotel še razširi, kar bo
D0RIS
Kolonjska voda in toaletno milo
Tovarna
Zlatorog
Maribor
Prvi pol finale je že za nami. Avsec je osvojil prvo mesto, dru-31 je bil Fink. Oba sta obenem dobila tudi II. kategorijo. Ostali tiije finalisti so Bojanič, Hrovatič in VerbiC.
Drugi polfinale se bo začel septembra. Pravico udeležbe imajo vs: tretjekategorniki, ki niso sodelovali na prvem polfimalnem turnirju. Pet prvoplasiranih si tudi tu pridobi pravico sodelovati v finalu, dva najboljša pa bosta dosegla tudi II. kategorijo.
Kakor se obeta, bo ta turnir po kvaliteti skoraj presegel prvi polfinale. Med favorite sodijo Klemene, Prime, ing. Sodnik, Bar-tolj, toda tudi na ostale je treba računat!. Presenečenja tudi tokrat ne bodo Izključena.
Prijave za turnir se zbirajo do 1. septembra. M. F.
»Razvalina življenja« v Podbočju
V nedeljo 14. avgusta so člani KTJD »Stane Koriri« v podbočju v obnovljeni dvoran; KZ zaigra-: Fm/garjeve dramo »Razvalina življenja«. Režirala je Helena Zorkova. V aplosrumi so igralci l*po odiitraM avoje vloge In res zadovoljili gledalo«, ki so napolnili dvorano do »»divjega kotička. Uap*hu i«re je pripomogel *udd ofcuamo opremljen oder in sploh vsa prenovljena dvorana. Vseka or pomeni naša nova dvtrana krepak korak za razvoj prosvetnega udejatvova-nja v našem kraju. Da smo jo lahko uredili, se moramo zahvaliti tudi OLO KrSko in požrtvovalnim prosvetnim delavcem pod vodstvom iol. upravitelja tov. Zupančiča v Podbočju. Seveda bo treba še marsikaj za izpopolnitev odra in za zunanjo podobo doma. Čestitamo našim Igralcem; naj bi načrlno prirejali igre, saj v Podbočju ne manjka hvaležnih igralcev.
za pospeševanje turizma na Dolenjskem velikega pomena. Tu imamo vse pogoje za turizem. Zato bi bilo umestno ustanoviti turistično Jruštvo, ki bi skrbelo za propagando v tisku, radiu itd. ter organiziralo izlete in bodo tako obiskovalci spoznali lepote našega kraja. Pozimi pa bo tu lepa sezona za smučarje in san-karje.
M. P.
Šofer rešil avto
Preteklo soboto je šofer Ivan Kalič vozil avto znamke »Pionir«, last Državnega posestva Snežnik. Na cesti proti Banja Loki se mu je med precej hitro vožnjo nenadoma odlomil volan. Kaliču je le z največjim naporom in prisotnostjo duha uspelo, da je ustavil avto tik na robu prepada. Da mu to ni uspelo, bi zdrvel v prepad in od novega avtomobila bi ostal le kup ruševin. Podjetje je šoferja nagradilo z večdnevnim dopustom.
Cet.
Predgrod ob Kolpi
Jelke v bližnjem gozdu Gra-ščica so letos izredno medile. Sladka tekočina je kar kapala z dreves. Belokranjski čebelarji iz raznih krajev so pripeljali v bližino gozda okoli 220 čebelnih družin na pašo, vendar so bili za kakih 14 dni prepozni. Nastalo deževje je preprečilo nadaljnje medenje jelk. Več sreče so imeli domači čebelarji, ker je bilo nekaj prvih dni mede-nja sončnih, brez dežja.
Z odlokom občinskega ljudskega odbora je bilo ustanovljeno mizarsko podjetje. Začasno bo imelo svoje prostore na Paki v hiši Jožeta Lukaniča. Gradnja mizarske delavnice je predvidena na grajskem marofu
Gostovanje zagrebške »Komedije« v Novem mestu
Člani zagrebškega gledališča »Komedija« so v nedeljo 21. avgusta gostovali v Domu JLA v Novem mestu. Dali so veseloigro sodobnega dunajskega dramatika Hansa Schuberta »Zašto da se ne ženimo« (Zakaj bi se ne oženili). Prijetna, duhovita
DOGOVORJENE CENE ZA SVEŽE SLIVE
Na sestanku sekcije za sed-nje in povrtnino zvezne trgovinske zbornice 20. avgusta so bile dogovorjene najvišje odkupne cene za sveže slive. Po tem dogovoru bodo odkupna podjetja plačevala sveže slive največ do 15 din za kilogram, slive za sušenje do 10 din kg, slive za žganje do 6 din kg, slive za izvoz in za marmelado pa do 8 din kilogram. Za podjetja, ki se ne bodo držala teh cen, je predvidena kazen od 50.000 do 2 milijona din. Podjetja lahko odkupujejo tiidi ceneje, vendar morajo upoštevati proizvajalčeve stroške in odkupne cene ne bi smele biti nižje od teh.
in v najboljšem smislu razvedrila. Igra ima vse odlike pa tudi slabosti nekdanje stare šole dunajskih, oziroma avstrijskih komediografov, vendar Uspešno opravi svoj namen: duhovito se zabavati. Bila pa je mojstrsko zrežirana in je izpričala sloves, ki ga uživajo člani zagrebške »Komedije« doma, sedaj pa smo jih imeli priliko videti tudi v Novem mestu. Naj nam uprava Doma JLA tudi vnaprej preskrbi takih gostovanj.
za zadružnim domom v Predgrađu. Za upravnika podjetja je bil imenovan Marko Rezek iz Deskove vasi.
Hrušk in češpelj letos ne bo veliko, toliko bolj pa so poln« jablane. Letina jabolk bo prav obilna. J. Š.
Drobne iz ribniške doline
Košnja otave je že v polnem razmahu. Travniki in logi so spet oživeli in kosci že na vse zgodaj v širokih redeh podirajo travo. Tudi druga košnja je kar zadovoljiva in bodo kmetje na-kosdli precej sena. Težave so samo v sušenju zaradi slabega vremena, ki je nagajalo tudi pri prvi košnji.
Letos so v naših krajih sadovnjaki lepo obrodili in si obetamo dobro sadno letino. Temu je veliko pripomogla tudi večja skrb za sadno drevje spomladi, ko je večina sadjarjev očistila drevesa, so gnojili in podobno. Sadjarjem bi priporočali, da čimveč sadja posuše, ker bodo imeli od tega več koristi, kakor pa če sadje sprešajo za mošt, ki nima nobene prave vrednosti.
-žem.-
V KARLOVCU SO ODKRILI  HUD GOSPODARSKI
KRr"INAL
»Karlovački tjednik« poroča, da so kriminalni organi pravkar zaključili s preiskavo v podjetjih »Tehnopromet« in »Tehno-material«, kjer so odkrili dose-daj največji gospodarski kriminal. Na podlagi preiskave je Javno tožilstvo že sestavilo obtožbo proti 22 osebam teh podjetij. Vsi so skupno obtoženi za 201 kaznivo dejanje. Obtožnica ima 180 strani, kar pomeni toli-
ko kot šest velikih številk »Karlovčevega tjednika« na šestih straneh. Škode je zaradi odkritih malverzaeij in drugih kaznivih dejanj skupno nad 5,273.000 din. Na razpravi, ki bo v kratkem na Okrožnem sodišču v Karlovcu, bo zaslišanih 54 prič. Trdijo, da bo to največji kriminalni proces po vojni v Karlovcu.
DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
Popravek
v na*em listu Je bilo n. maja 19M t Mankn »Kariraj aoeim lz U.-vtja j« trato* odlotoo nt«ptfct n«
Ne pozabite: vsak naročnik »Dolenjskega lista« je ZAVAROVANI
KINO Kino KRKA Novo mesto
Od 26. do 29. avgusta: sovjet&ki film »Ana okrog vratu«.
Od 30. avgusta do 1. septembra: ameriški film »Clovn«.
Kino doma JLA Novo mesto
37. In 28. avgusta: angleški film
»Odveden«. Od 30. avgusta do 1. septembra:
francosiki film »Prijateljice no-
Ci«.
Kino Dolenjske Toplice
27. in 2». avgusta: ameriški fiilm »Na nebu ni cest«.
30. avgusta: ameriški film »Sled v luki«.
31. avgusta in l. septembra: amer. film »Steklena menežerija«.
Kino Trebnje
27, ln 28. avgusta: Italijanski film »Trubadur«. Predstava v nedeljo ob 15.30.
Kino Mokronog
27. tn 28. avgusta: italijanski film »Volk z gore Sila«.
Kino Črnomelj
27. ln 28. avgusta: »Mesečnik Bonifacij«.
30. in 31. avgusta: »Driavnd sovražnik«.
Kino JADRAN KoCevje
26,*do 28. avgusta: ameriški film
»Mirni človek«.
31. avgusta in 1. septembra: angl. film »V!d*m mračnega tujca«.
MALI OGLASI
V SLU7.BO SPRFaTMEIM gospo-dijsko ootnočnioo v »tarosti od 35 do 4K let !t tr:čl\n«kl družini, ki 1e veSča kuhan n in ima veselje rto ot*x>k. Naslov pri upravi lista. (450)
KMETIJSKO POSESTVO Crmoš-njlce pri Semiču proda, dva starš traktorja A Chalmes, en traktorski peresni kultivator. eno 12-redno sejalnlro za žito, en vprežnl obrnfnlnil plug, en vprežni dvobrazdni plue, dva dvorrclna seialnika ta koruzo, eno siioreznieo, dve reporezni-cl, eno stisknlntco za sadje, en sadni mlin, eno vodno 'urbino 4 KW ln tri električne dlname
UPOKO.tfn VDOVEC, trezen — zdrav, brez otrok, brez posesti, n« dežel) želi spoznati dobrosrčno žensko zaradi ženitv. Ponudbe na upravo 11?ta. (455)
M\IUK)l)A.r Tt ITTSA v Novem mestu — 2 stanovanji in trgovski lokal. Informacije: »Usnje-', Novo mesto.
TRr.OVSKF.OA POSLOVODJO takoj sprejme Kmetijska zadrusa. — Pismene ponudbe z navedbo kvalifikaoiie i>n praksa poslati r>* upravo KZ Ortnek. Nastop •hidrb« t«troj.
Dežurna zdravniška služba v Novem mestu
Do 4. septembra bo imel dežurno zdravniško službo dr. Miro Vodnik.
OBVESTILO
V Novem mestu bo tretji letni živinski sejem v torek, 30. avgusta 1955. — Občinski ljudski odbor, Novo mesto.
Okrajna cestna uprava v Novem mestu obvešča, da bo okrajna cesta št. 1523 (Bistrica — Gabrijele — meja okraja proti Kr-melju) zarada gradbenih del od 29. avgusta 1955 do preklica za ves promet zaprta.
Promet se preusmerja na republiško cesto St. 331 (Sevnica — Trebnje).
Obveščamo vse svoje stranke, da bomo v zvezi s pogodbenimi razmerami s/trgovinskimi podjetji ln nove uredbe o mletju žita in mlevskih izdelkov ter njih prodaj (Ur. list FLRJ št. 31-55) ođ i. septembra dalje prevzemali žito od strank — kmetov ln obenem izdajali mlevske izdelke le vsak ponedeljek v tednu. Da ne bo kakih nesoglasij, naj si vsak-
do zapomni odrejeni dan, ker v drugih delovnih dneh ne bomo mogli prevzeti žita, ne izdajati mlevskih izdelkov. Povejte tudi tistim, ki ne bi brold tega obvestila. - Mlin KovačiČ, Novo mesto.
Na učiteljišču v Novem mestu
bodo popravni izpiti 2. septembra ob 8. uri, popravni izpiti sprejemnih izpitov in naknadni sprejemni izpiti pa 3. septembra. Začetek pouka je 6. septembra ob 8. uri.
Na qsnovni šoli v Novem mestu Je začetek pouka 6. septembra ob 8. uri. Učenci prvih razredov se zberejo 5. septembra ob 9. url v osnovni šoli. Ravnateljstvo
RAZPIS
Na osnovi čl. 33 Uredbe o kmetijskih zadrugah razpisuje upravni odbor K Z Žužemberk mesto upravnika. Pogoji:
nižja gimnazija, verziranost v trgovski stroki in daljša komercialna praksa, perfektno znanje administracije, izurjenost v orga-n'izacrji nabave, odkupa in prodaje in v pospeševalnih odsekih. Osnovno znanje iz kmetijstva, — Plača po tarifnem pravilniku. -» Pismene ponudbe na upravni odbor KZ Žužemberk.
SZ MATIČNIH URADOV
Novo mesto
Pretekli teden Je bilo rojenih 12 decikov in 14 deklic. — Poročila »ta se: Horvat Herman, delavec in Ana Kos, zasebnica. oba iz Novega mesta. — Umrla sta: Judnič Jakob, kmet, 66 let, iz Kota pri Semiču. Herle Ivan, avto-mehanik, 26 let, iz Radeč pri Zidanem mostu.
Črnomelj
Pretekli teden Je bila rojena ena dekli£a in en deček.
Poročili so se: Burazer Božidar, avtomehanik iz Črnomlja. In Je-lenič Jožica, uslužbenkn lz Su-hora pri Metliki. Plevnik Franc, kmet iz Črnomlja ln Tome Ana, delavka iz Tanče gore. — Čestitamo!
Umrl je Ribič Rade, vojak lz Lužan pri Bosanski Gradiški, star 20 let.
Iz novomeške porodnišnice
Pretekli teden so rodile: Majer Fanika iz Nemške vasi pri Ribnici -- deklico. Vrščao Terezija iz Male Bučne vasi pri Novem mestu — deklico. Turk Marija lz Starega Loga pri Kočevju — dečka. Zupančič Milka iz Sentlov-renca pri Vel, Loki — dečka. Žemljic Marija iz Llvolda pri Kočevju — dečka. Balkovec Angela iz Podklanca pri Vinici — deklico. Barle Elk« iz Roj prt Vel. Loki — dečka. Avguštin Jožefa iz P od turna pri Dol. Toplicah — deklico. Gričar Marija iz Ločne pri Novem mestu — deklico. Se-ničar Feniks iz Krke (pri Novem ftfceta Kristina iz
Fodgrada pri Stopicati — deklico. Bukovec Hema iz Vel. Loke — deklico. Struna Angela iz Klečeta pri Zbk. — dečka, Plut Terezija iz Gabra pri Semiču — de&k«. Bučar Bronislava iz Podturna pri Dol Toplicah — dečka. Kobetić Frančiška lz Drežnika pri Vinici
— deklico. Hlebec Alojzija iz No-Vega mesta — dečka. Stangelj Štefka  lz Prihoda pti Jesenicah
— deklico. Peterle Ida iz Vel. Cirnika — deklico. Perše Jožefa lz Sentruperta — deklico. Luter-šmid Danica iz Koblerjev pri Kočevju — dečka. Novoselič Anica Iz Šentjerneja — deklico. Novak Jožefa iz Jablana pri Minni peči
— deklico. Cestitamol
KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jeršina Franca, kmeta s Catežke gore je zagrabil mlatilni stroj in mu poškodoval desno roko. Ramuta Ano iz Osojnika je na poti z njive nabodel vol in ji poškodoval desno nogo. Ovičar Mi jo, delavec iz Oneka pri Kočevju, je padel z voza in si poškodoval glavo, obe toki in levo nogo. Pišem Ano, gospodinjo iz Luže pri Dobrniču je oplazila 6trela po levi strani telesa. Rrulc Nace* sin kmeta iz Gor. Kronova 1 Je (padel s kolesa in si poškodoval obe iključnlcl in glavo, vrhovec Alojza iz Iglenka pri Vel. Loki Jo brcnil kon1 ln mu poškodoval desno rokn. Senica Jože, delave; iz 6uhora pri Dol, Toplicah, si je g srpom poškodoval levo r&Jtu.
Btran 4
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 34
GRAD LUKNJA
2 km severno od vasi Prečna Cb potoku navzgor !2vira v ozki dolinici pod gradom Luknja Temenica, podzemski odtok Temenice, ki ponikne pri Ponikvah in pride pri Luknji že tretjič na dan pod imenom Prečna. Takoj pod izvirom žene elektrarno. V bližini je velika podzemska jama, ki ima baje podzemsko zvezo z gradom 'Hmeljnikom. Na močni skali nad izvirom stoji grad Luknja (danes ruševina). Prvotni grad je bil še bolj v skale umaknjen, streljaj proč od sedanjega. Grad je nekdaj veljal za najbolj utrjeni grad na Dolenjskem. Bil je zelo podoben Predjamskemu gradu nad Postojno.
Prvotni grajski lastniki so bili gospodje Lukenjčani. Nato je bil last Erazma Predjam-skega, lastnika Postojnske Luknje. Okoli leta 1490 je postal deželno knežja last. Cesar Maksimilijan ga je 1494 izročil v fevd rodbini pl. Gallenberg Po ženitvi so ga 1550 dobili grofje Gallit ki so razpadajoči grad restavriraU. Zgradili so tri stolpe z zidovi in hodniki, obdali pa so ga z globokim jarkom, čez katerega je držal
dvigljiv most. V dobi turških napadov so se v grad zatekali tudi okoličani. Poznejši lastniki Luknje (Luegg) so bili od leta 1759 dalje (odkar obstoji deželna deska) sledeči: 1. Jožef grof Barbo pl. Bo-štanjski, 2. Evgen grof Barbo pl. Boštanjski. 3. Od 25. III. 1827. leta dalje Vincenc baron Schiveiger Lerchenfeldski (ki je bil tudi lastnik gradu Oto-čec). 4. Anton pl. Fichtenau (od 2. VII. 1827 dalje, ki je kupil grad za 22.000 goldinarjev). 5. Franc Langer (poznejši vitez plemeniti Podgoro). 6. Do leta 1945 je bil rapidno propadajoči grad last Franca Seidla, pok. trgovca iz Novega mesta.
Grad Luknja ni bil večkrat napaden le od Turkoii, temveč tudi od raznih drugih roparskih tolp. Tako n. pr. 19 VIII 1827. leta ob 9. uri zvečer od tolpe 16 Bošnjakov. Ti so prišli preko Kočevskih hribov skozi Sotesko, . Gor. Polje in Stražo ter vdrli v grad Luknjo Odnesli so 800 goldinarjev in sre-brmno, se navečerjali in napili iz dx>eh škafov' vina ter pobegnili v smeri na Jurko vas  čez most v Vavti vasi.
Grad Luknjo je imel pred Fr.
Seidlom grof Thurn. Od njega ga je kupil Josip Košiček, posestnik in ključavničar iz Novega mesta, ki je sezidal lu-kenjsko elektrarno. Košiček je prodal Luknjo Vinku Bonu, veletrgovcu v Krškem, ki je napravil jez pri elektrarni. Od Bona je kupil Luknjo trgovec Franc Seidl iz Novega mesta,
od tega pa odvetnik dr. Tom-šič_ iz Ljubljane.
Grad z izvirom Prečne je priljubljeno izletišče Novome-ščanov, saj je oddaljen le 6 km od Novega mesta. Prijeten popoldanski izlet v Prečno in Luknjo vas bo zadovoljil, če si morda doslej še nikoli niste ogledali razvalin lukenjskega gradu.
liladež naj bi se raje imenoval bodež
V ameriškem   slovenskem ča
sop:su »Nova doba«, objavlja Anton Terbovec v rubriki »Vsak po svoje« razne, na duhovit način obdelane zgodbe in vsakdanje doživljaje ter dogodivščine. V eni zadnjih štev.Jk se je spravi! na ime zdravilna rastline gladež. Takole )o opisuje:
»V Dolenjskem i istu, ki izhj ja v Novc-n mestu, »jju b.'.i kakšna zdravilna ze!:sca naij se nab.rajo in koliko trgovcu plačujejo zanje. Pri nekaterih pridejo v postev cveti, piri drugih !:sti, pri nadalj-nih korenine. In sem bil presenečen, ko sem med zdravilnimi rastlinami našel tudi gladež; posušene korenine istega da se plačujejo po 65 din kilogram.
Angleške aH latinske označbe za to rastlino ne poznam, toda gladež je z bolečimi črkami zapisan v mojih spominih iz boso-ipetih let. Rastlina požene vsako leto nz večletnih korenin kar čedne, z drobnimi rožnacimi cveti okrašene grmičke, ki se subverzivno vključijo v travno občinstvo, to najra,ji po peščenih travnikih   ki   pašnikih. Bosopeti
VLADO LAMI T:  Lukenjske razvaline (1955)
Koliko je prispevala mladina za razvoj socialistične domovine
Izredno pomembno je delo, ki ga je za razvoj domovine po osvoboditvi opravila mladina. Samo za tri mladinske proge: Brčko—Banoviči, Samac—Sarajevo in Doboj—Banjaluka ter zf Avtocesto Beograd—Zagreb so mladinske brigade izkopale in vgradile malo manj kot 25 milijonov kubičnih metrov zemlje in kamenja, zvrtale 5017 metrov predorov in zgradile 103 mostove v skupni dolžini 6373 metrov.
Od osvoboditve do V. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije, v začetku leta 1953, je samo na 70 najpomembnejših objektih naše petletke delalo 1.200.000 mladincev. Dali so okrog 60 milijonov prostovoljnih delovnih dni. Sodelovanje pri manjših, pa prav tako važnih delovnih akcijah je bilo seveda še veliko širše. Kaj vse je mladina storila, sploh ni mogoče ugotoviti.
Spomin Trdinove sosede
Na novomeškem pokopališču na odd. 5/2, stoji lep spomenik z napisom:
JANEZ TRDINA slovenski pisatelj rojen 29. maja 1830 v MengSu umrl 14. julija 1905 v Novem mestu
Kadar vidim ta spomenik, se spomnim, kako smo otroci od daleč opazovali Janeza Trdino; zdel se nam je silno zanimiv in meni je dobro ostal v spominu. Naša hiša je bila bližnja soseda Trdinove. Trdinova hiša je danes last notarjeve vdove Ivane Mastnak. Vrt pri hiši je sedaj povečan, ker je bil pokojni notar Mastnak kupil Knobleharje-vo hišo, jo podrl in prostor spremenil v sadovnjak.
Ob Trdinovem času je Trdinova hiia imela vrt, ki je mejil na Andresovo zemljišče in Berg-manov vrt. Sredi vrta je stala uta, vsa poraščena z divjo trto. Paleti, kadar je bil pisatelj doma, je večino dneva prebil v tej uti in pisal. Stanoval je v sobi na severnem vogalu hiše. Okna so bila obrnjena proti Trški gori. na vzhodni strani pa
proti Gorjancem. Razen Trdine ,e v hiši stanoval še njegov sorodnik, znani starinoslovec Peč-nik.
Janez Trdina je bil visoke, doke postave. Okrog vratu je vedno nosil rdečo ruto, ki jo je /sak dan. preden ai Jo je zavedal, strepal skozi okno. Stregla mu je majhna zenička, Segačka ;o ji rekli. Hrano mu je nosila .z bližnje Tučkove gostilne.
Kadar so naša mati imeli sre--O, da so v loteriji zadeli ambo, so dali vsakemu otroku krajcar. Z njim so tekli k Tučkovim kupit biskvitni piftkot. Ob takih orilikah smo videli pisatelja sedeti v družbi novomeških profesorjev Jeraja, Virbnika, Ignaca Hladnika in drugih. Največkrat je pa sedel sam, bral knjigo ali si kaj beležil. Včasih je 5el na sprehod s profesorjem Mihaelom Markičem. Trdina je mel popotno palico, učenjak Markič pa dežnik. Devetdeset-ietni, sedaj že pokojni živino-?dravnik Skale mi je pripovedoval, da je pisatelj v Brummer-jevi gostilni kar stoje popil kozarec vina. Brummerjeva gostil-
na je bila na Bregu, kjer je sedaj gostilna Lampret.
Pisatelj je bil izrazit samotar Obiskov ni sprejemal. Le nekoč ga je obiskal prof. Marinko. Dijaki so izvohali, da se je šel zahvalit za prispevek, ki ga je Trdina podaril tedanji dijaški kuhinji.
Kakor je bil legendaren gospodar hiše, Janez Trdina, taka ie bila tudi hiša sama. Ko so oopravljali streho, so za dimnikom našli lonec, napolnjen z na-poleondori (cekini). Ob tej priliki so ljudje pripovedovali, da je bila za časa francoske okupacije v tej hiši gostilna in da je bil Napoleon velik prijatelj gostilničarke; govoril je z njo v tujem jeziku in ob vsakem obisku njo in služinčad bogato obdaroval z napoleondori.
Trdina je imel svojo hišo rad. Po njegovi smrti jo Je kupil upokojenec Ivan Hrovat, od nje-ga jo je kupila Gartnarjeva in jo potem prodala notarju Mast-naku. Ta je hišo temeljito popravil in povečal vrt.
Hedvlka Svajger
pastirčki pa smo neštetokrat prišli v prav nediplomatične stike s tem zeliščem in posledic n: treba praviti, že sam spomin nanje je boleč.
Zdaj bertm, da je gladež prišel ne samo v sodobno literaturo, ampak celo v častno družbo zdravilnih zelišč. Kot je zapisano, plačujejo gladeževe korenine po 65 d;.n kilogram, če bi mogel, bi k tej ceni še jaz primak-n:J kak dolar, samo da bi ga v vsej Sloveniji] izkopali in prodali vse gladeževe korenine. To bi prihranilo sodobni bosopeti mladini v Sloveniji tisoče gladeže-vih zbodljaiev ter sledečih operacij in bolečin.
Pri vsej zadevi pa ostaja ne-odgovorjeno vprašanje, zakaj so naši predeči je tisto zahrbtno rastlino imenovati: gladež; bolj primerno bi bilo ime bodež«.
Pornografija jim prinaša velike dcbič!<e
Ameriški demokratski senator Kefauaer je začel preiskavo o vzrokih mladinskega kriminala. Prišel je na sled družbi, ki se je pečala s prodajo umazanih slik, pornografičr.ih filmov tn spolzke literature mladini. Ta trgovina je imela zveze po vsej Ameriki in je vrgla letno 300.000 dolarjev dobička.
Senator je zaslišal razporo-fenko Mary Tager iz Calaforni-je, ki je bila že obsojena zaradi razpošiljanja takega blaga. S svojim bivšim možem sta pri tem poslu zaslužila dnevno po 3000 do 4000 dolarjev in sta v kratkih mesecih naložija v banko 750.000 dolarjev. V tej nečedni trgovini sodelujeta ameriški film in televizija.
Bercška nadloga v Kaliji
Policija v Milanu je začeia preganjati berače, ki so postali mestu že prava nadloga. Nekega berača je kaznovala z denarno globo kar 396 krat, vendar ga doslej ni mogla odvrniti od beračenja. Dnevno je »nafehtal« po ulicah od 2C0O do 3000 lir.
Levi v kovcrnl
Ko je gostoval cirkus Hagen-beek v mestu Charleville v Franciji, je neznanec odprl kletko levov in 12 jih je odšlo na sprehod po mestu. Enajst jih je zavilo skozi- odprta vrata neko restavracije, kjer so pospraviii vso meso v kuhinji in lokalu. Lastnik cirkusa in njegovi pomočniki so šli takoj na delo in polovili vseh enajst levov. Precej strahu je prestal lastnik restavracije, ki se je skril pod mizo. Prav njega si je izbral lev za vzglavnik, vendar mu ni storil nič zalega. V spomin na ta nenavadni obisk je lastnik preimenoval svoj lokal v »Restavracijo pri levih.«
PRED ZBOROM XII. SN0UB
Napad na papirnico pri Radečah
Bi-lo je julija 1944. V naših tiskarnah je močno primanjkovalo papirja. Zaradi tega je Glavni štab Slovenije odredi. XII. brigado, da napade papirnico »Piatnik« pri Radečah, pripelje na osvobojeno ozemlje večje količine papirja, tovarno pa onemogoči za nadaljnjo proizvodnjo.
Prvi so odšli v akcijo brigadni obveščevalci, ki so že pred napadom zbrali vse podatke Med drugim so tudi sporočili, da so v tovarni trije kamioni in dva osebna avtomobila. Zaradi tega so odšli v akcijo z brigado tudi šoferji.
Bilo je lepo julijsko popoldne, ko so se vse enote XII. brigade zbrale nad vasjo Brezovo, pri takratni meji, in se pripravile. na akcijo. Ko je na zemljo legel mrak, je brigad-' krenila na dolgo nočno pot Spuščali smo se po dolini Ja-blanice, ozki in globoki soteski, dolgi kakih 10 km. Ce b' bila brigada v tej soteski napadena, bi se ji prav gotovo slabo godilo. Potem smo šli skozi požgano vas Dule, mimo močno utrjene postojanke Preska, katero je brigada blokirala.
daniti se je začelo, se je brigada približala papirnici. Obenem so bile postavljene zasede proti Litiji in Radečam z nalogo, da bi zadržale morebitno nemško pomoč.
Ko se je predhodnica približala tovarni, so stražarji oddali proti njej nekoi'ko strelov, v-endar so se kmalu predali, ko ao videli, da je tovarna obkoljena. Razen nekaj oboroženih Kočevarjev sta bila v tovarni ;amo dva Nemca — gestapovca, ki sta se tudi predala.
Direktor tovarne je bil nek: nemški grof, katerega pa nismo .lašli doma. Zato smo zahtevali ključe od njegove »visokorodne soproge«. Gospa grofica pa niso bili nič kaj voljni dati klju-iev in je to moral storiti tovarniški čuvaj. Ta je bil malo bolj uvideven in je šel celo z nami in sam odklenil skladišče. Borci so takoj začeli nakladati papir na tovorniške kamione in na nekaj voz. Poleg papirja smo ob tej priliki dobili v tovarni tudi več sanitetnega materiala in hrane za naše bolnišnice, pa tudi na oba osebna avtomobila nismo pozabili.
Ko so kamioni že zavoztli iz
V Lukovku (občina Trebnje) so nedavno odprli gasilski dom
Prva vozila »M0T0M0NTAŽE« v Novem mestu gredo na trg
Pred dobrim letom se je porodila zamisel, da bi organizirali oddelek »Motomontaže« na osnovi dogovora z nemško tovarno motornih vozil DKW. Po dolgih in zamotanih procedurah in neštetih ovirah ter porodnih težavah, zaradi katerih so mnogi mislili, da s to koristno zamislijo ne bo nič, je »Motomontaža* pred dnevi dobila prvo večjo pošiljko rezervnih delov za motorna vozila. V veliki, svetli montažni dvorani, ki bo te dni popolnoma dograjena, so takoj po prihodu pošiljke začeli z delom. S pomočjo strokovnjaka iz tovarne sestavljajo iz dospelih delov, in deloma tudi domačih, serijo motornih vozil te priznane nemške tovarne. Med vozili, ki jih sestavljajo, so osebni in rešilni avtomobili, poltovorni in tovorni avtomobili za rezervne prevoze, majhen avtobus ter motorni kolesa od 75. do 350 kub. cm.
»Motomontaža« je dobila pošiljko rezervnih delov po pogodbi, ki jo ima s to tovarno Brez kakih posebnih jamstev je tovarna poslala to prvo, dokajš-njo pošiljko rezervnih delov, zraven tega pa še serijo specialnega orodja. Brez posebne II-
Domačija v Zuničlh ob Kolpi — počitek po delu
Zjutraj okoli pol treh, ravno ; tovarne, so  minerji zaminirali
v tovarni kotle in stroje. Sledila je močna detonacija in visok plamen je razsvetlil okoU-co prav tja do Kuma.
Ob povratku je brigada zaplenila Kočevarjem več konj in goveje živine.
Po tako uspeli akciji je bilo razpoloženje borcev seveda zelo dobro in tudi borbenost je dosegla svoj višek. Fantje so bil1 zelo navdušeni, ko so zvedeli, da bomo ob povratku napadli še postojanko Presko. Čeprav je bila ta močno utrjena, saj je imela v zemljo vdelane bunkerje in je bilo v njej okoli 80 dobro oboroženih vojakov, so jo borci v nekaj minutah s pomočjo bomb zavzeli. Svabo-branci so v paniki jn presenečenju zbežali in pustili v postojanki celo pečenega prašiča, mnogo orožja in municije. Ime-li so tudi precej mrtvih in ranjenih, od naših borcev pa je bil ranjen samo eden. Padel ni nihče.
Tuda ta akcija XII. slovenske udarne brigade je v celoti u-spela, saj je brigada likvidirala močno utrjeno postojanko Presko, pripeljala na osvobojeno ozemlje veliko količino papirja in drugega materiala, kar pa je najvažnejše — onemogočila je nadaljnjo proizvodnjo tovarne v prid nemških fašistov. Boris Savnik
Utrinki
Iz gostih oblakov se rad ulije dež, a iz gostega dima rad švigne plamen.
Kamen sicer daje iskre, a s plamenom ne gori nikoli.
Ce te zaloti ploha, ne glej, kje je najlepši dvorec, temveč kje je najbližji kozolec.
Vsaka rast gre najprej v globino, a šele potem v visino.
Sam sebi si lahko zelo blizu, ali pa tudi zelo oddaljen.
Dobra ruda malokje sama sili iz zemlje.
Sama cena še ne pomeni in ne predstavlja vrednosti blaga.
Pravo ceno marsičesa zveš šele potem, ko je že prepozno ...
Preteklost je šola, sedanjost je temelj, a čas je faktor bodočnosti.
Tajnost je samo tako dolgo tajnost, dokler je ne poveš drugi osebi.
V tišini nastajajo navadno vsa velika dela, a v miru se rodi in raste ljudsko blagostanje.
Vse na svetu je minljivo, le
spremembe so večne.
VAS, KI BO OSTALA DVA MESECA BREZ ZVEZE S SVETOM
Avstrijska policija je sporočila, da bo vas Wayer v štajerskih Alpah popolnoma osamljena. V to vas sploh ni mogoče priti drugače kot po edini planinski cesti. Na to cesto, pravzaprav gorsko pot, se je zrušil kos hriba in jo popolnoma zaprl. Strokovnjaki so precenili, da bo trajalo dva meseca, preden bodo spet odprli prehod. Vas bodo ta čas oskrbovali s helikopterji.
cence, samo na osnovi pogodbe ali takoimenovane kooperacije, lahko »Motomontaža« doda uvoženim delom do 33% domačih delov materiala. To znatno po-cenjuje vozila, ker za te dele niso potrebne devize. Ko se bo »Motomontaža« usposobila za izdelavo posameznih delov še v višjem odstotku nasproti uvoženim delom, ji bo tovarna dala potrebno licenco.
Led je prebit, začetek važnega gospodarskega podjetja, ki ima gotovo veliko bodočnost, je tu. Gotovo se bo »Motomontaža« v kratkem času razvila v podjetje, ki ne bo pomembno samo za novomeški okraj, pač pa za vso republiko. Zasluge za nastanek podjetja imajo posamezniki, ki so v to zamisel vložili obilo truda In o katerih bomo pisali oh drugi priliki. Prva vozila, odnosno . serijo vozil, bo >• ."Motomontaža« razstavila na jesenskem zagrebškem velesejmu. Kupcev ji ne bo težko dobiti, saj se že sedaj oglašajo vsak dan.
OKROGLE BODIČASTE
LETOS JE POLETJE »Jutri me za gotovo obisči.* »Prav, ampak kdaj: frred na-Hrvom aH po foalivu? *
PODKUPOVANJE »Otoženi ste pa tudi podkupovanja  zasledovalnega organa.*
»To pa ni res, tovariš sodnik: nikogar nisem podkti.poval!*
»Kako da ne: policijskemu psu, ki vas je zasledoval, ste ponujali klobaso!*
VODA JE NEVARNA »Te ni sram — spet * nadelan!*
Kako je prvo partizansko lutkovno gledališče potovalo v osvobojeno Ljubljano
»Ce bi le do 27. aprila 5e ostali v Metliki iin igrali... oh, to bi bilo imenitno,« je deiaia tovarišica Lojzka. Oči so jI za hip zasanjano zasijale, /ugledala se je predse Ln utihnila.
Kaj bi naj rekla, ko pa je Celo Palček vedri M njeno skrite želje. Lojzka bi rada skočila vsak dan tudi domov v Benro vas... In nt' bi se vrnila praznih rok. Proste pogače, bele, nizke, rumeno zapečene, kar trde in težke bi prnesla ... Aj, to bi bile okusne! Celo slane 1/i bile. In ne bi ponujala l:i<tkarj»m samo proste poliče, ah, ne! Tudi slanino bi si rezali na koščke in 6eeeo prigrizovali. da bi bil tudi Krpan zadovoljen in palčku dopovedoval kako česen silno preganja gliste.,. »Fuj!« bi tedaj rekla Danica zgražajoče, >uh. al: si mi nevoščljiv teh nekai grižljajev''* .. . Seveda bi Krpan svojo razlago moreče razpletal in prosta pogača in slanina in čebula tn
bori ščeipec soli ne bi šla več v slast kot preje.
Pa Lojzki se želje niso izpolnile, kajti dva jutra prej so se nemirno premetavali na skednju, dokler se Drenik ni zbudil in stopil previdno ven: kaj vraga je tako nemirno po Metlikir* Prišel je hitro nazaj in dodobra predrami jen
»Krpan! Pa v liha! Mirčeeee! . •. « jih je budil živo.
Seveda je Krpan pohitel v izvidnico, seveda se je kmalu vrnil. Samo na njegovo: »Podrti! PokretU so čakali in lutkovni oder je kopnel, Slo je ko namakano. Tovariši so raznaŠali velike tesarske kobile, tovarišici pa sta z lastnimi nitmi povite lutke zde-vali v dolg plitek zaboj. Krpan se je vrnil po pomoč: voz nnj mu gre kdo pomagat priipel jat...
Konja?!...
»Kar mislimo si ga,« je dejal nasajeno.
Pravzaprav se še nI zdanilo, ko so potiskali voz proti Bra-čiki; Drenik je rklal in poprosil] so tega, poprosili onega, dokler se jih ni usmilil voznik bolniške kolone. Privezali so lutkarski voz za onega in dolga kolona se je vila proti Do-bravicam, Gracu, Črnomlju in dalje proti Vinici.
Dež, dež, dež... Odpreči so morali, kajti bolnica je krenila drugam, lutkarjem pa je bilo ukazano na desno. Ali kako?
P rib renčalo je četvero rumenih, velikih I (ženi >ov Lutkarji so jih obcudofacO jrlrda-li, toda ng nobenem ni bilo zanje prostora. Po v Set »v France je odbijal. »Smo za vojsko,« je ponosno zagotavljal, da so se skromno spraševali toki kot Krpan, ki ga je dičila celo značka za enaiošt trideseto leto: »Kaj ali mi nismo pnrtiza ni .. . TL France
ti!
i'
e nam
prideš r* malini...« Spet so
čakali v dežju partizanskega usmiljenja in na partizansko srečo, ki se jim pa je proti jutru vendarle s soncem vred nasmehnila. Voz in par konj so i z t a k n i 1 i, nekajkrat v/.dih-nili ho— ruk!. naložili zaboj, natovorili kobile, osrečoni posedli na vrh voza — in že od-drdrali po trdi Lujizijani onstran Kolpe. Gladko je tekel voz, prijetno so se počutili, llatt) Drenik. ki se mu je videlo, da je s kmetov Hotna, kajti veste je ravnal s konji in vedno o pravem času jo znal reči: »1—hot!« ali »Bista— hor!«
Pa so se pod večer znašli v čedni hiši sitne siaro penzln-nistke, ki se ji je pod vplivom čaja in sladkorja razvezal Je-zik. Priznala i<\ ie nekdo njenih pri usta.ših, kar ji povzroča skrbi im nndle/na za-gnvarjnrtja pred ljudsko oblastjo. Tisti prvi dan so lutkarji dozivali veliko vznemirjenje: slišali so sopihati in vriskati vlak. Gledali so. kam bi se dejali, al: pogled na lokomotivo z veliko rdečo zvez<l> spredaj in viseče grozde par-
tem partizanskim vlakom, jih je pomiril.
Prav za pravoslavno veliko noč so prikazovali Jurčka in tri razbojnike v Srbskih Mo-rfevlcah naslednji dan pa daleč v (Jurskem Kolaru - - v Delnicah; ta«« P« j^' partizanske lutkarje našlo povelje: V I jubljaooi In so se vra&ll: Maj je raztegova] harmoniko. Drentk |e rafal, Peoča kuhala. Danica, Lojzka, \lm'-e ln Krpan, Palček in Pavliha pn so prepevali do ohripelosti. kajli svoboda je tu in ni se jim treba več bnti presenečenj ne na cesti ne na ovinkih. Spotoma so zvedeli da je osvobojen Zagreb. Na Vinici je bilo vse živo obisk obilen, Inrček je nastopal oholo, Pavliha pa še bolj. Predstava Jur-ček in trije razbojniki je bila obogatena z novim prizorom V Radijskih vesteh |o bila namreč prioličrna ujenljiva persifla/a ni Hitlerja. Brž z njo na oder I
V Novo mosfo so lutkarji pritresli razmajane kosti v sredo največjega navdušenja, igrali pa niso reč, knr stn se
tizuiov, ki so se prevažali s krpati in Mirčc pribUuila na
neke motorje in šla na novi službeni mesti. Ostali so pa oddali konja in hrepeneče ča_ kali na prevozno sredstvo. Kadili so zaplenjene nemške Son-dermisehaag, da so jih usta
sala bolsko pokla. čakali in čakali na mostu, dokler po enem tednu ni prišel penje kamion CT - KPS. ki je vo/.il Ljudsko Pravico čez Novo mesto v KoČevje, Visoko so m> lutkarji utaborili na kamion, potegnili triglavke BW ušesa in radodarno razmetavali Pravico med
radovedne ljudi, kadar je ropotal kamion skozi manjša naselja, kajti ustavljal se ie le v večjih, da je šofer hladil i n napajal razgreta pljuča ža. rečega motorja,
17. maja pa se je kamion ustavil preti frančiškansko dvorano v Ljubljani. In tu se je spel izkazalo Prvo partizansko lutkovno gledališče s svojim Jurčkorn in tremi razbojniki. Kolikokrat so zaigrali, tolikokrat je Palček ustrelil iz puške v oder. Lepo Število lukenj ..,
Hlnko Wilfan
»Ne morem  pom-agati, če me pa večno muči žeja.* »Pij vodo . . .*
»Sam bog varuj! Zdrav>nik j t rekel, da imam železno zdravje. Če bi pil vodo, lahko znotraj se 7.arjavim.*
ČUDNA REČ
»Kar zdi se wi, da sem vas obraz že nekje dirugje videl.'. .*
»Ni mogoče — ]az ga imam zmeraj nad vratom.*
*   PRI ZVEZDOGLEDU
»Kajne,    tistole   je ozvezdje
Orion?*
»Ne, to je Veliki medved.* »Vraga, kako pa to v mraku
razpoznale'^'*
NESPORAZUM * /o;,   moja  hčerka   )e požrla
7.la< prstan m mora na operacijo.
Ali  jo   lahko  zaupam doktorju
Gorjancu?*
*Brez skrbi -— on je absolutn-o pniten in bo prstan tako,j vrml.*
NT.MOGOCE »Čujte:    popolnonu nohenegi dela z glavo!*
doktoir: jaz sent
rt
FntograL   »Prosim, nasmejte