Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo id uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo ▼ posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 60
Maribor, sreda, dne 28. julija 1937
Leto XII
Konkordat
in socialisti
Konkordat je pravzaprav politična pogodba med državo in Vatikanom, ki dovoljuje katoliški cerkvi pravice in predpravice. Konkordati se ne sklepajo iz notranje potrebe države in državljanov, marveč bolj pod vplivom vatikanske politike. Tako kakor vsaka meddržavniška pogodba priznava suvereniteto (neodvisno oblast) svojega pogodnika, tako določa tudi konkordat kakor tudi politična pogodba privilegije (predpravice) zase in medsebojne usluge. Konkordat je po svojem bistvu politična pogodba, to je, pogodba medsebojnih obveznosti.
Naša država doslej še ni imela konkordatne pogodbe, ker je pred vojno veljalo za posamezne dele sedanje države šest različnih konkordatov ali zakonodaj. Za Slovenijo in Dalmacijo, za ogrske dele, za Srbijo, za Črno groro, za Hrvaško: ter za Bosno in Hercegovino' so veljale različne pogodbe in zakoni.
Borba za konkordat se vrši že od leta 1922. Sedaj je konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom že podpisan in ga je narodna skupščina odobrila, ne pa še tudi senat.
Po vseh državah se prebivalstvo bori za konkordat in proti konkordatu. Pri nas je odpor proti konkordatu tem hujši, ker tvori večji del prebivalstva pravoslavna cerkev, katere politični krogi ne simpatizirajo s privilegiji, ki jih dobi katoliška cerkev s konkordatom.
Mnogo in mnogokrat so1 socialisti razmotrivali o politiki konkordatov ter pojasnjevali svoje stališče. Rekli so, da konkordatov, če usta-?avljajo politične in druge privilegi-le> ni treba. V kolikor smatrajo države Vatikan za politično ustanovo, sklepajo z njim politične pogod-kar pa po našem mennju tudi ne bi bilo potrebno-, ker je verstvo duhovno vprašanje.
Odnošaje do raznih verskih sku-Pin v državah in s tem do cerkva bi se lahko uredilo z navadnimi državnimi zakoni, ki jamčijo verskim izpovedim popolno svobodo, zakaj verstvo je čut vesti in kulture ter je zato nenaravno, če se veže s političnimi ali razrednimi koncesijami to privilegiji, za katere si morata Potem cerkev in država izkazovati posebne usluge med seboj.
Poleg teh dejstev pa imamo še politično vprašanje, ki je za mlado državo znatne važnosti. Omenili smo, da imamo v državi prijatelje in nasprotnike^ konkordata. Sedaj nastane vpiašanje, ali ne bo konkordat poostril sporov in ali ne bi ti spori odpadli, če bi bilo versko vprašanje, ki je naša notranja zadeva, rešeno
z zakonom o verski svobodi,
t(> je za vsa verstva enako in brez Politične primesi? Zdi se nam, da bi h|lo bolje.
Narodna skupščina je seveda Jflepala o konkordatu s svojega stališča, kakor ji ustrezajo zgoraj Navedeni interesi. Kakor so se naši Twife*i-' ^ko sami prepričali na °dlagi Par citatov iz vsebine kon-?ta, ki smo jih zadnjič obja-'• J? na-še stališče s kulturnega in ^ticnega vidika pravilno.
si le poravnal narol-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
3. delavska olimpijada
v Antverpnu. Nastopilo bo 27.000 telovadcev in športnikov.
V	sredo, dne 28. julija bo v Ant-werpnu pričela 3. delavska olimpijada, ki jo je organizirala Socijali-stična delavska športna internacijo-nala.
Zveza socialističnih delavskih športnih društev je bila ustanovljena 1. 1913 v Ženevi. Toda vojna je to zvezo uničila, še predno> je mogla pričeti delovati. L. 1920 se je vršil,
v	Luzernu (Švica) kongres socialističnih delavskih športnih organizacij, ki so po vojni v vseh državah silno narasle. Ustanovljena je bila Socialistična delavska športna inter-nacijonala, kateri so takoj pristopile delavske športne organizacie: An-srlije, Belgije, Francije, Nemčije, Švice, Finske in Čehoslovaške.
Zmaga fašizma v Nemčiji, Avstriji in Letski, je pomenila konec delavskih športnih in telovadnih organizacij v teh deželah (v Jugoslaviji so bile »Delavske telovadne enote .Svobode’» razpuščene I. 1930) iri močno oslabljenje internacijonaJe.
Toda ne dolgo potem zaznamuje Socijalistična delavska športna internacij ona,la nov porast. Sedaj ji je priključenih 24 zveznih organizacij ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki in Aziji, ki štejejo skupno
1,400.000	članov in članic.
Prva delavska olimpijada se je
vršila v Frankfurtu a. M. (Nemčija) 1. 1925. Udeležili so se je predstavniki 25 narodov. L. 1931. se je vršila druga olimpijada na Dunaju, kjer so
sodelovali delavski športniki, pripadniki 24. narodov.
Na letošnji tretji olimpijadi ne bosta zastopani Nemčija in Avstrija, čijih športniki so v desettisočih korakali po ulicah Frankfurta in Dunaja ob priliki prve in druge olimpijade. Pač pa bosta prvič poslali na tako prireditev svoji delegaciji Španija in Rusija, dasi Rusija še ni priključena Socialistični delavski internacionali. Nadalje pa bodo udeleženi delavski športniki iz: Belgije, Čehoslovaške, Francije, Holandske, Švice, Poljske, Anglije, Norveške, Švedske, Danske, Finske, Estonske, Amerike in Palestine.
Otvoritev 3. delavske olimpijade bo na sam dan obletnice izbruha svetovne vojne pred 23. leti.
Velika ideja, ki združuje vse delavske telovadce in športnike ter delavstvo vsega sveta, vštevši razredno zavedno delavstvo fašističnih dežel je:
Boj za demokracijo in socializem!
Boj za svetovni mir!
Zbližanje narodov s pomočjo športa in ustvaritev mednarodne povezanosti športnikov vsega sveta, je bila ideja vodnica tistih, ki so pr-
vi	pokrenili zamisel olimpijade na način, kot so ga poznali stari Grki.
Udeležba na meščanskih olimpijadah je gotovo večja kot na delavskih, saj pa tudi države prispevajo ogromne vsote za pokritje izdatkov svojih delegacij. Toda ali služijo te
Konkordat sprejet v narodni skupščini.
Senatu ga vlada predloži kasneje
. V narodni skupščini so dolgo razpravljali o konkordatu. V debatah so navajali mnoge argumente za sprejem, pa tudi mnogo proti sprejemu.
Dne 24. t. m. po 18. uri zvečer se je sestala narodna skupščina, da glasuje o konkordatu. Pri načelnem glasovanju je glasovalo 294 poslancev, in sicer za konkordat 166, proti pa 128 poslancev.
V	podrobni razpravi se ni nihče javil k besedi. V zaključnem glasovanju je glasovalo 296 poslancev, in sicer 167 za, 129 poslancev proti konkordatu.
Na seji poslanskega kluba JRZ je predsednik vlade povedal, da konkordata ne predloži senatu takoj v obravnavo. Med tem časom se bo dr. Stojadinovič skušal sporazumeti s srbsko pravoslavno cerkvijo, da ne bi nasprotovala;.
Stavke v Nemčiji... kljub terorju.
Inozemski časniki, zlasti »Daily Herald«, poroča o dogodkih iz Nemčije, iz katerih se vidi, da je v Nemčiji jako težak položaj. Vsega primanjkuje; k temu je mnogo pripomoglo pripravljanje na vojno.
Nemčija vodi kričavo zunanjo politiko, da bi prikrila notranje težkoče, vprizarja verski boj proti katolikom in protestantom, ki se ne strinjajo z režimom.
Toda enako, če ne še huje, nastopa režim proti delavstvu. V množicah ga tira pred sodišča in nihče ne sme poročati o preiskavah in sodbah. Kljub vsemu temu se vrše v Nemčiji velika delavska gibanja in preganjanje delavcev. Tako na primer je režim de-portiral 3000 rudarjev iz posarskih rudnikov, ker so glasovali ob plebiscitu proti Nemčiji. Rudarji, ki niso hoteli oditi drugam, so morali v zapor, kjer se jim je reklo, da morajo
oditi v glavni valdenburški revir, ali pa ostanejo v zaporu. Seveda se je večina rudarjev morala vdati. O tem dogodku poroča holandski socialistični list »Het Folk«.
Kljub strahotnemu terorju se pa v Nemčiji ponavljajo stavke delavcev, ki se jih udeležuje veliko število delavcev. Stavke so večinoma mezdna gibanja. Mogoče so le velike stavke, ker manjše režim v kali zatre.
Po avtentični statistiki v času 1933 do 1936 ni bilo stavk. Vsako gibanje je bilo zadušeno. V zadnjih treh mesecih minulega leta so pa že bile 103 stavke. Kovinarskih je bilo 46, rudniških 20, tekstilnih 6, stavbinskih in pri javnih delih 11, v kemičnih tovarnah 3, v porcelanski industriji 4, v opekarnah in kamnolomih 10 itd.
Najkrajša stavka je trajala en dan, najdaljša teden dni. V 41 stavkah so se pridružili stavki tudi fašisti, ki so bili zaposleni v podjetjih.
olimpijade sporazumu med narodi? Udeležencem teh olimpijad lebdi pred očmi edino le, kako bi zadostili svojemu nacijonalnemu samoljubju. Ni jim ležeče na tem, da bi gojili mednarodnega športnega duha, ampak, da se proslavijo z lastnimi uspehi in s tem postavijo svoj narod nad druge; jasno pa je, da pri tem večji narodi vedno nadvladajo manjše. Od vsega, kar še spominja na olimpijado je ostal samo aparat, ideja pa se je razblinila v nič. Kajti ako bi živela olimpijska misel, ne bi mogli prirejati olimpijad v fašističnih državah, pa niti s sodelovanjem fašističnih držav.
Delavska olimpijada v Antwerp-nu bo manjša po svojem obsegu in ne tako sijajna. Tudi se pri tem ne gre za rekorde. Pač pa polagajo prireditelji važnost na skupni uspeh. Njen namen je gojiti telovadbo in šport v množicah; šport pa ni samemu sebi namen, ampak je podrejen ideji, čjje čuvarji so samo še delavci:
ideji človečanstva.
Anftverpen bo te dni pozorišče manifestacij za demokracijo in mir. Zato pošilja v teh dneh tudi delavstvo Jugoslavije, ki samo ne bo udeleženo, svoje pozdrave 3. delavski olimpijadi, z vročo željo, da se uresniči ideja, za katero bodo manifestirali desettisoči, odposlanci delavskega razreda vsega sveta:
— demokracija, mir, svoboda in socializem!
Boji na Kitajskem.
Še vedno ni vzpostavljen mir.
Med Japonci in Kitajci se vrše še vedno boji manjšega in večjega obsega v pokrajini severno od Pei-pinga. V splošnem pa so se umaknile i kitajske i japonske čete iz spornega ozemlja. Toda Japonci ne verujejo miroljubnim gestam Kitajcev, ker sami sebe dobro poznajo in vedo kako je z miroljubnostjo.
Dviganje članstva socialnega zavarovanja
63.000	zavarovancev več, kot aprila 1936.
V	mesecu aprilu 1937 je bilo socialno zavarovanih delavcev in nameščencev 661.562	(479.757	moških
in 181.805 žena). V primeri s prejšnjim mesecem je zavarovanih več 20.431, oziroma s koncem aprila leta 1936 63.199 (48.660 moških in 14.539 žena).
Zaposlitev se je povečala največ v tobačni industriji, kovinski in gradbeni stroki, dalje v kožarski in rudarski industriji. Druge industrije so udeležene na zaposlitvi novih delovnih moči le z manjšim odstokom.
Zanimivo je zlasti tudi, da je nekaj stavk nastalo zaradi odpusta političnih agentov provokaterjev in špicljev.
Stavke nastajajo bolj in bolj pogosto ter jih ne more preprečiti nikakršno nasilje. Nemški delavci ne ostanejo tihi, marveč le bolj in bolj odločno zahtevajo svobodo koalicije in razrednega boja.
Krvavi boji pred Madridom.
Silni boji 20 km zapadno od Madrida.
General Franco se z vsemi silami trudi, da bi ponovno izravnal fronto zapadno od Madrida, kjer so vladine čete uspele, da napravijo vdor s severa proti jugu preko črte Valdcmorio—Villaneuva del Pardil-lo v praven Navalcarnera. Za te boje je porabil Franco doslej ogromne rezerve orožja in ljudi.
Po silni artiljerijski pripravi so nacisti zavzeli Brunetto v soboto dopoldne, potem ko so jo vladine čete v redu izpraznile, da ne bi po nepotrebnem utrpele izgub vsled bombardiranja. Čim pa so nacisti bili v Brunetti, so vladine čete s spretnim manevrom obkolile mesto in znova prisilile naciste k umiku. Pozneje so se čete madridske vlade umaknile izpred Brunette.
Republikanske čete pa so napredovale na fronti južno od Las Rosa-sa, zapadno od Madrida, kjer pričenja od vladinih čet izvršeni polkrožni vdor v nacistične postojanke.
Boji na tem delu fronte so za generala Franca odločilnega pome-
Rooseveltov poraz v senatu
Roosevelt je nameraval reformirati sodstvo, ki mu je ovrglo zakonodajo o delu. Senat je namreč sklenil s 70 glasovi proti 20 glasom, da se reformni predlog odstopi pravnemu odboru, da v desetih dneh o njem poroča in predloiži drugačen reformni predlog, ki se naj nanaša le na nižja sodišča, ne pa na najviš-
na, ako ne uspe, da bi se polastil vsled vdora vladinih čet izgubljenega ozemlja, se bo zamajala vsa nje-
Skandinavske dežele
Švedsko-norveški pomožni odbor je zbral za bolnišnice v Španiji na Švedskem 5,600.000 fr. frankov in na Norveškem 1,800.000 fr. frankov, obe majhni deželi skupaj skoraj 18 milijonov dinarjev. S tem denarjem ustanavljajo lazarete na strani vladnih čet ter pošiljajo tja zdravila in druge potrebščine. Lazarete oskrbujejo škan-
je sodišče. Proti Rooseveltovemu predlogu je glasovalo 52 demokratov in 17 republikancev in en član kmetiške stranke.
S tem je Rooseveltova inicijativa, ki je imela namen kapitalistični proces omiliti in podaljšati, pokopana, ker vztrajajo kapitalisti pri svoji današnji kapitalistični diktaturi.
gova fronta pred Madridom in če se ne bo požuril, je nevarnost, da bo tem četam odrezan povratek.
za Španijo.
dinavski zdravniki in je v njih že okoli 1200 postelj. Odbor podpirajo v akciji delavske strokovne organizacije in važnejše politične stranke. Pomožni odbor, kakor je povedal s. Branting, ima dve centralni pisarni v Stockholmu in Oslu ter na Švedskem 200, na Norveškem pa 100 krajevnih odborov.
v papeževi okrožnici »Quadragesimo anno«.
Italijanski fizik Marconi, čigar ime se je večkrat imenovalo v zvezi z brezžično telegrafijo in telefonijo1, je umrl. Vendar je treba ugotoviti, da Marconi ni bil izumitelj brezžičnega brzojava, pač pa raznih izboljšav te naprave.
De Valera zopet predsednik Irske. Irski parlament je izvolil De Valero za predsednika izvršnega odbora s 82 glasovi proti 52 glasom.
O	krvavih spopadih med hlapci mehikanskih veleposestnikov in kmečkimi delavci poročajo iz držav Sahisco, Puebla in Gunajuato. Gre za odpor podjetnikov proti agrarni reformi. — Vlada je sklenila oborožiti kmečke delavce.
Parlament, v katerem imajo socialistični delavci večino, je v državi Nova Zelandija, ki spada v okvir angleškega imperija. Ministrski predsednik je 60-letni Mihael J. Savage, ki je znan pod imenom »Mike« (Mai-kil. Dasi ima kot tak v proračunu odobreno letno plačo 2000 funtov šterlingov, jo Mike ni še nikoli dvignil, ampak se zadovoljuje s plačo 300 funtov šterlingov letno, ki mu gredo kot poslancu. Tudi od vsote 250 funtov šterlingov, ki mu je na razpolago za reprezentanco, ni Mike porabil še nobeno leto niti pennya.
Belo Kuna so baje zaprli v Rusiji, češ, da je dopisoval s trockisti v Španiji. Bela Kun je bil na Ogrskem svoj čas predsednik ogrskih sovjetov.
Slikar toži Vatikan. Pred vatikanskim sodiščem ali komisijo se bo vršila te dni zanimiva obravnava. Znameniti slikar, popravljalec slik, Pie-tro de Pray, je prevzel nalogo, da
Dejstva in domneve.
Mussolini o Španiji in Abesiniji.
Zahteva Anglije po vzpostavitvi čim uspešnejše kontrole nad nevme-šavanjem v Španiji in odpoklicu do-brovoljcev, je vznejevoljila samega Mussolinija, ki je napisal članek za vse svoje časopise, v katerem napada Zvezo narodov in Anglijo radi nepriznanja zavojevanja Abesinije in generala Franca. V članku pravi, da so dejstva močnejša od domneve. Angleško časopisje mu odgovarja, da so dejstva res močnejša od domneve, samo, da je domneva to o čemer govori Mussolini, dejstvo pa je to, da je Mussolini v zmoti i radi Abesinije, i radi generala Franca
Čudna ženska volilna pravica.
Volilna pravica žensk v Bolgariji.
Socialisti so vedno stali na stališču ženske enakopravnosti z možem. Druge stranke priznavajo ta princip v teroriji, v praksi pa niso zanj. Pri nas žene sploh nimajo volilne pravice.
Če pa pomislimo, kako silno vse stranke poveličujejo ženo in mater, je čudno, da te še nimajo enakopravnosti.
V	Bolgariji so potuhtali posebno volilno pravico za žene. Tam smejo žene voliti v občinske odbore. Voliti smejo samo poročene matere. Izvoljene v občinski odbor po tudi te vo-like ne morjo biti. Za državni zbor pa žene nimajo volilne pravice.
Naravno, da so žene razočarane zaradi tega daru politikov, ki vedno zagovarjajo enakopravnost žene.
popravi sliki Rafaela in Giotta. Sliki sta bili zelo pokvarjeni. Strokovnjaki niso verjeli, da bi jih bilo mogoče popraviti. Zato za delo niso določili nobene cene. Po enoletnem napornem delu je slikar napravil obe sliki, da sta zopet kakor novi. Direktor vatikanskega muzeja je ponudil slikarju 20.000 lir plače za deloi. Komisija strokovnjakov pa je rekla, da je delo vredno poldrugi milijon lir. Vatikan je nato ponudil slikarju dosmrtno rento po 500 lir mesečno, kar je pa slikar ogorčeno zavrnil. Sedaj pa toži Vatikan, da mu plača za izvršeno delo en milijon lir.
Nadporočnika Korodia so na Dunaju zaprli in izročili Nemčiji, Korodi je bil voditelj v nemškem fašizmu. Sprl se je z Goeringom. Dalje časa je bil v zaporu. Po odpustu iz zapora je bežal v Švico. Napisal je knjigo1 »Ne morem molčati«, v kateri opisuje požig nemškega parlamenta in druge stvari. Preselil se je na Dunaj. Ko so v Nemčiji izvedeli o njegovi knjigi, so ga obdolžili poneverbe in zahtevali od Avstrije njegovo izročitev nemškim oblastem. Avstrija je v zmislu dogovora to tudi storila.
Sirite naS list!
doma Ut fto svetu
Patriarh Varnava umrl. Patriarh srbske pravoslavne cerkve je dne 24. t. m. v 57. letu starosti po večtedenski bolezni umrl. Slučaj je nanesel, da je umrl konec tistega dneva, ko je bil v narodni skupščini sprejet konkordat. Varnava in pravoslavna cerkev sta bila proti odobritvi konkordata. Patriarh je bil osem let. Patriarha imenuje na predlog vlade kralj, potem ko so ga izvolili arhiereji na svojem zborovanju.
Prihovski proces. V sredo bo pričel v Celju proces proti skupini obtožencev, ki so se udeležili prihov-skega poboja, ki tvori žalostno poglavje naše politične zgodovine. — Storilec, ki priznava, da je zabodel akademika Dolinarja, je obtožen težke telesne poškodbe. Spričo kvalifikacije dejanja, udeležencev ne bodo zadele visoke kazni, četudi jim so'-dišče odmeri najvišjo po zakonu dopustno kazen.
Kmetiška zbornica za dravsko
banovino je imela v pondeljek svoj prvi sestanek. V začasni izvršilni odbor so bili izvoljeni v predsedstvo: predsednik Martin Steblovnik, I. podpredsednik Janez Brodar, II. podpredsednik Janez Strcin; člani pa so: Lebar Josip, Marinček Anton, Potočnik Ivan in Špindler Jožef; tajnik Prelog Franc. Na drugi seji bodo sklepali o statutu, na tretji pa izvolili definitivni izvršni odbor.
—III—
Vsekrščanska konferenca v Ox-fordu proti totalitarni državi. Krščanske cerkve (brez rimsko-katoliške) so imele te dni konferenco v Oxfordu na Angleškem. V resoluciji, ki jo je kongres sprejel, se ostro obsoja fašistična totalitarna država, ki postavlja sebe namesto boga. V Nemčiji so radi tega divji. V Italiji in Avstriji pa ne-voljo prikrivajo, sklicajoč se na soglasje med fašistično totalitarno državo in Vatikanom, ki je povdarjeno
Politika mevmešavanja.
V	Londonu se še vedno posvetujejo o politiki nevmešavanja. Gre za nadzorstvo nad nevmešavanjem in odpoklic tujih čet. Nemčija in Italija odklanjata slej kot prej politiko nevmešavanja, ampak zahtevata priznanje Franca kot vojskujoče se sile, t. j. da ga lahko zalagata z orožjem, potem šele sta pripravljeni raz-govarjati o odpoklicu svojih čet. To stališče pa odklanjata Francija in
Anglija. Vprašanje bi se seveda ne vleklo tako v nedogled, če bi Anglija hotela stopiti iz rezerve in uveljaviti načela mednarodnega prava, t. j. da ima valencijska vlada pravico do podpore proti generalom!, ki so se dvignil proti njej. Pasivno zadržanje Anglije pa ovira tudi Francijo, ki bi pod pritiskom socijalistov brez dvoma izvršila svojo dolžnost napram republikanski Španiji.
AmeriSkl kapitalisti zavračajo reforme.
A. M. de .Jong:
39
IZDAJA
Otroška leta MereyntjeJa Geysena
»Mereyntje,« je rekel: »ali ne bi šla raj d domov?«
Deček se je poslušno dvignil, žalosten je pogledoval knjigo na mizi, ki jo bo moral sedaj pustiti tu.
»No, fantiček,« je vprašal gospod Valter, ali se ti dopade knjiga?«
»O da, zelo, gospod Valter,« je rekel in globoko vzdihnil, po kratkem premisleku je v zadregi dodal: »In sedaj tudi vem, kaj so pomenile tvoje besede.«
»Kaj pa sem rekel?«
»Saj veš — božje sanje... Seveda se ni v resnici zgodilo... ljubi Bog je sanjal, to se takoj opazi.«
Iznenaden ga je pogledal Valter, njegova žena pa je vprašala s tihim zadovoljstvom:
»Zakaj, Mereyntje?«
»Taka lepo ljudje vendar ne morejo sanjati!« je vzkliknil prepričevalno.
Pogladila ga je po temni čodrasti glavici in
je rekla z nasmehom, ki ga je napolnil z blaženimi občutki:
»Mogoče pa boš nekoč, Mereyutje.«
Pogledal jo je s svojimi velikimi, svetlimi očmi in rekel v dvomu:
»Ne verjamem.«
Gospod Valter se je pričel smejati, tudi dolgin se je smejal. Bilo je vendar čudno, kakšna razlika je bila v smehu obeh mož.
Iz njunega smeha je bilo mogoče popolnoma natanko ugotoviti, kakšna sta bila: eden dober, drugi gnusoba. Dolgin ie, hvala Bogu, molčal. Gospod Valter je položil svojo roko na Mereyn-tjejevo ramo in rekel voljno:
»Kdo ve..., so nekateri ljudje ki to morejo.« In s povdarkom je pristSv.il: »Da jih lahko napiše, pošlje Bog ljudem najlepše sanje. Toda to so izvoljeni...«
»Tako kot svetniki?« je vprašal mali deček zamišljeno.
»Tako kot svetniki, le nekoliko drugače.« je odgovoril pisatelj zagonetno, Vrč pa je zmajal z glavo rekoč:
»Kakšna vprašanja ti stavi včasih ta paglavec in kaj vse zna pripovedovati, človeku kar pamet zastane!«
»Ali si knjigo že prečita!?« je vprašal gospod Valter.
»O ne, še dolgo ne,« je vzkliknil Mereyntje poln prekipevajoče radosti, kajti iz načina, kako je gospod Valter vprašal, je mogel posneti, kaj namerava. In res se je tudi točno tako zgodilo, kajti rekel je:
m^°’ 1><)tcm J0 pa tahko vzameš s seboj!«
Mereyntjejcvo srce je zavriskalo od veselja. Kljub temu je rekel obotavljajoče:
»Kako pa naj jo potem zopet vrnem?. •• Ali da ... Vrč,..«
»Ne,« ga je prekinila njegova ljuba Gospa, »ni ti je treba vrniti, ampak jo lahko kar obdržiš.«
Presenečen je pogledoval Mereyntje zdaj enega, zdaj drugega. Tako vrlike sreče si ni 1110-Kcl predstavljati.
»Obdržati?« je vprašal tiho in s tresočim sc glasotnu njegovi zmedeni pogledi pa so uhajali h knjigi, ki je ležala na mizici v kotu poleg okna.
»Da, lahko jo obdržiš, samo obljubiti mi moraš. da boš še prišel. Ali mi obljubiš?«
»Da..., ako me bo mati pustila, prav rad!« je vzkliknil Mereyutje od navdušenja in veselja ves rdeč v glavo. Sklonila se je k njemu in ga poljubila. kar ga je tako zelo osupnilo, da se je zavedel šele, ko sta bila z Vrčem; že daleč zunaj na pigflju in je pričel premišljevati, ako se je dovolj zahvalil za knežje darilo...
(Dalje prihodnjič.)
j<z naših- tečajev
Ljubljana	Celje
Trbovlje
Sklepi rudarske konference
Kakor smo v prejšnji številki sporočili se je vršila konferenca v Trbovljah dne 24. t. m. Konferenca, ki so se je udeležili zastopniki vseh treh strokovnih organizacij, zastopniki Delavske zbornice in zastopniki XI. skupine, je izredno ‘dobro uspela.
Konferenca je ugotovila, da se mora vsled naraščajoče draginje staviti na merodajnih mestih zahteve po izboljšanju rudarskih prejemkov, reguliranju neodigovarjajočih akordnih postavk in ureditvi stanovanjskega vprašanja, ki je ravno v Trbovljah silno pereče.
Rudarska diskusija. Vsled nastale draginje in tozadevnega mezdnega gibanja, sklicuje podružnica ZRJ diskusijo o mezdnem gibanju za v četrtek, dne 29. julija ob 4. uri popoldne v »Delavskem domu«. Ker je diskusija velevažna, 'pozivamo v prvi vrsti vse člane organizacije, da se je sigurno udeleže.
Vrnitev rudarskih otrok z morja. Pretekli teden se je vrnilo 40 rudarskih otrok po tritedenskem bivanju na morju. Otroci se v pretežni večini počutijo izredno dobro in so celo pridobili na teži, kar znači, da je bila oskrba dobra in nadzorstvo vestno. Pri razhodu v Trbovljah se otroci nikakor niso mogli ločiti od vodja kolonije s. Aliča Antona. To znači, da je bilo vodstvo kolonije v pravih rokah. Če izvzamemo par otrok, ki jim morska voda ni prijala, lahko rečemo, da je to bivanje na morju otrokom izredno koristilo. Da je pa bila tudi oskrba otrok vzorna in pohvale vredna, je zasluga ge. Laporni-kove in g. Sušnika. Vestnost in trud vseh odgovornih faktorjev je najboljše priporočilo
prihodnjost. Ob istem času je taborila ob ^orju, dalje proti jugu, druga kolonija otrok, ki so jo menda »iz propagandističnih vidikov Poslali krščanski politični faktorji
i p*— * Otroci iz te kolonije so pa pisali domov starišem, da bodo vsled slabe hrane morali stopiti v gladovno stavko. Kako je bilo v resnici tam doli, bomc imeli priliko še slišati, ker na sam dopis ne moremo osloniti svoje končne sodbe.
Zagorje ob Savi
Po raznih velikih prireditvah smo se
sedaj nekoliko umirili. Zaposlenost pri rudniku je, razen na zunanjem obratu, sko-ro 100 odstotna. Vendar rudarji še tudi s tem niso zadovoljni, ker je pa zopet draginja toliko večja. Najslabše se godi našim brezposelnim. Vse leto se že zanašajo na zaposlitev pri kopanju nove struge za Ko-tredešco, toda kakor izgleda, ne bo s tem letos še nič. V soboto so prišli brezposelni s Preske. Občina bo morala že nekaj več storiti, kakor pa samo reči: »Nimamo dejal«
drna pri Prevaljah
Zborovanje sklicuje Podružnica Zveze radarjev za v nedeljo, dne 1. avgusta ob 9. uri dopoldan v prostorih s. Kneza, na katerem bo poročal s. Arh o uredbi o sanaciji bratovskih skladnic. Rudarji, kakor tu-
ostalo rudarsko delavstvo in žene rudarjev naj bi se zborovanja udeležili v čim Večjem številu, da se na ta način seznanijo s	svojim starostnim zavarovanjem. Na
svidenje!
Pavel pri Preboldu
Pri gradnji novih objektov v podjetju *Cosmanos« delajo vse betonske naprave orez zidarjev. G. ravnatelj Skael se je iz-razil, da jim pride to cenejše. Kakor povsod drugje, se tudi tu opaža težnja, da
dela brez kvalificiranih zidarjev. Zidar naj dela le dokler je vajenec, ko pa je izučen in bi moral dobivati večjo plačo, naj bo Po mnenju omenjenih gospodov — brezposeln.
O	španskih strahotah se tudi po naših krajih mnogo govori. Smelo lahko trdimo, da je 99 odst. prebivalstva odločno na strani junaškega španskega naroda in njegove legalne vlade. V Št. Pavlu fašizem nima tal, dasi imamo par simpatizerjev Mussolinija jp Hitlerja. Ob začetku državljanske vojne v Španiji marsikomu ni bilo jasno za kaj prav za prav gre. Po enem letu so se široki sloji prepričali, da bije špansko ljudstvo plemenit boj za svobodo, zemljo in kruh. Sedaj vemo, da se z zmago španskega naroda nad tujimi zavojevalci približujemo tudi mi našmu cilju, ki je: vzpostavitev boljše človeške družbe, izgraditev socializma. Mimogrede omenjamo, da imamo šentpavelčani dva borca, ki se borita na strani španske legalne vlade To s'bi brata Jelen iz Kaplje vasi.
, Obiskovalci Mariborskega tedna, ki se
°° vršil od 31. julija do 8. avgusta imajo pravico do polovične voznine v času od
julija do 10. avgusta. Pri odhodu kupijo na Postaji vozni listek in železniško legitimacijo K 13 za Din 2. Železniške karte pri Prihodu v Maribor ne smejo oddati.
Shakespearjevo dramo, »Sen kresne boči« bodo vprizorili prvič v soboto, dne
*• julija zvečer v mestnem parku.
Tekstilna industrija na VI. Mariborom tediin bo razstavila v pritličju Cankarjeve šole. Razstavljeni bodo proizvodi mkstihie industrije tako, da bo na razstavi Prikazan ves razvoj od surovin do najfi-'ejših tkanin. Razstava tekstilne industrije na V|. Mariborskem tednu bo povsem ve-
•eniestna.
Ljubljanski
Ljubljanski kolodvor bo še letos star 88 let Od tedaj ga bistveno niso izpremi-njali. Prej zunaj mesta, se nahaja sedaj sredi mesta in odcepilne proge teko po mestu in ovirajo rast Ljubljane. Državna železnica namerava izvršiti nekaj izprememb, med tem bi premestili kurilnico v Šiško, čez Tyrševo cesto pa napravili celo dva tira. S tem bi se sedanje neprilike prav nič ne popravile. Dve možnosti sta: ali da se kolodvor in železnični tiri poglobe ali pa da se poglobe ceste na prehodih železnice. Ce bi se poglobile ceste, bi nastalo polno rovov, ki sov za promet neprijetni in tudi neestetični. Železniški tiri bi se pa lahko izpeljali pod cestami.
Poseben načrt je izdelal inžener Dimnik, ki zahteva odpravo kolodvorskih ne-dostatkov. Kurilnice morajo izven mesta, i ranžiranje vlakov se mora vršiti tudi zu- '
Izlet godbe Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev v Rogaško Slatino. Godba Glasbenega društva železniških delav. in uslužbencev je vkljub krutemu preganjanju njenih članov s strani fašistično navdahnjenih železničarskih prvakov zlasti v dobi šestojanuarske diktature, vzdržala in kljubovala neznosnemu pritisku. Niso jo mogle uničiti ne grožnje, ne premestitve prvovrstnih godbenikov in tudi ne beg tistih, ki so v strahu za svoj obstoj in obstoj svoje družine zapustili njene vrste. Še vedno je ostala cela vrsta godbenikov, ki so z mnogo volje, truda in veselja ostati zvesti člani društva in pod res strokovnjaškim vodstvom kapelnika g. Schonherrja, ohranili godbi prvovrstni sloves. Godba uživa danes med železničarji, kakor tudi v ostali javnosti velik ugled in število njenih prijateljev in simpatizerjev še vedno raste. To je pokazal tudi izlet v Rogaško Slatino, ki ga je priredila godba v nedeljo, dne 18. julija. Kljub slabo obetajočemu vremenu se ga je udeležilo skoro
kolodvor.
naj mesta. Pereče je kolodvorsko vprašanje; Progi od Šmartinske ceste do šišenskega kolodvora, to je v dolžini 2300 m, se-četa mesto v dva dela in imata le dva prehoda. Istotako je nerodna proga od kolodvora proti Viču.
Novo kolodvorsko poslopje bi ostalo približno tam, kjer je sedaj in ne bi bilo v jami. Imelo bi tri dvotirne perone in še tranzitne. Ranžirni kolodvor bi prišel v Moste in na Studenec, gorenjski kolodvor bi se opustil. Novi kolodvori bi pa bili v Klečah, na Viču in v Mostah. Preloženi bi bili tiri in železnica izpeljana za Rožnikom proti Viču. Anketa, ki se je vršila v Ljubljani, se je izrekla za sistem poglobitve železničnih tirov. Preureditev bi veljala okoli 100 milijonov dinarjev. Inicijativa je dobra. Vprašanje je, kaj poreče železniška uprava ...
—III—
400 oseb. V Rogaški Slatini je godba koncertirala na promenadi. Koncert je privabil vso publiko, ki se sedaj zbira v Rogaški Slatini, pa tudi domačine. Prenašala ga je celo ljubljanska radio postaja in je dosegel popoln uspeh. Izletniki so se vrnili zvečer, prav zadovoljni z uspehom svoje godbe in z željo v srcu, da naj bi se slični izleti še prirejali, ker utrjujejo duha skupnosti in solidarnosti, ki je posebno železničarjem tako potrebna.
Plenum obratnih zaupnikov in strokovnih funkcionarjev.
svobodnih strokovnih organizacij v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 1. avgusta 1937 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice.
Dnevni red je važen. Udeležba je obvezna.
Krajevni Medstrokovni odbor.
K obisku sodnikov. Poročilo o posetu celjskih sodnikov pri tvrdki Westen moramo resnici na ljubo še toliko spopolniti, da je sicer tvrdka Westen gg. sodnikom po pregledu tovarne res ponudila, naj si vsakdo izbere za spomin kak predmet. Vsi gg, sodniki ;pa so to Westnovo ponudbo vljudno, a rav-notako odločno odklonili in ni hotel nikdo ničesar vzeti. Ravnotako so gg. sodniki odklonili Westnov ponudeni šampanjec. Postopanje tvrdke Westen je nadvse .značilno in tudi za vsakega priprostega delavca dovolj razumljivo. Upamo, da bodo gospodje pri tvrdki Westen tudi razumeli in v boddče znali primerno ceniti razmerje med nemškim kapitalom na naši zemlji in slovensko inteligenco, če že mislijo, da lahko nekaznovano gazijo zakone naše dhžave za zaščito jugoslovanskega delavca.
Opozorilo! Pri raznih nesrečah, odpustih, izstopih iz službe, se večkrat ugotovi, da delodajalci niso zavarovali svojih delojemalcev pri OUZD. Posebno veliko je pritožb radi prepoznih in napačnih prijav. Vsled tega opozarjamo delavstvo* da po vstopu v delo povpraša pri izpostavi OUZD ali in v katerem razredu je prijavljeno v zavarovanje. Pojasnila daje tudi pisarna KMO v Delavski zbornici.
Ptuj
Klic po zdravih stanovanjih
Tudi v našem .mestu je stanovanjsko vprašanje pereče. Na mestnem uradu se množe prošnje za stanovanja. Dobe se sicer v mestu večsobna 'stanovanja, komfortna, toda vsi vemo, kdo si jih more privoščiti. Občutno pa iprimanjkuje malih eno- in dvosobnih stanovanj.
Mnogo družin biva v nezdravih kletnih ali dvoriščnih luknjah, kjer ni sonca in ne prepotrebnega svežega zraka. Ali v takih okoliščinah kaj zaleže klic: »Čuvajte se tuberkuloze«? »Vse za zdrav narod«, se govori in piše, nič pa se ne stori za tiste, ki so pomoči najbolj potrebni.
Kakor v celoti, je tudi krajevno potrebna rešitev socialnega in stanovanjskega vprašanja. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram bi se pri dobri volji vendar dalo kaj storiti,
Ali se ne bi moglo po vzgledu drugih mest tudi pri nas pričeti z zgradbo eno- in dvodružinskih hiš?
Nedvomno bi se našlo več interesentov, kateri bi mogli mesečno plačevati večji ali manjši znesek za hišice, katere si tako žele in jih na ta način v 10 do 20 letih izplačati, ako bi se našel kdo, ki bi jih zgradil?
Z oživitvijo gradbenega gibanja, ki bi zaposlilo vse delavoljne brezposelne v mestu in okolici bi bilo p,omagano delavcem, pa tudi obrtnikom in trgovcem, saj tudi dVugod, kjer jim je pri srcu splošni blagor, delajo na to, da se dvigne kupna moč kon-zu.mentov, kajti šele takrat je pričakovati izboljšanja gospodarskega položaja.
No in s časoma bi najemniki prišli do zdravih stanovanj, nekaterniki pa — kot rečeno — v doglednem času do lastnih domov.
Mogoče se bodo merodajni faktorji zavzeli za stvar, ki je v interesu splošnosti?
Več najemnikov.
Vodena mleko pijejo Mariborčani, kot je dognala od mestnega tržnega urada izvedena kontrola v času od 16. aprila do 30. junija. Preizkušnja mleka se je izvršila v 180 slučajih, v 86 slučajih je bilo ugotovljeno, da je bila mleku dolita voda. — Mleka popijejo meščani dnevno nekaj nad 12.000 litrov, ali komaj eno tretjino litra na glavo prebivalca. Spričo tako majhne porabe mleka res ni treba, da bi se ga še mešalo z vodo.
40 letnico
obstoja proslavi I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino v Mariboru v soboto, dne 31. julija in nedeljo, dne 1. avgusta s prireditvijo akademije v soboto ob 8. uri zvečer v dvorani pri Renčlju na Pobrežju, klubsko dirko na 100 km naslednji dan in veselico pri Seiiriedu na Tržaški cesti.
Dogodek, ki je vzbudil splošno pozornost: Ogromno zborovanje razrednih strokovnih organizacij, ki se ga je
udeležilo preko 6000 delavcev in delavk, dne 4. julija v Zagrebu.
Maribor
Usoda železničarskih razlik.
V	poletju leta 1934 so se naši železničarji končno naveličali večnih prošenj in intervencij, s katerimi so prosjačili za izplačilo razlik mezde, katero jim je železniška uprava dolgovala v Dravski banovini za celo leto od jeseni 1923 naprej. Ker vkljub neštetim obljubam raznim deputaci-jam železniška uprava teh razlik pri nas ni plačala, medtem, ko so jih po ostalih direkcijah že davno izplačali, so se naši železničarji odločili za tožbe. Takoj, ko so bile vložene tožbe, pa je železnica začela izplačevati razlike vsem tistim, ki so tožili, ker se v pravde ni hotela spuščati. Iz previdnosti so tožili najprej samo vpo-kojenci. Nekateri vpokojenci so čakali še naprej, ker si niso prav upali tožiti. Mislili so pač, da jim bo železnica le plačala, ko bo videla, da je že vloženih več tožb. A plačila le ni bilo in tako so tožili tudi ostali vpokojenci, in končno celo nekateri aktivni. Šele nato je železniška uprava plačala postopoma razliko vsem vpokojen-cem, celo s 5 odst. zamudnimi obrestmi za še dolgovane ostanke razlike. Končno so dobili izplačano razliko tudi aktivni železničarji, a ti že brez vsakih obresti.
Nato pa je nastal spor pred sodiščem radi razlike od 25. 8. do 25. 10. 1923, ker železnica večini za' ta dva meseca razlike ni hotela plačati. Nadalje je železniška uprava odtrgala -od teh razlik prispevke za bolniški fond celo vppkojencem, čeprav ti niso bili več člani bolniškega fonda, in torej tudi niso mogli več uživati dobrote od teli povišanih zneskov mezde pri bolniškem 1 on d n* Isto je bilo z odtegljaji za pokoj-ninski fond. Končno je železnica odtegovala pri pošiljanju razlik še poštnino, čeprav bi morala železnica že davno vsem plačati to razliko, ko so bili železničarji še v službi, na roko in bi torej takrat ne imeli železničarji nobenih izdatkov za poštnino.
Po več kot triletnem pravdanju je sodnik sreskega sodišča v Ljubljani te dni začel izdajati pismene sodbe, s katerimi je
sodišče izreklo, da te tožbe sploh niso bile potrebne in dopustne, ker da je imela železniška uprava sicer dolžnost izplačati razlike, toda le — »po možnosti«, t. j., ko bodo poleg izpolnitve računsko-tehnič-nih postopkov odobreni za to potrebni krediti.« Sodišče da se ni moglo prepričati, da bi bila leta 1934, ob času vloženih tožb, že podana možnost za izplačilo razlik in da bi bile te razlike že pred dejanskim izplačilom zapadle v plačilo. Sodnik se je torej 3 leta po vloženi tožbi priključil mnenju tožene železniške uprave, da slovenski železničarji še tudi leta 1934 niso imeli pravice tožiti za mezdo, ki so jo zaslužili že leta 1923 in 1924, ter da bi lahko železniška uprava še čakala z izplačilom do — izpolnitve računsko-tehničnih postopkov, do odobrenja potrebnih kreditov, ki pa bi lahko bili odobreni morda tudi šele čez 10 ali celo čez 20 let. Cela vrsta železničarjev itak ni dočakala izplačila razlike po U. letih, ampak je prej umrla, ter so se morale za razliko pravdati njihove vdove, otroci in drugi dediči. Mnogi med temi raz-likarji so bili stari že 80 let in naj bi še naprej čakali?
Ravno tako je sodnik razsodil, da so bili upravičeni odtegljaji za bolniški fond, poštnina, i. t. d., ker da je železniška uprava s pošiljatvijo po pošti železničarjem prihranila pot in zamudo časa in s tem spojene višje stroške.
Na podlagi te sodbe so bile po mnenju sodišča tožbe potem, ko je bila razlika v glavnem že plačana, v neskrčenem in skrčenem obsegu, povsem neutemeljene, in jih je moralo zavrniti. Proti tem sodbam žal pritožba ni dopustna, ker znašajo sporni zneski sedaj, po že izplačani razliki, pod 500 Din in v takih slučajih prizivi niso možni.
In tako moremo po več kot triletnem pravdanju za razlike povdariti, da imamo to vprašanje vsaj po 14. letih toliko rešeno, da je železnica razlike po vloženih tožbah izplačala -»v	v	'-t
-** •• utp fagpMpgg gm gm Lig
Zahtevate rodno In poosod Kruh m pecivo Iz Delavske pekarne v Moro. irsss
Blum na vladi.
Mjarseille, 13. julija 1937.
Nepričakovana izprememba vlade ljudske fronte v Franciji je izzvala veliko vznemirjenje in nezadovoljstvo v vrstah socialistične stranke. To je pokazal tudi kongres v Marseillu. — Toda o tem pozneje.
Nad voljo stranke v demokracijah stoji volja ljudstva.
Da bi mogli splošni politični položaj v Franciji popolnoma razumeti, se moramo seznaniti z duševnim razpoloženjem raznih slojev prebivalstva. Oglejmo si najpoprej delavstvo. Njihovo razpoloženje se vidi najbolje, ako jih opazuje človek, kadar so zbrani v masah.
Ali bo prepustitev vodstva vlade ljudske fronte zmanjšala ugled in vpliv socialistične stranke in njenega prvaka? Kakšen bo odgovor množice na ta važno in veliko politično izpre-membo v Franciji? Kako bodo delavske množice pričakale Bluma, ko je prenehal biti predsednik vlade?
V	velikem pristaniškem mestu Bordeauxu (Bordo) na obali Atlanske-ga oceana imajo socialisti občino v svojih rokah. Posledica razcepa po vojni je bila, da se je enotno gibanje razšlo. Komunisti imajo svojo stranko. Socialistična stranka je poklicala s. Bluma, da pride v Bordeaux še dokler je bil predsednik vlade. Blum je prišel tja prvi teden po odstopu. Prišel je v politično silno razgibano mesto. Vsa javnost je z napetostjo pričakovala, kaj se bo ob tej priliki dogodilo. Ali bodo nezadovoljni člani stranke protestirali; ali se bodo nasprotniki lahko smejali na račun so-cijalistov? Teden dni nato bo kongres v Marseillu, na katerem bo levica stavila zahtevo, da socialisti izstopijo iz vlade. Dogodki v Bordeauxu bodo odločilni za potek kongresa v Mar-seilu.
Bordeaux pomeni veliko iznenade-nje za prijatelje in nasprotnike. Ves meščanski tisk je pretekli pondeljek pisal poln ogorčenja: Kakšna predrznost! Menda je Blum pozabil, da ni več predsednik vlade? Zakaj se je izpremenila vlada, ako pa se ni doseglo, da bi Blum padel, ampak se ga hoče še povzdigniti? Časopisje ljudske fronte je pisalo polno navdušenja: Bojevno razpoloženje v masi ni padlo, ampak se je narobe še dvignilo! Blum-ova izjava v Bordeauxu:
»Politična modrost socialistov
in republikanska vernost radikalov sta rešili demokracijo«,
je postala prepričanje širokih demokratično mislečih ljudskih množic v Franciji.
Bluma so v Bordeauxu pričakali ne kot padlega in ponižanega predsednika vlade, ampak kot zmagovalca. Ogromne množice delavstva, mnogo večje kakor pa 'je število organiziranih socialistov, komunistov in radikalov, so prišle, da pozdravijo
velikega osvoboditelja množice iz velike socialne bede.
Vsi drugi politiki z desne in leve so samo govorili. Njihovi govori so bili
Vprašanje: Brat mi je posodil nek znesek brezobrestno. Dolg sem mu že vrnil, sedaj pa naenkrat terja obresti. Ali sem mu jih dolžan plačati, ali morem računati v pobot hrano, ki sem nm jo dajal, ko je prišel ob praznikih domov?
Odgovor:	Če imate dokaze, predvsem
priče, da je bilo posojilo dogovorjeno brezobrestno, obresti niste dolžni iplačati, kakor tudi ne, če Vam jih je kasneje odpustil in imate dokaze za to. Hrane, ki ste jo dajali bratu, ko je prišel za praznike domov, ne iboste mogli računati v pobot, ker je bil Vaš gost in bi sodišče smatralo, da ste mu hrano darovali.
Služba vratarja (Ormož).
Vprašanje: Bil sem vratar v tovarni, vendar pa je bila to moja postranska služba, več sem bil pa zaposlen z nadzorstvom
govori, ki učinkujejo za pol ure, njihove obljube so ostale neizpolnjene. Edino vlada dela je uspela, prva vlada ljudske fronte pod vodstvom socialistov je v enem letu resnične svobode prinesla: omejitev dela na 40 ur tedensko, odpravo brezposelnosti, povišanje mezd, zlom delodajalske diktature v delavnicah, vrnitev odtegljajev, ki so jih utrpeli pri svojih plačah in penzijah uradniki, vpokojenci in invalidi, zmanjšanje dolgov in splošen dvig cen kmečkim pridelkom. — Milijarde so se razlile med delovno ljudstvo v enem letu Blumove vlade; zaposlitev se je povečala; svoboda in veselje sta se naselila v stanovanjih milijonov državljanov. In ko so kapi-
i	talistični izkoriščevalci, politični nezadovoljneži in pristaši sekt v naročju ljudske fronte mislili, da se jim je z intrigami posrečilo vreči predsednika vlade, ki je ogromno koristila delovnemu ljudstvu, so se morali prepričati, da je njegov ugled še celo porastel.
Stotisoči so ure in ure vzklikali Blumu po ulicah Bordeauxa, dokler se ni poslovil:
Vlado Blumu, vlado Blumu, vlado Blumu!«
Velika delavska masa je odločno odgovorila na izpremembo, ki se je izvršila v Parizu. Sledila je svoijemu življenjskemu instinktu. Prva vlada Leona Bluma je z izvajanjem velikih socialnih reform stvorila močno vez med širokimi delavskimi masami in socialistično stranko. Posledica je bila velik porast socialistične stranke in še posebej porast ugleda s. Bluma med delavci. Eden izmed razlogov za izpremembo vlade, pri nasprotnikih, kot pri zaveznikih, je bilo spoznanje,
Delavski kolesarji v Mariboru bodo dne 31. julija in 1. avgusta proslavili 40 letnico obstoja svojega I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva. Ob proslavi te za delavski kolesarski šport in njegov razvoj pomembne obletnice se bodo zbrali v Mariboru delavski kolesarji iz raznih krajev Slovenije, da skupno manifestirajo za ideje delavskega športa čigar cilj je pomagati pri uresničenju vzvišenih idej delavskega gibanja: uresničenju načela soci-jalne pravičnosti in svobode.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1897 kot podružnica bivše graške centrale. Za predsednika je bil izvoljen s. Leopold Košuta, ki je ostal na svojem mestu tudi potem, ko se je društvo formiralo kot centrala delavskega kolesarskega športa za Slovenijo pod imenom I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva, in do 1. 1933. Od tega leta dalje pa mu predseduje agilni s. EdgarPerk).
V	teku svojega delovanja je društvo ustanovilo več svojih podružnic in sicer: v Studencih, na Pobrežju, v Slovenski Bistrici, v Trbovljah,
nad delavci, z vodstvom računov in pre gledom porabljenega materijala, s kontrolo voznikov in podobno. Ali mi gre za to dele nagrada za nadure?
Odgovor: Če boste dokazali, da je bila Vaša pretežna zaposlitev, kakor gori navajate, Vam bo sodišče priznalo nadure, ki jih boste dokazali.
Ali je mogoče dobiti delo v Frunclii?
(Ribnica na Poli.)
Vprašanje: Ali je mogoče, da dobim tlelo v Franciji?
Odgovor: Že zadnjič ste lahko či-tali v »Delavski Politiki«, da Francija še ne dovoli priseljevanja tujih delavcev. Izjemo tvorijo poljedelski delavci, ki v omejenem številu odhajajo v Francijo. Prijaviti se je pri Borzi dela v Mariboru, kjer boste dobili potrebne podatke, če prijave sploh še sprejemajo.
da z uspešnim delom vlade ljudske fronte pod socialističnim vodstvom ustvarjata stranka in njen prvak, združenje ogromnih množic, ki bi bile v stanju izvršiti izpremembe, mnogo večje od onih, ki so se dotlej že izvršile. Zlasti je delovala zavest, da bi se te izpremembe mogle izvršiti ne oziraje se na dosedanje zaveznike socialistične stranke, ki se niso izkazali kot docela zanesljiva opora. Kapitalistični tisk je Bluma proglasil že za bodočega diktatorja Francije.
Sodrugi, člani glavnega strankinega odbora in uredništva »Populaire«, glavnega strankinega organa, ki so mi pripovedovali o svojih vtisih iz Bordeauxa, so bili zelo veseli uspeha. Toda še vedno je vladala negotovost, ali bo mogoče obvladati težkoče, ki so nastale iz novega položaja. Tako notranje kot tudi zunanje politične prilike nalagajo stranki, da popušča v nekaterih vprašanjih.
Blumu se v Bordeauxu ni bilo treba braniti. On je svetoval in poduče-val: kako da je danes potreben kratek odmor v vladanju, da bi se lažje prebrodile gotove težkoče, med tem pa izvršile priprave za nadaljevanje zmagovitega pohoda in uresničenje zahteve: Vlado Blumu! Izvesti odmor, >bdržati delavstvo Ljudske fronte, prebroditi finančne težkoče in grozeči mednarodni vojni spopad, pri tem pa ne izgubiti bojevitega duha in zaupanje množice — to so težkoče, ki jih mora obvladati socialistična stranka s svojo modrostjo in njen kongres v Marseillu. Pozneje bomo videli, kako je tamkaj bilo.
V Hrastniku, v Zagorju in Litiji. 1
Kakor je razvidno, je društvo z uspehom širilo idejo delavskega kolesarskega športa in je brez dvorna dalo pobudo tudi za ustanovitev kolesarskih društev, ki so- jih pokreni-le posamezne delavske stroke.
L. 1907. je društvo razvilo svoj prapor.
Vendar društvo ni gojilo samo kolesarskega športa, ampak je skladno svojemu stremljenju,, da šport ni cilj, ampak samo sredstvo, vršilo tudi izobraževalno delo. Gojilo je dramatiko, petje, godbo itd. Centrala je ustanovila 1. 1932 lastno godbo na fanfare.
V	športnem oziru je društvo odklanjalo gojenje rekorderstva, kar mu je v teku let odtujilo nekatere člane, ki so našli za svoje udejstvovanje na polju rekorderstva več prilike v brezidejnem športu. Namen delavskega kolesarskega društva pa je slej kot prej gojiti, šport v množicah, šport, pri katerem lahko sodeluje ne samo izvežban posameznik, ampak vsak, ki ima kolo, ki hoče postati član delavske kolesarske organizacije ter se pridružiti tistim, ki goje duha skupnosti in solidarnosti.
Naši vrli delavski kolesarji so ves čas svojega obstoja vršili svojo nalogo vzporedno z ostalim našim delavskim gibanjem. To srno imeli priliko ugotoviti vedno znova, povodom naših delavskih manifestacij in drugih prireditev. Zato iskreno čestita-
Priporoia se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domr.z zo.z.
Maribor. FrankopanOTa ulica 1.
^ ogledalu
Ljubljanski radio in obisk generala Nediča v Parizu. Zadniti sm.o poročali kakšne fe kvasil v ljubljanskem radio referent za aunan;e politične zadeve (pri »Slovencu«?) o Franciji. Zlasti smo opozorili na njegovo trditev, da je Jugoslavija prekinila svoje zveze s Francijo, ker se na njeno armado, razjedeno od revolucionarnega duha,, itak ne more zanašati. Sedaj pa je tega gospoda specijalista za zunanje zadeve deimentiral sam »Slovenec«, ki je pretekli teden obširno poročal o obisku šefa generalnega štaba iz Beograda generala Nediča v Parizu. Pri sprejemu je general Nedič govoril o pomoči Francije Srbiji med svetovno vojno, njeno podporo na mirovni konferenci in je zaključil: »Te moralne okolščine so bistvenega pomena v zvezi z globoko in trajno zajed-nico življenjskih interesov obeh naših dežel, in važne za ohranitev in konsolidacijo miru... Vendat p?'ne pnihajimo semkaj, ^a bi še posebej ooudarili svojo vero v rrancijo. To naše Verovanje je Vedno popolno in neomejeno ... S Francijo' se čutimo tako združene, da stiki navzlic razdalji ne potrebujejo za svojo ohranitev tiobenih neposrednih zvez. Uživamo, da moremo vno-
videti Francijo' in njeno slavno vojiko m občudovati njen sijajni in neprestani napredek.« —Gospodu specijalistu za zunanja vprašanja v ljubljanskem radio preostaja secaj samo še, da se od jeze razpoči, Poslušalci ipa vedo, koliko smejo verjeti ljubljanski kukavici, ‘l
Modrijani. Prebitek čistit dohodlcov držav, železnic za lansko leto znaša 143,8 milijonov dinarjev. »V istem času, ko se gospodarsko življenje v večini evropskih držav dviga, ,pa gre javno gospodarstvo v FrSfl-ciji navzdol, kar dokazuje, td!a je gospodarski napredek v sleherni državi odvisen od gospodarske politike vladfe«, tako pišfe »Slovenec«. Blagor nam-. Če bodo v Fraticiji izvedli za te modrijane, jih bodo gotovo poklicali v vlado. Le eno pozabljajo gospb'tt-je, ki se razumejo na dlnžavne finance (železnice v Franciji so pa zaenkrat še last privatnikov); da Francija plačuje svoje vojne dolgove sv Avl' Atti	>*>■
Za križ in svobodo...
Franco se bori za zmago katoliške vere in križa v Španiji, trdi katpljško,/časopisje in veste, kdo mu pomaga? ''»Razčri legijonar-jev ... še Argbci-Maročani* Mil}, je kakih 15.000 do 20.0()Q in jim -fMvi}j»a%ele pravi poklic (kakšna" katoliška' ffddncfst:' ubijanje, kaj ne?). So p«;Sffeni,raW*j|Banfr$ies*><*Wlo verni.« (»Slovenec« št. 1641.
VZAJEMNOS1
Studenci pri Mariboru
Mladinski dan priredi »Vzajemnost^ dne 15. avgusta 1937.iH—Vabimo vsa bratovska društva, kakor spdrugerin spdcuižiRe.
. Ruše ' *	'■
Prireditev ȴzajetnn&tr<(' 'fttfe 18. 't. rti.
- je- zelo lepo uspela. Klftrtji	'3'6
2. ure pop. lilo izp6d'tieba, se ruški j;i in sodružice nišo dali' preplašiti/'rirtipdft ; so kljub temu prišli tia vrttfb 'veselltd pri . (Maserju in napolnili prostorni'' vrt. Igrali/so • mladi tamburaši "»Vžajefrittbstiv, ' vtfieš pa'r so zapeli pevci več narodnih pdšrrik Kjtiška'
1	»Vzajemnost« živi-in krepko diha postala kulturno središče'našekd'delavstva.'
V	Guštanj pojdejo pevci.jiflše, »Vzajem-.., nosti«^ s svojim pevovodjehi^f/jaiikpJoni... na prireditev ondotHe Vzajeniribsti«, *1ki bo : dne 15. avgusta: Vabimo spdruge, in sodru-žice, da se nam priključijo.
Leše-Prevalje
Pozdrav novi podružnici v Prevaljah,
Leška »Vzajemnost« pozdravlja iprav srcnb da so se vzbudili tudi sodrugi v Prevaljah in ustanovili podružnico »Vzajemnosti«. — Izvoljeni odbor daje jamstvo, da bo delo u-spešno. Glavno pa je, da bodo Sodrugi složni, agilni, solidarni in požrfrVovalfli, tako odborniki kakor tudi člani. V »Vzajemnost« naj vložijo vse svoje razpoložljive sile, ker le požrtvovalnost lahko nekaj ustvarja. Posebej pa apeliramo na celokupni odb6<\ da posveti svojo skrb vEgoji mladine, da ne bo/ izložena vplivom tuje vzgoje. Mladina bo v , bodočnosti, ko odraste, prevzela našo dedi- f ščino, zato jo je treba že sedaj pritegnit* k delu. Leška »Vzajemnost« želi posestrini v bližnjih Prevaljah mnogo uspeha in ji tavlja, da jo bo vedno podpirala. :
mo našim vrlim delavskim kolesarjem k proslavi njihove 40 letnice,, pozivajoč jih, da vztrajajo in vzgajajo naše mlade generacije športnikov kot doslej!
FRANC REICHER, MARIBOR 5 J
Tržaška c. 18, se priporoča cen}. občhMt*« za izdelavo oblek za gospoda In dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra In K>lldn» izdelava. Bogata izbira modnega
Delavski pravni svetovalec
Plačevanje obresti (H* Šoštanj).
(Dalje prihodnjig).
40letnica društva delavskih kolesarjev
za Slovenijo v Mariboru
Družnost!
MALI OGLASI
Naši čltfttelfl kupn le|» nn|ceue|šc pri najlli 111 h e renti K t
Za konzorcij Izdata ln urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstarltelj Josip Ošlak v Mariboru.