AÑO (LETO) XXVI. (20) No. (štev.) 11 KS LOVEN IA LIBRE BUENOS AIRES 16. marca 1967 Obletnica ruske revolucije Velike tiskovne agencije pošiljajo De Gaulle komaj ohranil zadostno večino I Z TEDNA De Gaulle je na splošnih volitvah v 1 Ganile napoveduje vrsto ukrepov soci-Franciji doživel skoraj poraz. Ko so alnega značaja za svojo novo petletno svetovnemu časopisju obsežna poročila namreč prejšnjo nedeljo^ komunisti in -dobo vladanja. Prav tako pričakujejo, o dogodkih, ki so se odigravali v Rusiji | socialisti ter ostali levičarji ugotovili, da bod0 demokristjani glasovali skupno in privedli’do boljševiške revolucije. V j dasi Je De Gaulle zagotovil komaj ne- . degolisti tudi v slučaju, ,če bodo kdaj letošnjem marcu namreč mineva pet- j kai nad 80 poslanskih mest v novi skup- levičarji predložili vladi nezaupnico. deset “let, odkar s0 se marca 1917 za- j fini. vsi ostali ~ skoro 380 Pa * čeli v Petrogradu (današnjem Lenin- ostal° neodločenih - so se med seboj p-radnl težki npmiri ki so oomenili za- : PcvezaI' za skupen nastop na dopolnil- „ , ^ . ičetek komunistične revolucije. Ruski čari nih volitvah preteklo nedeljo ter si pri- ment, ce smatra, da je ogrožen obs oj. | borili 241 sedežev. De Gaulle je dobil vlade, in razpisati nove volitve. V slu- j rr' korčnem štetju 244 poslanskih mest čaju nove protigolistične zmage pa la-| (ravno zadostno število, da ima abso- k-ko Gaulle odstopi ter istočasno i Ritno večino v parlamentu), komunisti razpiše nove poslanske in predsedniške I so zasedli 73 položajev, nekomunistična vilitve, s pozivom na volilce, naj izbero | levica 126 ter sredinske stranke, med med njim in parlamentom. Sedanji položaj ni tako kritičen, da Sicer pa ima De Gaulle po ustavi pravico vsak trenutek razpustiti parla- Nikolaj II. se je odpovedal prestolu ter so ga boljševiki z vsemi člani njegove družine umorili 16. julija 1913 v Eka terinfcurgu (današnjem Sverdlcvsku):. Boljševiki so prej pod vodstvom Lenina in Trocki ja uničili republikansko vlado Korenskega (novembra 1917) tor v-z-po- j njimi demokristjani, 42 sedežev V prejšnjem parlamentu so imeli bi bil De Gaulle prisiljen to storiti. Vs degolisti in njihovi zavezniki 282 sede- nelevičarske plasti Francije pa so se žev -Pri sedanu-h volitvah so tako izgu- obenem s svobodnim svetom zamislile v bili 38 poslanskih mest. Komunisti so položaj, v katerem se danes nahaja dobili 32 sedežev več kakor pri preje- Francija, ko so ugotovile, da so se le-volitvah, nekomunistični levičarji vičarji spet povezali, kakor pred vojno, 21 medtem ko so sredinci izgubili 13 v neke vrste ljudsko fronto za dosego sedežev. i oblasti. Kaj pomeiii levičarska ali celo Ker ima nova skupščina 486 sede- komunlstinča vlada v že itak nestabilni žev bo imel De Gaulle s svojimi 244 Franciji, za t0 državo samo in potem poslanci___komaj z en:m presega polo- za ves svobodni svet, pa ni treba seči silila nadaljnje sovjetske komunistične vico poslanskih mest - velike težave daleč v zgodovino: pred drugo svetovno v parlamentu, če ne bo z ni m glaso- , vojno je pomenila hiter sramoten poraz vala tudi sredina s svojimi 42 poslanci, pod udarcem hitlerjanske vojske, po Opazovalci so mnenja, da bodo de- j drugi svetovni vojni pa neprestano življenjem posameznika in dražbe.In ^nekristjani, ki jih vodi bivši predsed- zmešnjavo in gospodarsko propadanje, uj,=k' kandidat Jean Leeanuet, glasovali dokler se razmere niso ustalile z De z De Gaullovimi .poslanci, zlasti, ker De Gaullovim nastopom. stavili diktaturo proletariata. Z Leninovo smrtjo 21. januarja 1924 se je med sovjetskimi boljševiki začel boj na življenje in smrt za oblast, iz katere je izšel zmagovit Josip Visarijonovič Džu-gašvili Stalin, ki je vladal sovjetsk Rusiji do 5. marca 1953. S Stalinovo smrtjo se je v Sovjetski zvezi končala najstrašnejša doba komunistične diktature za tamkajšnje prebivalstvo. Notranje in zunanjepolitični razvoj sta pri- diktatorje prilagajati predvsem gospo- ■ darstvo države modernim metodam in s tem rahljati vsestransko kontrolo nad ta razvoj gre nezadržno naprej. V Sovjetski zvezi pripravljajo velike slovesnosti za praznovanje petdeseta obletnice vzpona komunizma na oblast. To največje zlo dvajsetega stoletja se je usidralo v Rusiji med prvo svetovno vojno s pomočjo od zunaj, iz Nemčije. Johnson odhaja na konferenco ms Guam Ameriški predesdnik Johnson se Res je, da so bile razmere v carski pripravlja na večdnevno konferenco z Rusiji zrele za preobrat, ker je bila di- ameri kim vrhovnim poveljnikom v nastija nesposobna in nezmožna spre- Vietnamu gralom. Westmorelandom ter meniti socialni položaj prebivalstva, ameriškim veleposlanikom v Saigon« Preobrat je bil nezadržen, ni pa bila Cabot Lodgeom, ki se bo začela piiho;.-nujna potem diktatura proletariata. Ta nji ponedeljek na tihomorskem otoku je bila z nemškim tajnim prevozom Le- Guamu- nina na ruski teritorij vnesena od zu- Guam je ameriško letalsko oporišče naj, od sovražnika Rusije. Nemčija je: za veletrdnjave B-52, s katerimi Arne-bila tista, ki je z Leninom omogočila rikanci bombardirajo vietnamske knmu-uspeh boljševjstoe revolucije. Ta poli-1 niste. Konference se bodo udeležili tudi tični greh se je Nemčiji že maščeval' amer- zun. minister Rusk, obrambni v drugi svetovni vojni: Sovjetska zveza m nister McNamara ter Johnsonova sve-s satelitsko Vzhodno Nemčijo vztrajno tovalca Rostow in Christian, preprečuje združitev 'razdvojenega jja tiskovni konferenci je Johnson nemškega naroda. Kakor v Rusiji, tako je povsod drugje na svetu komunistična diktatura prišla na oblast s pomočjo od zunaj. To velja za vse evropske sovjetske satelite, vključno Titovo Jugoslavijo, prav tako za azijskega komunističnega kolo izjavil, da s konference ni treba priča kovati izrednih rezultatov. Poudaril je samo, da so ZDA pripravljene vsak trenutek razpravljati z nasprotnikom o miru, če „nasprotnik to hoče in je tudi pripravljen na to“. Toda, je izjavil Johnson, „hanojski komunisti doslej te sa Kitajsko ter ameriško komunistično pripravljenosti niso pokazali“. Kubo. In obratno: komunizem ni mogel ZDA so že petkrat začasno ustavile uspeti z revolucijo, če mu niso poma- bombardiranje Severnega Vietnama, da gali od zunaj. Grčija, južna Koreja, bi omogočile komunistom pripravo za Gvatemala in južni Vietnam pričajo mirovna pogajanja. Od komunistov ni bilo. pozitivnega odgovora. Boji se v Vietnamu nadaljujejo z veliko srditostjo- Ameriške čete so se odločile ra področju sto. kvadratnih kilometrov ob 'kamboiki meji uničiti vse hiše, vrtove, govedo, perutnino in tudi vse, z eno besedo, sploh vse živalstvo, da bi preprečile komunistom zalaganje s svežim mesom. Prebivalstvo pa so iz tega pasu odselili v področja pod kontrolo vladnih čet. Južnemu Vietnamu pomaga z raznovrstnim materialom 37 držav, med njimi 7 južnoameriških. Med njimi je Argentina, ki je ponudila Južnemu Vietnamu 5.000 ton moke. Vietnamske vojska proti komunistom je za ZDA silno draga zadeva- Predsednik direktorija newyorške Chase Manhattan Banke, George 'Chompion, je pred kratkim v Buenos Airesu izjavil, da trošijo mesečno 2 500 milijonov dolarjev v vietnamski vojni. Letno stane torej ameriški narod vietnamska vojska 30 tisoč milijonov dolarjev, 'kar predstavlja dvajset dobrih let argentinskega izvoza. za to. Komunistična diktatura je v vsakem primeru vlada manjšine vsiljene večini. ... Tako vlado manjšine trpijo ruski na- „Kulturna revolucija' Je bila po rodi že petdeset let. Medtem ko so se Maocetungovem ukazu iznenada ustav-drugi evropski narodi pred drugo svetov- ^ena po vseJ * 1-. . S1 r no vojno bohotno razvijali na vseh po- zarJ‘ so priščih človeškega udejstvovanja, so ruski narodi bili prisiljeni ostati v revščini. Samo z neuravnovešenim razvojem težke industrije Stalin ni spremenil bednega življenjskega standarda ruskega prebivalstva. Milijoni žrtev v sovjetskih koncentracijskih taboriščih so bili žalostne priče krvoločnosti komunistične diktature proletariata. Kitajska vojska zatira nered v državi ništev in konzulatov na Kitajskem, ker da so bili zapleteni v podtalno delovanje proti Maocetungu. Maocetungova vlada je tudi objavila, da prepoveduje nekontrolirano pošiljanje poročil .iz Kitajske, prav tako j pa je bilo prepovedano tudi sleherno: ■se morali vrniti v svoje pro- vince, vojska je v večini dežele prevzela oblast in začela uvajati red. Vojaštvo je začelo zasedati tovarne, da V Montevideu v Uruguayu že na veliko pripravljajo aprilsko konferenco predsednikov ameriških držav. V ta namen so že prišli v uruguaysko presto-lico zastopniki predsednikov ameriških držav ter funkcionarji Organizacije ameriških držav. Maršal Artur da Costa e Silva je od 15. marca novi brazilski predsednik. Oblast mu je izročil .predsednik brazilske vojaške revolucije maršal Hum-bert Castello Branco, ki je pred svojim odhodom izdal še novi zakon o zaščiti države s katerim je poostril nekatera določila. Zlasti tista, ki govore o propagandi komunistične teroristične dejavnosti ter o gospodarskem izrabljanju socialno šibkih ljudskih slojev- V Venezueli so po umoru Julija Irri-barena B'orgesa, brata zunanjenga ministra, zaprli okoli ISO sumljivih ljudi, za katere sodijo, da so člani komunističnih oboroženih sil za osvoboditev. V Kolumb.ji je vlada odgovorila na zadnje zločine komunističnih gverilcev z veliko vojaško ofenzivo, v kateri proti komunistom nastopa okoli 20-000 vojakov. Pred zasledovanjem so se doslej komunisti vedno zatekali v težko pristopna andska gorska področja. V Brazilu je policija aretirala Franza Stangla, ki je bil med vojno poveljnik nacističnega koncentracijskega taborišča na Poljskem. Policiji ga je izdal biv. gestapovec za judovsko nagrado 7-000 dolajerv- Več evropskih listov je objavilo novice, da namerava mladi grški kralj Konstantin odstopiti -ter se kot zasebnik naseliti na Danskem. Poljski predsednik Edvard Ocap bo 6. aprila prišel na dvodnevni obisk v Italijo. Sodijo, da bo v tem času zaprosil za sprejem tudi pri papežu, kar bi bil znak za zboljšanje razmerja med poljsko vlado in kat. Cerkvijo. V TEDEN Svetlana Stalin, 42 letna edina hčerka sovjetskega diktatorja Stalina, je zapustila Sovjetsko zvezo ter se je odločila, da bo ostala v svobodnem svetu. V Sovjetski zvezi je bila trikrat poročena. Nazadnje z nekim indijskim veljakom, ki je pa umrl in je pepel njego-veg*a trupla prenesla v Indijo. Tu je imela razgovore s predsednico indijske vlade Indiro Gandhijevo. Iz Indije je Svetlana Stalin preko Italije odpotovala na krajše -bivanje v Švico. Tu jo je policija dolgo varovala pred časnikarji, ki bi radi prišli do razgovora z njo. Nekatera -ameriška časnikarska podjetja so ji pripravljena plačati pol milijona dolarjev za njene spomine, nemška pa gredo celo tako daleč, da plačajo, kolikor je treba, samo, da pridejo do njenih spominov. V Jakarti v Indoneziji je narodni kongres sprejel odločitev glede nadaljnje usode Sulicama, ki je bil 21 let neomejeni gospodar Indonezije. Sedaj je čisto navaden državljan in je začasni predsednik Indonezije -d'o izvolitve novega predsednika Suharto, sedanji predsednik indonezijske vlade. tPo sporazumu med -S-ukarnovo narodno stranko in oboroženimi silami j-e resolucija glede Sukarna tako previdno sestavljena, da 'bese-d' „predsednik" in „odstavitev" v zvezi s Sukarnom sploh ni. Tako zmerno besedilo o Sukarnovi odstavitvi je sprejel indonezijski kongres na ■priporočilo oboroženih sil, -da ne bi s preradikalnim nastopom sprožili državljanske vojne v državi. V Indiji bo Indira Gandhi še naprej predsednica vlade. Pred sestankom vodstva kongresne stranke je uredila sporna vprašanja z vsemi vidnejšimi, funkcionarji stranke, zlasti s svojim najbolj nevarnim tekmecem Morarijem Desai-j-em, ki bo v novi indijski vladi podpredsednik. ter bo v njej imel tudi odločilno besedo v reševanju finančnih vpra- Iz živijeiaja isi dög&jasija v Argentini bi preprečilo delavske sabotaže, ki so nadaljnje lepljenje- stenčasov po zidovih se začele vedno bolj množiti. 1 hiš -po velik-.h kitajskih mestih. Ker so Istočasno je Maocetungova vlada ob- ti stenčasi iznenada izginili, so ostale javila, da bo morala kitajsko ozemlje za- j tuje tiskovno agencije -brez posebnih pustiti večina osebja sovjetskih posla- . virov novic. -Enaka usoda je doletela evropske in razodevajo velik napredek moderne teh- boljševisko ježo še hujša ječa. Ruski azijske satelite Sovjetske zveze po dru- nike, so prisiljena stvar, ker ne gredo gi svetovni vojni- Medtem, ko je bil vz-poredno z razvojem drugih panog vsestranski razmah svobodnih narodov človeškega udejstvovanja v državi. Živ-po vsem svetu ,po drugi vojni še hitrej- j ljenjska raven ruskega prebivalstva je ' ši, kakor po prvi, so satelitske države; daleč pod zahodnoevropsko ali ameri-močno zaostajale za njimi. Še več: živ-j ško, tako da je prepad med sovjetskimi ljenjska raven prebivalstva v satelit-1 dosežki v tehniki in dosežki v življenjskih državah je padla pod tisto pred skem standardu prebivalstva viden na drugo svetovno vojno tako, da je splo-š- J prvi pogled, človeška družba v Sovjet-no nazadovanje oznaka vsake komuni- ski zvezi in v vseh komunističnih drža- stične države. Kakor so ruski narodi zamudili že petdeset let svoje zgodovine zaradi komunistične diktature, tako eo sovjetske satelitske države, med njimi Jugoslavija, zamudile razvoj dvajset let po drugi svetovni vojni. Njihovo prebivalstvo j-e žrtvovalo skoro eno življenjsko dobo za blazne poskuse komunističnih klik pretvoriti človeško družbo v enolično maso biti brez lastnega uma in volje. Vse je v komunističnih državah pri vah je podobna hroni-emu človeku: kljub bistremu umu mora ho-diti z berglami. In če bi mogli v komunističnih državah dati človeku vse, kar koli je mogoče, ene same dobrine mu komunistična diktatura nikdar ne more dati, sicer je .po njej: svobode. Ruski narodi, ki so pred petdesetimi leti začenjali revolucijo, da bi se osvobodili, so bili od Lenina in Trockija prevarani. Dva kriminalna človeka sta sprevrgla napor sestradanih in brezpravnih množic v siljeno. Sovjetski vesoljni poskusi, kinov ppraz. Ruska država je postala pod narodi so za rešetkami že petdeset let, Iz ječe je beg samo v dve smeri: v svobodo ali smrt- To dvoje si ljudje iz komunističnih -držav izbirajo vsak dan. Milijoni so si izbrali svo-bodo po -drugi svetovni vojni, ko se- niso -hoteli vrniti domov, tisoči si jo izbirajo, ko vsak dan tajno uhajajo čez meje v svobodni svet. Za svobodo tvegajo smrt. Petdesetletnica komunistične diktature v Sovjetski zvezi vsekakor ni v čast človeštvu- Tudi ni v čast človeštvu, da so komunistične diktature po drugi svetovni vojni zavladale skoro nad polovico zemeljske oble. Medtem, ko bo vsa zloba in podlost komunizma v Sovjetski zvezi slavila letos petdeset let svojega vladanja, pa naj svobodni svet proslavi to 'obletnico z edinim sklepom: brez oklevanja je, treba največje zlo modernega časa odpraviti s sveta, da bo ostalo le — čeprav žalostna — zgodovina. Vrnitev predsednika z obiska patagonskim provincam V nedeljo zvečer se je vrnil v Buenos Aires z enotedenskega obiska argentinskim južnim provincam v Patagoniji V mestu Ushuaia je bil tudi na sestanku jurite guvernerjev patagonskih provinc. V govoru je med drugim poudarjal, da si je argentinska revolucija postavila za nalogo, da v letu 1967 napravi re-d v državi, nato bodo prišle na vrsto druge stvari, ki so bile doslej zanemarjene. Načrt revolucije se izvršuje -točno tako kot je -bil zamišljen. Načrt za razvoj države ima za cilj doseči edinstvo države, t. j. da bodo ljudje v slehernem delu države imeli vse možnosti za do-sego blagostanja in vsestranskega razvoja. Da bodo v resnici čutili povsod državno upravo. Predsednik ugotavlja, da se to doslej ni dogajalo in da je državna uprava velike predele države- zanemarjala. V patagonski spomenici ,pa guvernerji teh provinc naštevajo probleme argentinskega juga. Opozarjajo zlasti na nenaseljenost te-h področij ter na problem, ki ga tu predstavljajo tujci, t. j. -Čilenci, ki prihajajo stalno na delo ter se nikdar ne vključujejo v argentinsko narodno družino in. občestvo. Južni kraji so močno zanemarjeni tudi zaradi pomanjkanja cest, železniških zvez, telefonskih in brzojavnih napeljav. Po vrnitvi v Buenos Aires je .predsednik gral. Ongania sklical sejo vlade se za ta teden. Na njej bodo razpravljali zlasti o problemih -patagonskega juga. Po neuspeli akciji Glavne delavske konfederacije Na zadnji seji Glavne delavske konfederacije- -so razpravljali o popolnem zlomu akcije, ki so jo napovedali in izvrševali proti vladi. V sporočilu javnosti tega sicer ne priznavajo, toda njihovo zatrdilo, da so „dosegli svoj namen" in da zato ustavljajo nadaljnjo akcijo", je daleč od tega, da bi odgo varjalo -dejanskemu stanju. Funkcionarj Glavne -delavske konfederacije so se to krat močn-o «računali. -Mislili so, <1: imajo pred sabo prejšnjo dr. Illijev vlado, pod katero so lahko neoviran: zasedali tovarniške obrate in zapiral vodilno uradništvo -kot talce. Pod seda njo v.ado je pa bilo drugače, ker je. na povedala, da 'bo proti vsem tistim, k se bodo udeležili politične stavke, po stopala strogo -po zakonu. Tako se j tudi zgodilo. Pri državnih železnicah j bilo kaznovanih delno z degradacijo Z: eno leto ali s suspendiranjem iz služb za en mesec brez prejemkov 116.441 uslužbencev, po pristaniščih 1-808 delav cev, veliko število tudi pri telefonsk upravi. Že zadnjič smo omenili, da j vlada tudi blokirala račune nekateri! sindikatov in njihovih funkcionarjev p-bankah- Samo za železničarski sindika Unión Ferroviaria je blokiranih nad 5CH milijonov pesov, -dokaz, s kako ogrom nim denarjem so razpolagali sindikat za svoje politične-akcije. Zaradi poraza, ki so ga doživel funkcionarji Glavne delavske konfede racije s svojo akcijo proti vladi, je tud več njenih funkcionarjev odstopilo. N: zadnji seji so zato izvolili posebno ¡ko m-isijo, ki naj preuči dosedanje dejo vanje GGT ter določi bodoče zadržanje Nov kurz dolarja Vlada je objavila novo razvrednote nje pesa. Po najnovejši odredbi je raz mer j e med -pesom in dolarjem 1:350. Minister za narodno gospodarstvi dr. Krieger Vasena je z določitvijo novi vrednosti pesa izdal še vrsto ukrepov ki imajo namen zavreti inflaciji). ) govoru j-e- napovedal, da je to zadnji razvrednotenje pesa. Prav tako je vlada objavila, da v le tošnjem letu novih poviškov cen. ne bo Dosedaj so zvišali poštne tarife v no tranjem prometu za 100%, prav taki za plin, edino povišanje, ki 'bo še prišli bo za telefonske pristojbine. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»»»»»♦♦t» »»»»»»»»»»»♦♦»»»»♦♦♦ JUBILEJMI £I2©itNIK SVOB. SLDVENIJE ZA EET® 1967 JE IZŠEE V Argentini je na razpolago v Slovenski hiši, v vseh slovenski-h domovih ter pri vseh vsakoletnih poverjenikih Zbornika. Naročila po pošti sprejema uprava Svobodne Slovenije. Prodajna -cena je 1500 pesov. Za poštnino je doplačati 150 pesov. PRIPRAVE Z\ PROSLAVO 5© LETNICE MAJNIŠKE DEKLARACIJE Dne 36. maja t- L bo minilo 50 let. djiižtr je -M D-u-liSjtt predš&dniK Jugo« slovanskega kluba dr. Anton Korošec V Ddrfajškfeftt jjarlamentu prebral zahtevo slivenskega naroda, d(a se hoče otresti tisočletnega tujega gospodstva ter ši v lastni državi z Ostalimi južnoslovanskimi narodi graditi v svobod, svdjo bofl-očftost. Ta zahteva je šla v zgodovino pod imenom Majniška d-e-HSfadija;' ki je Sprožila end najlepših Ih hajvčiičašthejšili narodno—osvobodilnih gibanj, kar srh o jih imeli v zgodovini SltiveriCi, ki je združilo Vse slovenske dčihbkrdhskb pdlitičiie stranke, veš narod. Slovenci Smo tedaj sredi vojnih Strahot brez Strahu z vso odločnostjo izpovedali avstro-egrskim narodnim žatiralbehB ih vsčihu svetu; da HOčemo svobodo v lastni državi. Z Majniško deklaracijo je slovehski narod strnjen 'in enoten v ljubezni do lastne, domovine in z jasnostjo Ciljev, ki jih je hbtel doseči, šel nezadržno naproti zmagi, ki je 29. ¡oktobra naslednjega leta prinesla Slovencem svobodo. Tega zgodovinskega dogodka se bodo spominjali demokratski Slovenci doma in po svetu. Z hvaležnostjo bodo obujali spomin na slovenske h aro dne predstavnike, ki so med; prvo svetovno vojno neustrašno bili boj žit najosnovnejše pravice Slovenskega naroda, špo-minjftli . se dogodkoV; ki SO Spremljali nadaljnjo rast slovenskega ha roda med Obema svetovnima vojnama, ob pregledu sedanjega položaja harbdSa pod komunistično diktaturo pa dobivali novih vzpodbud za delo Za 'ponovno pridobi' tev izgubljene svobode In demokratskih političnih pravič. Da bi proslave 50 letnice' Majniške deklaracije žadotoile Čim večji dbšfeg ih zajele ¡cim večje število ljudi,, je vodstvo Slovenske krščanske demokracije -L- SLS, S podpišem načelnika dr. Mihe Kreka in glavnega tajnika df. iudoVi-kh' Puša, dne 22. februarja t- 1- razposlalo Okrožnico Vsem Strojim poverjeništvom in krajevnim edinkam. V njej med drugim poudarja, da še bo „zlatega jubileja Majniške deklaracije narod V domovini spominjal — ne sicer pod tujčeVo peto, a na žalost pod diktatoitskO oblastjo lastnih ljudi, .[ki eo spet zatrli Svobodo in ki omalovažujejo tista zgodovinska dejstva, kjer partija hi imela -besede, ter narodu ne dovoljujejo, da 'bi jih vredno proslavil. Nam v šVobodnem Svetu proslavljanja hitee ne krati. Zato moramo Za narod V domovini ih. sami zase javno ih glasno spregovoriti mi in svetu po-fedati, kdj slehernemu zavednemu Slb-fenieu pomeni proklamacija z dne 30 niaja' I9l7, ki je zahtevala samovlade rinrbffa v; lastni, svobodni in demokratični državi- v' Zat.S’ vodstvo Slovenske krščanske demokracije „prosi in poziva poverjeništva in edihice stranke, da z vsemi Taapotolljivinii sredstvi poskrbijo, da tfts pri njih ta Zlata obletnica slovesno pSaZriovana, It Sodelovanju naj se. pri; ■Id^hejo Vše plasti naroda v izseljenstvu in’ se s pestrim sporedom zagotovi pPoSlavr veličasten, vsenarodni značaj“. liortčno vodstvo Slovlenske kifs-čau-ske demokracije naproša, naj bi bil čas proslave „čim bliže dnevu resnične obletnice“. Vse podrobnosti so prepuščene krajevnim činiteljem. V Buenos Airesu je bil. za nedeljo 12. marca sklican .že tudi. sestanek predstavnikov društev, mladinskih organizacij, slovenskih domov ter ostalih ustanov ..slovenskih demokratskih -izseljencev na razgovor o načinu proslavitve 50 letnice Majniške deklaracije. V zvezi s proslavo: Majniške deklaracije ;ob . njeni 50; letnici sta' tudi. .društvo slovenskih protikomunističnih -borcev in Koniorčij Vestnika sklicala za nedeljo Sv -marča na prestavo v Čdst.e-larpi „dniSiibfii sestanek bivših borcev, včlanjenih V DSPB, Kakor tudi nevčla-njenih'V, Na- Sporedu je - bila najprej masa za padle. Imel jo je g- Mšgr. [A-h-(on Oreh ar. po • maši je’ bil .sestanek. Y vabilu ustij jje bilo pbVddhnb,- „da je ▼ načrtu razgovor okrog kem V! e mize, pri katerem naj bi sodelovali posebej povabljeni Slovenci v zdomstvu. Bhzgovdr naj bi tekel pod naslovom: ; mu pa vržeš tiste denarje in mir besedi- Če jih ne boš imel, jih lahko vsak dan dobiš pri meni.“ Stric je legel na pograd. Peter je pa pridejal na ogenj- Ni mogel molčati: „Stric! Meni se zdi, da vam ni nič 'kaj prav, ko jemljem Tkalčevo.“ Tomaž je molčal. „Saj sem sam že mislil — “ Peter je obmolknil. „Nič ne rečem,“ se je oglasil stric „Samo to vem, da smo imeli lovci pred leti dokaj opraviti s Tkalcem. Puško ima še. če se ga spet loti muha in začne zahajati v tvoj okoliš, ali bi ga mogel pustiti ?“ „Naik! Bi ga tudi ne-“ Peter se je skoraj razburil. „Če bi prišla navzkriž, Bog daj, da bi ne, bi pač moral pustiti službo ali pa Jerco- Si me sedaj razumel zavoljo vožnje 7“ „Sem.“ Peter je ižtrkal čedro in tudi šam legel. Pogovor je utihnil- Ogenj je pošel, i Zunaj »e je oglasila sova. Pričelo je snežiti. Nadležni klateži Dan se je podaljšal. Svečnica je pričela tajati sneg. Pusta je videl že vse sojne rebri kopne. Jug je vzel jedro trdo zvoženemu snegu na potih z gora. Svetemu Jožefu na čast so zaibrčale že prve brkočice. Po mrzli zimi je hitela v Bohinj zgodnja pomlad. Hribarjevega Petra je čas podil, da ga je težko dohajal. Posekovanje lesa pod Zatrepom je Petra dokaj zamudilo. ,Sam bi ne bil zmogel. Da mu ni .pomagal in ga celo priganjal stric Tomaž, bi se bila smreka pričela prej oživljati, preden bi bila padla zadnja debla. Vse drugače kakor stric Tomaž je bil Tkalec. Obljubil je, da bo les zvozil, pa mu je bil vsak droben opravek dovolj velik izgovor, da ni napregel. Vola in rtičev se mu res ni zdelo škoda, le sam se ni rad upenjal s hlodi. Petru ni kazalo drugega, kakor da se je tudi vožnje lotil. Vozil in premetaval je les s tako vnemo, da je na lovišče kar pozabil. Pa ga je poklical Vencelj na Bistrico. Peter je ugibal, kaj bi utegnilo biti tako važnega, da ga gozdar odtrgava delu. Kar nejevoljen je bil, ko ga je Hrubečka vsakdanje vprašal, kaj je kaj novega. „Nič posebnega,“ je kratko odgovoril Peter. „O pač- Oba utegneva imeti sitnosti;“ mu je skoraj vpadel v besedo Vencelj. „Kaj pa naj bi bilo takega?“ je zaskrbelo Petra. Na tihem »i je moral priznati, da je Zadnji čas lovišče res Zanemarjal. „Kranberger govori,“ ihu je pojasnil Hrubečka, „da »e ti za divjad In za služ- bo sploh nič več ne brigaš in da ti samo bajta in deklič rojita po glavi.“ „Tud; jaz vem, da se tam praska, kjer ga ne srbi.“ Vencelj je Petru lepo razložil, kako je pregledal žandarjeve naklepe. Očividno opozarja tiste, ki komaj čakajo, da izmaknejo gamsa ali srnjaka, ali pa vsaj lisico ali zajca, če drugega ni, naj poskušajo srečo v Petrovem lovišču. Oba, njega in Vencelj-na, da bi rad zatožil zakupniku. „To je že izvohal,“ se je razvnel Hrubečka, „da mu jaz ne bom sedel na limanice. Saj meni je .presneto malo mar. Naj kar kdo drug upravlja lov. Zate pa ni vseeno, če te 'izgrize iz službe. Posebno sedaj ne, ko si postavljaš lastno streho in se ženiš. Ne more ti pozabiti, da si ga izpodrepil z Jerčinega stana na Ovčariji. 'Pa ugnati se mu ne smeva dati-“ Vencelj je krepko udaril Petra po rami. „Prej se pretrgam, kakor mu pa odneham, prekletemu pritepencu.“ Peter je besedo pribil s pestjo na mizo. Kakor bi bil še Črt vesel lovčeve trmoglavosti, je poskočil z blazine, na kateri je dremal, in glasno zalajal- Hrubečka in Peter sta posedela. Da v lovišču res posebnega ne more biti, sta ugotovila, da se 'bo pa Peter kljub temu kar iznenada pokazal zdaj tu, zdaj tam, da si bo celo zapisoval vsako malenkost, ki bo kdo njega videl, da bo imel priče, čfe’ bo treba. V' gradu pri Venceljnu je Peter spil dve Šilci žganja. Proti domu grede si je pa privoščil v gostilni pečeno prteno klobaso in pol litra vina. Čez senožeti se je pričela jeza v njem kar kuhati. Doma se je komaj toliko pomudil, da se je preoblekel, nakrmil Reso in zadel puško. Kakor bi bilo vse lovišče v kolobar, se mu je mudilo v gore. Vrh Klanice je srečal voznik®, ki »o peljali drva izpod Brvoj. Spogledali so se in mu vedeli povedati, da ga bo noč lovila, če je kaj prida daleč namenjen. Peter se jim je pa nasmejal in rekel, da bo hodil, dokler se mu bo zdelo, saj mu bo luna svetila. „Nak!“ je slišal reči Ražma ko so se razhajali: „Če 'bi bil jaz lovec, bi se ne gnal tako kakor se Hribarjev, ki si nikoli pokoja ne privošči-“ Peter se je razgledal po sledeh in se ustavil na 'Zgornjem Vogarju. Lisice so bile izkopale prašiča, ki je 'bil v jeseni poginil 'Polončniku in ga je bil zagrebel na robu gošče. Peter se je zaprl z Reso v stan in zakuril na ognjišču, da se je grel. Skuhati ni imel kaj, ko ni vzel brašna s seboj. Z nočjo vred je pustil ogenj poiti, da bi lisjak ne ovohal dima, žerjavico pa je zagrebel v pepel. Če bo le preveč zeblo, si bo vsaj roke lahko mel nad! njo. Odprl je okence iii čakal. 'Luna je osvetljevala snežno planjavo. Videlo se je skoraj kakor podnevi, le da se sneg ni lesketal. Proti Hebatu je zalajala srna. Resa, ki je ležal na gradu, je vstal, privzdignil uhlje in po-vohljaj. S pridušenim glasom ga je Peter pomiril. Po snegu je priskakljal zajec in pričel pobirati pred senikom redke bilke raztresenega sena. Čsz kake pol ure za njim je prišel drugi in pote* *m še tretji: Najedli sb sč irt se pričeli igra- ti. Postavljali so kczolčke, šilili s prvi-viirii nogami drug v drugega in še vrteli, kakor bi plesali. Na snegu jih je Peter ¡prav dobro razločil, tik stene bi bi -pa komaj videl streljati na posameznega. Peter je napol zaprl oči, Ne, prej ni nič videl. Sedaj je pa na voglu zagledal nekaj belega: „Ali je kamen, ali sneg? Aha, premika se.“ In lovec je videl, da s® je sivkastorjavim nižinskim zajcem pridružil še beli planinski. Ni opazil, kdaj je prišel, ko se od »nega kar nič ne loči. (Se nadaljuje) SLOVENCI AVSTRIJA | Dolgoletni član Dunajske državne •pere, Anton Dermota, ki je 'bil v glasbenem svetu znan zaradi svojega mehkega liričnega tenorja, kot izvrsten pevec Mozartovih oper ter svojega sodelovanja na vsakoletnih glasbenih festivalih v Salzburgu, je prejel od papeža Pavla VI visoko cerkveno odlikovanje komturnega križa reda Gregorija Velikega. Odlikovanje mu je osebno izročil dunajski nadškof kardinal dr. , Kbnig. Slovenski umetnik Anton Dermota, doma iz Krope na Gorenjskem, živi stalno na Dunaju. V operi več ne nastopa, je pa še profesor na dunajskem konservatoriju. Z dunajsko državno opero je ponovno gostoval tudi v buenosaireškem gledališču Colon. V Buenos Airesu živi njegov bratranec g. Rudolf Wagner. K visokemu odlikovanju slovenskemu umetniku čestita tudi Sv- Slovenija. AVSTRALIJA Slovenci se v akademskih poklicih uveljavljajo tudi v Avstraliji- Tja je pred božičem dokazal Tomaž Možina v mestu Brisbane, ki je na queenslandski univerzi dokončal gospodarske in finančne študije. Tomaž Možina je gospodarstvo začel študirati že na ljubljanski univerzi, nato je te študije nadaljeval v ZDA. Ko je prišel leta 1960 v Avstralijo, je moral začeti vse od začetka- V šestih letih je poleg svoje poklicne zaposlitve v krajevni 'banki dokončal akademske študije. S svojo vztrajnostjo in odločnostjo je s tem dal lep vzgled marsikateremu slovenskemu fantu v svobodnem svetu. Med Slovenci v Avstraliji je avtomobilska nesreča z-ahtevala novo žrtev. Stanko Tsfant, oče šestih otrok v Sun-buryju, je 22. januarja popoldne odšel z avtom z doma. S sabo je imel v avtomobilu otroka Angelco in Janka. Kake dve milji od Sundburyja se je iz nepojasnjenega vzroka zgodila nesreča- Avto je zdrknil s ceste ira se popolnoma razbil. Hčerki se ni nič zgodilo, sina so po dobrem tednu odpustili iz bolnice, oče Stanko je pa še istega večera umrl na posledicah zadobljenih poškodb. 'Pokopali so ga 25- januarja na pokopališču v kralju Riddel- Za vdovo in otroke so se za prvo silo pobrigali dobri ljudje v Sundburyju. kjer je krajevni list The Sun dne 27. januarja objavil tudi sliko ponesrečenca in prosil dobra srca za pomoč tako težko prizadeti slovenski družini. Zanjo je začelo javno nabirko tudi Slovensko društvo v Melbournu. P O SVETU mobilski nesreči smrtno zadet 25 letni Mario Grželj iz Malih Loč- S tremi tovariši se je s taksijem vračal z dela. Ko je voznik zavil s tovarniškega območja na glavno cesto, se je v taksi zaletel drug avto. Marij Grželj je bil takoj mrtev, voznik in Grželjeva tovariša pa težko poškodovani. Rajnega Gr-želja je pokopal p. Valerijan iz Sydne-ya dne 28- januarja. Commonwealth Savings bank v Melbournu je pripravila razstavo^ s katero je predstavila avstralski javnosti narode Jugoslavije. Vsaka narodnost je imela samostojen oddelek. Slovenski del je uredil tržaški rojak Berto Calzi, emigrant, uslužbenec iste banke. Razstava je bila odprta od 16. do 27. januarja. Vzbujala je pozornost in zanimanje ter si jo je ogledalo veliko ljudi. DRUŠTVENI OGLASNIK Izraz naše medsebojne povezanosti naj bo tudi letos Slovenski dan. Zbrali se bomo na Pristavi na Belo nedeljo 2. aprila. V primeru slabega vremena bo prireditev preložena na naslednjo nedeljo. OBVESTILA Sobota, 18. marca: V Slovenski hiši oh 14.80 sestanek mladinskih referentov krajevnih domov. Na pristavi ob 19 uri izredni občni zbor Fantovskega odseka. Pred občnim zborom predava g- Pavle Rant. Nedelja, 19. marca: V Našem domu v San Justu ob 18 kulturno družabna prireditev s predvajanjem barvnih filmov in diapozitivov V Slomškovem domu oh 20 predvajanje filma MOLOKAI iz delovanja o. Damijana na otoku gobavcev. V NaP. m domu v San Justu po ma-' ši občni zbor dekliškega odseka. V Slomškovem domu občni zbor fantovskega odseka in dekliškega krožka- Nedelja, 26. marca: V Slomškovem domu ob 18- sv. maša nato slovenski velikonočni običaji-Sobota, 1. aprila: V Slovenski hi. li ob 19 uri debatni večer o temi Slovenski dialog s svobodnim svetom. Nedelja, 2. aprila: Na. Pristavi. Slovenski dan. Nedelja, 16. aprila: Občni zbor SFZ ob 10.30 v Slov hiši V Slovenski hiši občni zbor Slov. dekliške organizacije. V Slovenski hiši koncert mladinskih pevk’.h zborov iz Berazateguija, Morona, San Martina in Slovenske vasi v korist Slovenske hiše. žen je s skokoma 97,5 in 101 dlje skočil kot Wirkola (94,5, 99,5), le v slogu je nekoliko zaostal za prvakom. Olično sta se uvrstila tudi mlada Mesec (11.) in Štefančič (14). Hokejska ekipa Crvene zvezde iz Beograda, ki je na jugoslovanskem prvenstvu zadnja, je na gostovanju v Avstriji nastopala z igralci, katerih imena so zvenela kanadsko, da bi povečala svojo veljavo- Tako so igralci Steve Mc Tadič in 0’Slawa Bebraka. Vse bi se najbrž končalo brez zapletov, če bi se Tadič ne izgubil moštvu in ostal brez dokumentov v Avstriji. Na meji so ga samega čudno pogledali in pri preverjanju podaktov, ko je navedel, da je član ekipe Crvene zvezde, je prišla prevara na dan... Tadič je zaradi tega presedel nekaj dni v zaporu. Hokejska zveza Jugoslavije pa bo za eno afero bogatejša. Bolgarka Krsiana Stojeva je na predolimpijskem tekmovanju v smučarskih tekih v Autrahsu pri Grenoblu dosegla senzacionalno zmago nad sovjetskimi tekmovalkami, 'ki so bile nekaj let zaporedoma neperemagljiive. Zmagala je v tekih na 5 in 10 km. Na teku na 10 km je premagala sovjetsko, olimpijsko in svetovno prvakinjo Kiavd jo Bojarskih kar za 34 sekund s časom 34'87’-2. Med 21 tekmivalkami je Slovenka Lidija Pšenica zasedla v teku na 10 km 19. mesto, zadnje, ker sta Poljakinja Budryn in Ackineva (SZ) od- j stopili. Maš dana y Sasi Justu s prireja v nedeljo 19. marca ob 18 f EULTfRNO-BltUŽAlIM® P©P©LSINE S s predvajanjem barvanih filmov iz ! \ • Bariloč, diapozitivov iz Venezuele in • • o lepotah Slovenije. ; ■ a ; Ob 16: pa bo zaključek počitniških ; i dni narašča j rt c m naraščajnikov iz ! ■ San Justa, Slomškov dom ram cs mejia na cvetno nedeljo, 19. marca 1967 ob 20 zvečer : meSokai edinstven celovečerni film iz življenja o. Damijana, junaka odpovedi in ljubezni vsi rojaki lepo vabljeni ne zamudite! Is-tega dne, ko so v Sunburyju po-ikopali Staneta Tofanta, je bil v avto- • DSPB Buenos Aires in Konzor- • eij Vestnika se iskreno zahvaljujeta j vsem, iki so kakor koli pomagali pri * ! izvedbi sestanka in asada na Pri-| stavi, vsem sosedom Pristave, vsem • darovalkam potic in tort in sploh | vsem dobrotnikom in sodelavcem. PO ŠPORTNEM SVETO Največji uspeh slovenskih smučarskih skakalcev je letos 6. februarja dosegel Peter Eržen na predolimpijskem tekmovanju na skakalnici v Grenoblu. V konkurenci najboljših skakalcev sveta se je na 90 metrski skakalnici uvrstil na drugo mesto za svetovnim prvakom Wirkolo. S stokom 101 m je postal tudi rekorder te skakalnice, kjer bo drugo leto olimpijsko prvenstvo. Er- JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic- 2 Cangallo 1642 Bueno» Airea T. E. 35-8827 SIMON RAJER uradni prevajalec Uruguay 743, 5. nadstr. pis. 506 od 9.-—12. in 15.—19. ure Vožnje pomorske in letalske 4 ; ' " ' w»4>4,»»♦♦♦♦♦♦♦»* PORAVNAJTE NAROČNINO! 'j a»—»«»aaaaeaaaM» ! f :! ESLOVfNU LIBRE Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración : Ramón Falcón 4158, Buenos Air« T. E. 69-9503 Argentina FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 Pr. FMAMC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 -Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516 V petek in soboto od 9—13 ure Concesión N* 3224 TARIFA REDUCIDA o oz» ui z - s £ z 2 h g u j -s ■ h S ® M < j ; N acioiifii 4» ia Prssjaéeássí intelectual No. 910.387 1 Naročnina Svobodne Slovenije za leto l 1987: za Argentino ? 1.900-—Pri poši-; Ijanju po pošti doplačilo '$ 100.— Za | ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošilja-| nje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. j Talleres Gráficos Vilko S-R.L., Estados • ! Unidos 425, Bs. Aires- T. E. 33-7213 i SLOVENSKA HRANILNICA z. * o. z. (C. c. s. L. o. G. A. Ltda.) Bartoloma Mitre 97 Ramos Mejia Medni občni zbor v soboto, 1. aprila 1967, ob 20 v zadružnih prostorih Dnevni red: 1. Izvolitev dveh overovateljev zapisnika občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora in bilanca za poslovno leto 1967. 3. Volitve: 1 predsednika, 1 podtajnika, 1 podblagajinika, 3 svetovalcev, 2 namestnika svetovalcev, 1 preglednika računov in 1 namestnika preglednika računov. Upravni odbor SLOVENSKA VELIKA NOČ V SLOMŠKOVEM DOMU V NEDELJO 26. MARCA GB 17. popoldne ®SV. MAŠA S PETJEM NAJLEPŠIH VELIKONOČNIH PESMI ©Velikonočni običaji in jedila. Sodelujeta pevska zbara Gallus im Ramos Mejia ' «se®eee®®»e»se4e®«6»«®