PLANINSKI VESTNIH
GLAŠILOnP^NlNSKE ZVEŽE_SLOyENjJ^ 1QRn	LETNIK VI. - L.	12
Revijo, k»tore Mmenjujero. M Planinski VortoHk ®yi0*:	IV. Italija:
a) ^SS1® ** ■»	Mensile, de! Ch» A1pi„0
Plaiunflld Vestnik je glasilo Planinske zveze Slovenije / feAH* * zveza, urejuje pa uredniški odbor / Reviia ith^fo / . Ja ga ^enovana v snopičih po dve Števili sk^aT / C2 Sh^.,12)krat leto. Po potrebi Celje, I. gimnazija	™ nasIov: Orel,
zarjeva ulica, pit. predK!	t? *	LJubljana, liko-
ročnina. honorlrji, o^as^raLi	S®	«idamacije, na-
Ce«u / Letna nanSi^Til^ ^T^JJfl^^ tiflikama v
^ii^rs^TMa«
ne oo pomot.
GOSTINSKA PODJETJA
GLAVNEGA
mesta
LJUBLJANE
Bestavraeljo:
Rio. Selenburgova ulica s baroni SlaTija. Gospoavetaka ce.ta D»j dam. Cankarjeva ulica Cinkolo, Poljanaka eeeta
Kavarn«: Emona, Cankarjeva ulica Evropa, Goaposvetaka ce«ta NeboUčnik, Gajeva 1 s barom Tabor. Jkofja ulica
SlaltiCarna: Vol*a. Cankarjeva ulloa
Gaitilae: Flffovec. TyrSeva ceata Savica. Celovška ceata Sokol. Pred Škofijo
^orjanaka ulica Roinlk, Pot na Roinlk Podrotnlk, Pot na Roinlk Ruakl car. Hala vaa 16, J«iea
Hotel: Soča, Sv. Petra eeata PreaeSilCa:
£2 «TO Tlilerju (aa prehodne ffoste) Prt Belokranjcu, Florjanaka ulica BeeUrraelJe:
Branko Žemljic:
-___gornje savinjski splavarii
(Nadaljevanje)
Premnoge žage, same venecijanke na en list so pele noč in dan na-grobmce platanicam in jih rezale v dvanajšce ali švigelj, trifirkelčne, colarice, petfirkelcne, ozke in široke, podnice in ponkloden ter po dve vrsti lat m remov (štafelnov). Na teh žagah izdelano blago je bilo vse le konično rezano, kar pa ni delalo nobenega vprašanja v trgovini z južnimi kraji, medtem ko je dolgo dobo edina polnojaremska žaga v Vrbovou pri Nazarjih rezala le paralelno robo, ki pa se ni splavljala, marveč je imela izvozno pot po železnici. Le če je imel flosar-trgovec posebno naročilo za manjšo količino paralelne robe, si je tako lahko nabavil tudi tu; imela pa je seveda višjo ceno.
Z rezano blago, ki je bilo zloženo pri žagah v arpah, primemo raz-perjeno^ da se je lahko dobro osušalo, se je ondod dovažalo na »vez« k strugi, ce je imela ta tak odtok, primeren za splavljanje v reko kar ie večinoma primer na Dreti; sicer pa na obalo Savinje, kjer se je potem vezalo v splave, ki so se naslagali tudi po šest drug vrh drugega Z vezanjem je imel posla vedno le isti vezač, ki pa splava kasneje ni vozil.
V Celju kjer se struga Savinje že znatneje razširi in je po ondotnih pritokih voda obilnejša in globlja, se zvežeta po dva samca skoncema v en sam splav. Odtod se vrne polovica splavarjev domov. To so navadno vsi zadnjeki, ki so često komaj 121etni dečki. Ostali pa peljejo potem te splave dalje skozi »Graben«, kakor imenujejo flosarji strugo Savinje od Celja do Zidanega mosta ter po Savi do Rugvice, kjer se sestavi »mitrovčki flos«.
Vezač odbere sortirane konično rezane deske in jih veže po 12 v en »skok«; trije skoki tvorijo potem šele en faš, ki sega v celo dolžino splava, ki je tako dolg 24 metrov. V enem splavu je torej po 12 do 24 fasev, kar se ravna po širini desak.
Ob straneh splava se k fašem pritrdijo stranske rante: tanjši konec spredaj, trdno, skoro nepremično, debelejši pa zadaj sicer tudi trdno vendar toliko ohlapno, da se ob drgnjenju ali stisku splava ob breg ali ob kak drug predmet lahko prožno udaja. Preko celega prednjega dela splava pride »stol«, cca 15 cm debelo bruno, v čigar sredini se zabije dva komolca dolgi stožir; nanj se natveze vesovnek, dolg 8 metrov V zasekani debelejši konec se z dvema cvekoma pritrdi 2 metra dolga deska imenovana »pero«, ki tvori lopatasto veslo. Zadnji vesovnek je dolg le 6 m. Zadnji čas se je pero pribijalo tudi že samo z dolgimi močnimi žeblji. Stol je pritrjen na faše tako, da se na dveh krajih potegneta izpod in iznad istega - drugega - skoka po ena stropnica se prevrtata s svedrom in med nju potisne zasekani stol ter nato pritrdi z lesenimi cveki, ki gredo skozi navrtane stropnice in stol S tem je stol nepremično pritrjen na splavu. Te, tako nekoliko naprej in navzgor potegnjene stropnice tvorijo potem tako imenovane »roge«, ki imajo nalogo, da splav, ki se potopi na jezovih precej strmo v vodo, takoj iz-
plavijo na površje. Čim pride splav na »fluder«, t. j. kot jezik podaljšan del jezu, ki se postopoma niža, da ne napravlja prestrmega slapa v tolmun pod jezom, potisne prednjek vesovnek popolnoma k tlom, da dvigne tako pero dovolj visoko, ker bi se sicer zapičilo v dno tolmuna in ga prav gotovo zlomilo. Ker mora ostati pri vesovniku, ga seveda oblije voda, ki pljuskne na splav, včasih skoro do kolen. — Razen stola pa vežejo splav povprek še tri »pantnice«: ena spredaj, druga v sredi in tretja zadaj.
Sedaj je splav pripravljen za splavljenje. Vesovnek se kajpak namesti šele, ko se je splav »udri« v vodo; prej so naslagani na kupu, odkoder se največkrat že zvečer pred predvidevano »rajžo« z lopatasto priostrenimi dvometrskimi koli uderejo v vodo. Te kole in pa približno en meter dolge količe »kozeke« vzamejo s seboj na flos. Ondi, kjer ni na • bregu kakega drevesa ali drugega primernega predmeta, zabijajo v breg kozek, da privežejo nanj splav, ko pristanejo.
Zjutraj se splav, ki vsebuje cca 10 kubnih metrov blaga, obloži še s približno 2 kub. m desak; tako znaša torej cela tonaža okrog 12kub. metrov. Tesanec pa se obloži z 8 kub. metri.
Slednjič pripeljejo tja še selitvo: zaboj z dvema do štirimi pekami, t. j. od 20 do 60 hlebov kruha, kakor pač odgovarja številu splavov; dalje je tu krompir, kava, sladkor, sol, poper, riž, ribana kaša ali rezanci, skratka vse, kar je potrebno za izdatno hrano za 4—7 ljudi, in pa smrekov sod s 100 do 200 litrov najboljšega rdečega bizeljca. Vse to je zaloga za 2—4 tedne. Takrat imajo ženske s pOko dela preko glave, da pripravijo zadostno zalogo kruha in drugih jestvin.
Kot se ob roju vsujejo čebele iz panja, zamrgoli proti vezi staro in mlado s koli na ramah.
»Ho-ja! ... Ho-ja!« odmeva od vseh naslaganih kupov splavov, kjer se upira po osem in še več mož ob kole, s katerimi »udirajo« flose drugega za drugim po podloženih hlodih v vodo, in ga takoj nato privežejo ob kozeke, t. j. količke na bregu, zabite ondi že od kdo ve kdaj. Prirejajo in nameščajo si vesovneke z gredlincami na stožerje in jih preizkušajo, kako se udajajo. Živčno švigajo sem ter tja, pomagajo drug drugemu, da se lahko čimprej zdrešijo in predajo valovom. Nepopisna sreča sije z vseh obrazov in na vsa usta se zasmejejo in sproščeno oddahnejo, ko čutijo, kako se jim odmika in oddaljuje vez, ki so jo pustili za sabo.
Na krmaniševem splavu je že vse selitvo: zaboj s sprekuho — in sod vina. Na drugih splavih pa so tri- ali štirinožne stolice in miza, le dober meter dolga širša deska na štirih nogah. Gospodar je navadno le za »tretjega«, t. j. če je že ravno treba, da pomaga kakemu šibkejšemu mladiču; sicer pa kaže, kot da ga odslej nič več ne briga, saj ima same zanesljive ljudi okrog sebe, katerim prepušča vse imetje v popolno oskrbo. In res, v najbolj deroče valove se požene vsakdo brez vsakega opozorila za odplavljeno desko, ne da bi mislil na svojo lastno varnost in življenje, kot da bi bil to morda njegov lastni otrok. »Ali
»Mitrovčki« s kolibo.
^.V^Tnigi^f^r TuT: deSk° T"' "	tova-
ko zaplovejo SaZfcižetatoiVit"" ^ m°rd.a še rajSi- Medt«" mala« ter jim v tem mWru	P° J™3'' ietUdi je >>v«ia še
sc^HSSHlSSB
. mj: sfA-n^ssisr-. -
In ce je situacija zares kritična ter kaže kot H« «o .
M;, r isvsirn ssc Hvs
245
čunljivimi norci ki si mso nikdar v sv p^	ovrstjo jok ,n
pa kot dete; ki ima v ifetem mehu v üven	^ komen_
smeh. »Rekapitulirata, debatirata P ^ 5^.	čij pa se nor-
tirata« najboljše prijeme, ki ^	se je smešno
čujeta iz katerega tretjega o hud^v	m s rel, pola-
obnašal. Vmes pade še^	in * goma pa se še ti poizgube, dokler ne^tece no pacajo domov z
pojavijo v ilstem žargonu in razmahu. Vendai ko *e v	J hudlčev,
vlakom s srečno zaključene rajze,	*kdo in od_
s čimer hočejo P« -	¿udje 0 njih.
kod so, ne meneč se za to ka^sno m^ j	leksikon teh
- more breZ **
dostojno prebiti.	^ ^ ^	v
tipičen Primer ta prepričevanje temu je v naslednjem dogodku.
Pod Larjami upikne splav. S flosarji, da bi vzdigovali. Smola prta«^^^"likfga stilničarja Turška, ki je bü d:oka, ug £n—t, ^ ^
r^MÄ	To
Se	" fS sta se Za grmovje,
se odpre loputa, ki je doslej skrivala hudiče. »Karšen duš, pobi, zdej pa le dejmo!« Le še par hudičev, in, vidi vraga! Splav plove dalje. Ei dobri srčno zelo dobri so ti ljudje, dasi je njihova zunanja
skorfa'^u vprt robata. Kako se šalijo in norčujejo iz siromaka ki
Ä smol o%a je »upiknil«, kadar ^ujele^^z^
SÄ «ejme £ SLTJML že
mora menda biti tako!

Dve kolibi = dva mitrovčka
povezana — s 4 rižami.
kojnfr^vzlf^^ r m v svojih kietvioah «», po-
»Prekleta duša ti, sakrmenska! A si le te preklete peči vzel v štantU
rad^Lr sHkft1^ vtjeTe	Sih^ m^sn^U
zvah, naj se * kaj oglasim. Poslal sem nato v naročeno c^ur^a ra^
S^naTr Vanje' ^ * «J ^diče, stre" in p^obt
^sks rntf^ii
zjutraj, opoldne m zvečer, juho z mesom ali pečenko ali ¿ulL ter pla voz do doma £	S^St^V^^
245
lahko kupil najlepšo kravo, zaslužek enega do treh dni, oziroma dveh
tednCim se je vrnil flosar domov, je zanesel h trgovcu zaslužek, za katerega je imel preskrbljeno belo moko in zabelo za vse leto. Nic čuda torej da se je vse potezalo za ta zares sijajni zaslužek, ki mu je omogočal preskrbeti več- ali manjštevilno družino vse leto s prehrano m z vsemi ostalimi oblačilnimi in obutvenimi potrebščinami, zlasti ce je peljal po šestkrat ali še po večkrat na leto.
Ce si je flosar-mitrovčan nabavil za svoje prihranke še svoje blago, za en navezan samec, si ga je brez prigovora lahko priključil h gospodarjevemu ter ga nato spotoma prodal, ne da bi bil kakor koli prikrajšan pri ostali plači ali prehrani, z eno besedo: gospodar se zato m brigal, kako si eden aH drugi pomaga, da bi se morda sčasoma osamosvojil če je bila konjunktura dobra in mu je bila sreča mila.
Pred prvo svetovno vojno so bili zaslužki v istem	8 Po-
vojnim standardom; gibal se je od 1-3 K; 3-9 K m od 25-30 gol-
dmaZaVvožnjo do Cafalata je prejel krmaniš sprva po 70 fl ostali »hlapci«, kakor so sami sebe imenovali drugi flosarji - tudi s krma-nišem vred - pa po 50 fl. Kasneje pa so se te mezde ^azmerno s pocenitvijo življenjskih prilik zniževale. Tilstikrat je prejel gospodar v Calafatu največ do 3000 fl za prodani flos.
Iz Calafata so se vračali s parnikom do Mohača (Mohacz) na Ogrskem, kjer so potem premenjali rumunski denar v goldinarje.Ceseo ni moglo zgoditi že ondi, pa sta se peljala dva do	£
ga tamkaj premenjala. Od Mohača so se vračali dalje preko Piagei
ske^a domov z vlakom.
*Ne glede na sicer ustanovljene plače ali mezde pa so bili tudi na
vseh postajah, kjer so se mudili, bodisi da so prenocevali v Letusu^ Celju Radečah ali na Rugvici, bodisi da so nize Rugvice na.vseh postajah kier so spotoma odprodajali manjše kolicme robe, od gostilni carjev' povsod dobro postreženi. V hladnejšem letnem času so Jim takoj zakurili da so se lahko posušili; saj so bili ^večkrat mokn do pasu. Vsi ti gostilničarji so med seboj naravnost tekmovali, kdo Jim bo bolje in s im najboljšim postregel. Saj ni malenkost, sprejeti P od streho tevilne flosar je, od katerih je na vsakega odpadla odmerjena kohcma p^če; kajti vino, ki so ga vozili s seboj, je bilo namenjeno le ^v-čanom« ter se ni prej točilo, kot šele na vožnji od Rogelce dalje..Da je res dobil vsak flosar svojo natančno odmerjeno mero e «m^ posedlo okrog ene mize in pilo le iz enega kozarca, ki dizi točno 1 del. Tako je izpil prvi svoj kozarec, ga nalil znova ter ga porinil pied seda itd kar je šlo v krogu tako dolgo, da je prejel vsak svojo merico Doma se' to seveda ni zgodilo nikdar, da bi pila dva dz enegai kozarca to je bil že od nekdaj običaj! - Ce se jim je zdelo, da so bili zaradi naporne vožnje, vzdigovanja m podobno potrebni krepkejsega okrepil ijeoglasil kak starejši flosar in se obrnil na gospodarja z zeljo,
Pri prevzemniku izmetavajo došli splav. (Slepi rokav Donave v Kovinu.)
da primakne še kak liter, kar se je vselej tudi zgodilo. Za svoj račun pa se preko odmerjene količine, ki je pripadala flosarju, ni nikdar zgodilo, da bi si ga kdor koli privoščil četrt litra. Zato je seveda čisto naravno, da ni bilo in tudi ni moglo biti nikdar in nikjer najmanjše razprtije ali prerekanja, da ne govorim o kakem pretepu. Saj bi se tak možak že vnaprej sam in za vedno izključil iz družine flosarjev; nihče bi ga nikdar več ne sprejel rad na svoj flos.
^ Kako so bili gostilničarji, pri katerih so se ustavljali na malice, večerje in kosila ter prenočevanje, uslužni, spričuje tudi dejstvo, da so jih povsod cenili kot poštenjake, katerim so lahko zaupali popolnoma. Gostilničar je samo vprašal, koliko jih je, 'in že je vedel, koliko litrov ima prinesti. Če je n. pr. gospodarju primanjkovalo denarja, jim je na primer gostilničar na Rogelci brez potrdila posodil kakršno koli vsoto brezobrestno. Zaupanje, ki so ga uživali, je bilo torej zares popolno.
Od Rugvice, kjer ,se sestavi »mitrovčki flos«, je na splavu 3—5, a največ 7 flosarjev: Krmaniš, ki prevzame vodstvo in odgovornost za cel splav, je le izvežban dolgoletni splavar, ki mora v vsaki uri v najtemnejši noči poznati tok Save in Donave, kakor tudi vsak kotiček, ob katerem plovejo, pa tudi vse »limane«, «t. j. velike vrtince, široke celo do 400 metrov v premeru, iz katerih se splav težko sam izmota — kot je n pr. tisti pri Čevrdanu, kjer se rado dogodi, da tudi po osem mi-trovekih brezmočno pleše kolo; potem vedno se menjajoči položaji vo-denic-mlinov na Savi; progo parnikov, ladijske boje (podnevi trikotna
znamenja, ki so ponoči razsvetljevala v raznobarvnih lučih) in še marsikaj drugega. Druga dva ali trije flosarji pa pomagajo voziti: po dva do trije spredaj, zadaj pa po dva do štirje.
Kadar je »voda«, to se pravi, kadar je po izdatnejšem dežju narasla Savinja ali Dreta in je že vsa flosarija tako težko čakala nanjo, sta se ti dve reki belili od splavov, tudi do 200 ali pa še celo več, se v primernem vremenu in vodi na Rugvici ob »boku«, t. j. zalivu nabere po več »mitrovčanov«, ki se radi povežejo tudi po štirje v eno veliko »krpo«. Plovitev je potem naglejša pa tudi prijetnejša; saj je sedaj zbranih tule okrog 20 flosarjev, živahnih, veselih, polnih raznih šegavih domislic in žal, in s takega splava se razlega potem slovenska narodna pesem preko širnih slavonskih ravnic, da prihajajo seljaki trumoma na bajer (breg) prisluškovat zvokom ubranih glasov. Saj so skoro vsi flosarji dobri m mnogi izvežbani pevci.
In kako tudi ne bi peli! Tako dobro kot na rajži, se jim ne godi nikjer in nikdar! Zato je pustil flosar doma vse delo, pa najsi je bilo še tako nujno kot košnja ali žetev, pa brez odloga pohitel na flos, čim je prišla voda. Tudi smrt v hiši bi ga težko zadržala doma. Veliko krivico ali vsaj udarec je čutil, če je pritekel prepozno in ga je kdo drugi prehitel, da je moral žalosten gledati, kako so se drugi zdrešili, t. j. odvezali splav ter odpluli brez njega.
Nestrpno postopajo flosarji doma sem ter tja in nekako mrzlično opravljajo vse domače in poljsko delo in, skoro bi rekel, brez interesa, pričakujoč le vode. Vse gospodarstvo prepuščajo ženi in ostalim domačinom. Vse se neprestano ozira na Raduho, če že ima »kapo«, in če bo vendar že kaj dežja, ki napravi vodo.
V pesmi:	Dežek se že kadi,
flosar se veseli: »Bomo vezali, flose peljali...«
je pesnik vemo zajel in naslikal flosarjevo razpoloženje, ki vzvalovi v viharju navdušenja po vseh obsavinjskih in zadrečkih krajih, ko zaigra nebo najlepšo uverturo.
Razen že prej naštetih ještvin in vina se prišteva k selitvu se navadno en do dva zaboja kisle vode (islatine), ki se je pa po potrebi lahko še kasneje na daljnji rajži dokupila, prav tako tudi vino, če bi ga morda le še kaj zmanjkalo; končno pa še eden do dva škopa — dokler se je za slamnate strehe ržena slama škopala; kasneje, ker se strehe ne krijejo več s slamo, le še navadni otepi, in pa bisage, t. j. oprtniki s perilom in boljšo obleko mitrovčanov. Drugi, ki so se vračali že iz Letusa, Celja ali Rugvice, teh niso jemali s seboj.	v
Meso (6—10 kg) se je nabavljalo najprej na Rugvici, ondi tudi jec-menček, ki je bil baje najboljši pri Klepcu. Ta je v primeru potrebe posojal katero koli vsoto brezobrestno, in ni bilo slišati da bi bil glede poštenosti in zaupanja, katero so uživali flosarji, razočaran.
Brodu^so ^^ * ^ ^ in kuharski obrok, nabodh t lahco \ ^ ' S° bUi P°trebni za ™
*. ni po^rtn tnr^rsonce'da
« ^	«—ov _ z ,bi_
cev «koncema ter z vintaniem in lil r rKe' VSaka P° 6-7 pretvorila v en sam »kffi tfT Zadnjega dda Silava ali vsaj , stropnicami prjtor za k™ Ji' ^ P°P°dU S kolibe, da je bilo todi kretaLv»™T VOi°vnii™ do bodoče Vila tudi miza in krog nje	Ta T " ^ Tu *an Ee Je I»*«-
^ . Takoj za tem prostorom pa se Z^n ~la ln «""a-dvignil za ped visok nizek oder Nft^ ,	Pnmernem prosto™
takoj postavljati kolibo, ki se je postih 0 J" S° 25* flOSarji Priieli bil prostor ločen od lež šča kam JT	^ Kk Za pavjem je
Uba je imela obe st ar^inTzb ti f ZT^ ^ flosar^'
s^tssstSSsT^ssmrA
obstranskih plank.	^^ 'Mesfe' žeblJi P- Suša nima
tako da je^Une^pod^hfkojlbi6	f"™ kmaniS »CTjiSče,
Je nabil ilovice, ¿tero e nagrfb 1 T^TT^ Rug™i to spredaj: zaslonil v celi	^ ® dT Se na bre«u v
afcsto na Splav še na RogeLin UoTL	? je prinesel
katerih *—"" - r tt
zajemati°saino^na ^aTptS S^Tt " " * —
v teh loncih ustalila: blaZ se t „	p"hodnJe k^e se je voda
čista voda v drugi lonec	J ^ na dn0 ta nato se je odiila
ker faši, ki se te kZTZSo uZaZ ta " * ^^ WSO™eka ovirajo hitro in nemoteno ho^ zS Z t^l * ^ "" steči nazaj. Ob zunanji strani	J VCaSlh nenadoma treba
stor za neimenovane te e^ težavi Z3J ^ * J* turški riži. V predzadnjem isamcu Jrednie^ Pe™C6 Pa je Spredai ob »cug«, okrog 6 cm debekta Z 24™'Vr 26 se le 26 na Rugvici privezal varneje prijemalo £MsTai-ta nh T' S kater0 se >aW<° s katerimi se prijemajo Sc? hi u' ^ '6 2~3 ™ debele ™vi, prešibke.	J SamC1' b' blle za tako težak splav odločno
(Nadaljevanje v prihodnjem letniku.)
Tine Orel:
v avstrijskih gorah
(Nadaljevanje) Na Reichenslein
Tura na Reichenstedn preko «hodnega grebena in preko TotafcSpfla tehnično ni zahtevna. Tudf dolga ni tako ^kor^clove^ meri daljavo raz Gsenkscharte preko	Slavec
dan v Haindlkarski koči, ko smo v ranemJgn KoMar jSŽach. Ni in Prein skočili preko te skrbine po	^ J	ljic.
Sf? Krause
kratkim^izdal' ¿birko tega ljudskega b^ Prav žarmle M* da . strmele z leve stram v ^^^^Z^ih stolpov, stolpičev,
SL-JJS ara ''^t^rSi ^ rKirs
Perut domišljije v človeku danasnj h dm! A ka^ šele^v	vodil svojo
St^tr^S^^^> — od ta-
kratne razlikuje kakor verouk od diferencialnega računa.«
se bodali mlečno zeieni macesni za prst v zaveU-mh koUduK Tudrv teh gl&Z^ZE* ^a-Lrstet	s
Ce" NaTf"ranfseaje1oStl-ni hoji dolina odprla in stali smo pred
Reichenstema. Groblje krije tudi na stotine vojaških alpinistov ki so
J1 rni tU pri Vajah	Teh seveda ni na seznamu
Gledal sem lepo urejene grobove, od katerih so bili nekateri še prav svež, y nekaterih nagrobnikih so vdelane fotografije, ki predstavno mlade ljudi v civilu, druge spet v gorniški obleki z wvjo in c^toom nekaj v raznih plezalskih položajih. Sami mladi, močni obr^i "o s teh podob v sijajno perspektivo gora. Res ni bil primeren čas za modrovanje zakaj to, čemu to, za odgovor na vprašanje čemu je Treba teh nesreč. Ni še dolgo, kar mi je mlad človSk petindvajsetih let Iz
ti 'iT0!6 11 ir0™1 SP°rt' " W tael tako *» ™
^ N P FlZkultu™a zveza- Ni ™ zdelo vredno pogovarjati se
Lbo ki r-rm;da imaio te vrste ijudje pred j™**» ¡z-
?p,na'm i drUzba utrP> zaradi sorskih nesreč. Pregledal sem še enkrat seznam, ko sem odhajal, pregledal podatke tistih gornikov od leta 1928 naprej, odkar sem sam vklenjen od gorskih moči. Koliko mladega hrepenenja se je za zmerom zajezilo v globoki rjavi zemlji tega pokooa-..sca od tistih m al! Koliko nadepolnih cvetov se je odtL lo ne da so svetu dal. svoj sad! Koliko žeje po znanju, Po ljubezni fn l^tt se je
l ¿LET"™, iŽeJal0! K0llik0' k0lUs0'' • * "tala misel, ££ olmi je vstajala podoba svojcev, ki so uredili te grobove, in že nas je vzeTa
pot proti Modhngerhutte, po kateri so verjetno neštetokrat hodile
¿"m^klH^'	ev pa tudi filistrov, IZ
kakor mi, dokler mso v grebenih, plateh in stebrih postali igrača raz-
»«hn dt 7entr,neUria- 2lega naklju^a- «^previdnosti in^h Z-gocih odtenkov objektivnih in subjektivnih vzrokov gorske nesreče
njen^n Irflf: * ^	" "avba,
njena notranjost pa nas m ravno očarala. Vse je dišalo po slabem okusu, po praznoti Koče med vojno niso nič trpele in zato otaova tudi l	Mga ne b0> ker «1° »«lo obiska. Nehote
ITI^- naSi\k°6 SkUŠal naj" tist° —ito ntt nalno noto tam m pri nas. To sicer nima nobenega posebnega smisla
m "v^ r SOdi le P0 VideZU' ne Pa P° vsebini "S pa^S
m vsebina v zelo ozki zvezi med seboj, tudi ugotavljanje videza ni cisto brez pomena. In reči moram, da me je tisti hip p^rabUo SviS domotozje po toplem, razigranem občutju, ki veje po jSfcah toku hmjah naših prelepih postojank. Spomnil sem se in nI enkTat ni"h celjskih, težko prefekušanih oporišč na Korošici, Okrešlju v ¿LaS
relaTnhne T,"3 G°lteh' ki je v Š6Stih *** d™k^ d» ^Zt
50	,T ^ I?ajhnem StaVbiSČU na ^	rasti v dE
50 letih sedma plamnska stavba. Pri tem sem se spomnil svojk tova
nsev ki niso klonili pred zlobnim gozdnim požarom in vTreTted^
vzpostavili planinski promet na žalostnem pogorišču. Tu gleT plTŽe
n>atk^hgčr:reldorado miru'kakor —* tak° ^ ^
Iznad koče se steza strmo dviguje v ogromni planinski hrbet iz
eni urf d Je VZ^knil Totenk6Pfel- A ie ta hrbet strm, se prej ko v em uri dvigneš do vstopa v greben Totenkopfla. Od tu v petih urah opraviš
štiri plezalne vzpone: vzhodni greben Totenkopfla, sestop po zapadm steni istega roglja, nato se povzpneš po vzhodni steni Reichensteina na vrh, vračaš pa se po južni steni po dolgih, zanimivih prečmcah, zanimivih^ alpinističnega in geognostičnega vidika. Težavnost nikjer ne presega tretje stopnje. V vzponu in sestopu pa je ves čas tolikšna, da nudi alpinistu resničen plezalski užitek. Toda plačati ga je treba z enajst-urno turo. In ni mi žal. Neizbrisni vtisi 00 mi ostali cd tu, m kakor da bi bilo včeraj, se spomnim divno izpostavljene prečnice v Totenkopflu, škrbine in grebena, ki ga ni bilo več kot za štiri do pet dolžin. Nepozabno je eno varovališče v grebenu. Ce se spomnim na to turo, podobo za podobo, se mi zdi, kakor da sem na razstavi umetniških slik, ki nikoli
steni, v raznih tehnikah v r ^iina t	J'e UP°d°bil °d ««•
Ve, dan se je gora kopalaVson™Jrf* V IUBSb CTetlobah-sladkimi užitki. Prišla mi je na misel ^ raZgaljen3 Vabl S S™jtai m Metki, čudovita po svoj preprateti T T^ P''aVliiCa ° Jallku Reichenstein. Totenkopfel Liche^\ ej kra->ini vežejo na Hahnstein m drzna WilUarteTkot ^^paraleld, Kalbling, Kreuzkogl, Ijičnih čudežev. Kakor pravljična 7 ,.ustvalrJen' »» prizorišče prav-«ajde čarovnica Hel^Z, ^r^ S°! Gor* si * * strani, težko pregledni južni ^ vZS^™,8"*61"1 aIi na sem, se spremene v .s-trahote in grelL" " Sladk0Sti' W Ženei°
"r^^^f«^ M skoro ne pritrdil daje, pač pa narobe, kar S' ^^	^^ niČesar
Gora Reichenstein nas j; z vsem ™ h ? * Seb°J' to v «orah ima. ivnim, prirodnim vesel/em PogovP W so teT ^ 2 °tr°Sk° stezice k sreu, k zaklenjeni ka^ria '¿T Kari „am	T
njegova mladostna zgodba ie d«,.hi	Je postal Prijatelj,
zdela se nam ie tragična ¿ven' * SV°J° S°VraŽno °st™° vsebino, nevšečne .stvari kot Sena ^liu^T v036""6	Ni bol
razloga nuditi človeku " prav k«ak£ » * kat^a kol! nevšečnosti se zmerom nabere vMrih * ' u 56 ga 2nebi5' Nekai ^ -i skupaj. V naših razgovorih Pa iet S ^^ Smo biU ™ komernost in napetoličS SWesno2	Upadla vsa viso-
Cassinu, ki ga je doživel Kari ! ■ J'0"11 Smo 0 TOiski. ° Monte Porazu, o	^ o nacističnem
nacionalizaciji. Politika mu * Sa nr^J T™ ^^ pIanu in
ranje in teko je za avstriUTo	*vec Poraz je povzročil razoča-
deve precej brezčutna	ZnaClln°' da za	za-
~ « težko razumem. Njemu je po-
Progfatli S^^Jf^ ^Hr VeUk°	& ga
ki ga večkrat cifirajo S zgled^čite umTtn h med "jimi tudi F»«•. -Ijenja, iz vsega gibanja	T^VTlV7f T
svojih načel, svoje oseZe vere Uie iubl	S™jih
Johnsbachu, kamor smo s^J Tp toZ	Tak° smo v
simpatijo do naše ustvarjajoč^!/™'	g Pred dru®™ s
dado živeti po svoje na So L™'o nlZ^" d° ki "am
— je bila to samo ^^J^J^ ^^
vrtinec borbe za mamon in oblast odrival na suhi breg Alpirns , k bi ne sočustvoval z bolečino in radostjo človeštva ki bi dezertiral iz. tonte aSnja, bi izgubil velik del humane vsebme. Alpinizem, ki bi oMikovaTt 'vrste ljudi, bi res izgubil svoj prav in svojo pravic», da deluje v kulturni zavesti človeštva. Z zadovoljstvom. sem ugotovd da tudi v mladem avstrijskem alpinistu, ki ima vse psiholoske pogoje za nekak lTipurlarttstičnii alpinizem, ni zamrl «vi odnos do ziv jenja^ z teh in takih pogovorov smo se ponovno prepričali, da vera v pra ^ sožit^nLIlov ne more in ne sme biti praznite »^to
zoper fronto nasilja nad človekom in narodi.	cesti
Ko smo se izcod gostilniških kostanjev namenili proti Gesause cesU
na sinjem nebu črtal čudežni Bogatin - Reichenstem. Zil je na n bledih višav, ves z večernim zlatom zalit. Komaj smo si verjeli, da smo premerili to višavo gor on dol v enem dnevu.
Plaaspiize
20 iuliia smo se s Karlom in Greti odpravili na Planspitze. Tudi na tej turi sem prSLUl delno upravičenost splošne ocene Gesausa po Hess-
PiChplansmtze če jo gledaš od hieflauske strani, ni bogvekako pomembna ^ra' Njena juina stena je bolj zelena kot kamnita raz p£
fplrajinskia kakor z ateističnega vid^bran ^ Z**^ nepremagljiva prirodna »a ce P	f | J^ zajede
tudi v njenih nepreglednih ploščah in P^ateh s™t0Ptei;e na katerega in razpoke, ki drže preko veličastne stene na drmurto ^
z vzhodne, zapadne in južne strani n,'	' severozapadno
ŠoTtŠr^	Plezala ,eta i-
Jilek' in Mencinger in jo ocenjujejo s P^*^
Pristop do stene t-ja d— me —t, S^
^t živili: bitumenske feTeVU sU katerega smo v neusmilje-
Joža Cop je 30 letnico alpinističnega delovanja praznoval v Ge-säuse.
Foto Jaka čop
nem vzponu grizli kolena dve dobri uri zdržema. V podnožju stene smo prečili proti zapadu, se spustili z gredine v grapo, bi drži izpod osrednjega dela ostenja. To je sestavljeno iz dveh ogromnih platnic, ki sta druga k drugi nagnjeni kakor v napol odprti knjigi. Tam, kjer se ta pregib izteka, smo posedli dh odprli Hessovo knjigo, da še enkrat pogledamo crtež m opis, čeprav to ni bilo nujno.
„ Po trapastem, dobro razčlenjenem, trdnem svetu smo preko težavnega praga po lahkem kaminu zlezli na udobno polico ki tvori mejo med lažjim in najtežjim delom stene. Nad to polico se namreč stena vzpne za kake tri dolžine vrvi skono navpično. Ko gledaš ta črni odlom, pod katerim tu stojimo, od vstopa, se ti zdi nepreplezljiv Tudi s police je videti previs previsok, da bi ga zmogel. Toda oprimki so trdni. Sredi previsa je Prein v tegu vrvi zabil klin in obesil zanko ki je vsem trem imenitno služila. Ker pa je previsni detajl v celoti visok 15 m m ker je v zgornjem delu res pošteno izvešen, sem s precejšnjo sapo dosegel prvo varovališče, kjer se s težavo izmenjata dva moža v absolutni izpostavljenosti. Od tega varovališča dalje te nerazčlenjenost in previs poženeta v strmo poč. Težava je v tem, ker je tudi v njej zelo
malo oprimkov in je skala od vode precej izglajena. Moji čevlji z debelimi usnjenimi in gumijastimi podplati se tu niso kaj prida 'izkazali, ker sem imel v njih premalo občutka, zanesti pa se je treba večji del na trenje. Ko se poč toliko ustromi, da te sfcoro pahne od sebe, prestopiš po lepi, zračni prečnici na poličko, nato pa po težavnem hrbtu zlezeš v nekoliko lažji teren. A ne za dolgo. Ze ti daje naklonina upanje, da se bliža vrh rahlo vdrte severozapadne stene, ko se že spet znajdeš v varljivem, nerazČlenjenem, a strmem svetu. Ubrali smo pot preko previsnih pragov v odprto steno v absolutni 'izpostavljenosti, kjer je bilo še nekaj težjih problemov, a tako težkih kot v spodnjem delu ne. Kari je primerjal tisto poč znani Mummeryjevi poči.
Teden, ki smo ga namenili suhi skali, se je bližal koncu. Naše naveze so slavile lepe uspehe, posebno v odseku Rosskuppe. Senca, ki je legla na nas prav v tem delu, je v blesku teh uspehov docela izginila. Zadnji dan je minul v golem pričakovanju, kam bomo šli. Na Dachstein? To bi bilo lepo, če bi vožnjo na Tirolsko prekinili v Schladmingu. Bil je pravzaprav izgubljen dan, imeli smo vtis, da se je v organizaciji malce zataknilo. Proti večeru — bila je sobota — se je koča napolnila z alpinisti in nedeljskimi turisti iz Gradca, Dunaja in Admonta. Komaj smo čakali spremembe, ki nam jo je prinesla nedelja. Ta dan smo si dopoldne še enkrat ogledali vso gorsko skupino, ko smo se peljali do Hieflaua, nato pa v Admont.
Od Admonta do Krimmla
Admont je prastaro selišče, zaradi svoje prekrasne okolice znano kot eno najlepših v štajerski deželi. Svoj sloves pa uživa predvsem zaradi benediktinskega samostana. S tujskoprometnega stališča je Admont res zelo srečen trg. Sleherni pride na svoj račun. Alpinist se zazre v drzne stebre sicer ne visokega, a za te kraje že lepo razčlenjenega pogorja Hallermauern, v mogočno glavo Scheiblingsteina in Buchsteina; alpski smučar si razburja domišljajo ob pogledu na zahtevne, romantične spuste z bližnjih planin, predvsem pa na standardno progo s Klo-sterkogla do Admonta s 1000 metrsko višinsko razliko; kajakaši se preskušajo od Schladminga do Gesausseinganga (80 km) na idealnih brzicah sumeče Aniže. Admont je oskrbljen tudi s kopališčem, s tenis igrišči in drugimi športnimi napravami, tak,o da športniku v resnici vse nudi. Admont pa ima tudi za popotnika, ki ne uživa samo v preizkušanju svojih telesnih moči, poseben zaklad v svojem znamenitem samostanu s slavno knjižnico in drugimi zbirkami, a za nekatere — ne nazadnje — v sijajni vinski kleti.
Nekatere teh stvari smo tudi mi pogledali, poskusili in pokusili. Imeli smo vtis, da so nas tam sprejeli s posebno prijaznostjo tujsko-prometnih strokovnjakov, v kateri je nekaj konjunkture in nekaj pri-vajenosti. Admontske krajevne korifeje so dale čutiti še neko pričakovanje: da bo v Admontu kmalu tako kakor »in den guten alten Zeiten«,
sem,hodil p° velika-k- — sem ga dobil v «Tku teT gT p teTaf	^^ k°likM'
Prt tem mi je prišel na mili, 1 pi!meijal 2nanju naših »bedekerjev«.
W je rad etiUogiia, Ob tS ZZ^	raini dr' B'-nik.
vedno tudi Admont kot krajXLS " ^ Mm je omeniaI dvema slovenskima krajema Molff ®	ki je v zvezi s te™
mont pa naj bi izhajalo iz vodomo?» ^ 7 V Pfasl"va"-«ini «zvir. Ad-cicerona, kako je s L reiio TTL	°^' P°baral sem äola"ega
razlage tega ¡¿na,	V*™*™* vedel za nekatere
nil V spomin naš siovničar	Strekljevo, ki nam jo je vtis-
»In h kateri razlagi se nagibljete vi'«
pH »fÄ^tr oMr-da « -**
zikovno docela utemeljen ZarSi teT	T ^anskd, ki je je-
najmlajši, res vulgarni razlagi Teš df,1 7 ^ 58 radi 2atekai° k goram. To pa verjetno P^d mogSim ^kT , T °d >>ad mont^ h stanskega organizma, ki je cefo Zölt	^ m°g0&ega sam°-
vladoval. Ko sem stal pred vrati v ™ T V T1""1 P°gledu kraj ob-njimi opazij napis: »AdZLZ Z T ,° S6m "a rezbari« nad -m čeprav je bila «TÄ^^' VSt°P" razkošne umetelne rezbarije na težkem h f 2 °Paz°vanjem res je iz lesa urezala neznana roka Te ^ ^ P°rtalU' Cel roman najska obrt. Tako vsai mi ie It/ ^ letnike premore baje du-
ogledal prav tako rX^^ Ä*" nT ^ ^ ^ novi vili v tisti Hov • ^ •	Ild Boau v kleti pod barom v Vest-
cele procesne ^ü'di kf M ogfeduie^08	Cl™"er moSjo
toda kdo bi zLenl >>n r^strr f °Sti * b°gaStV° iz svojega Zgodovi^egr^dTnZmTu ® ^al5m P^om, če so Privlačnost v kraju. Več kot SOO lef	" St°le+tje' naredili večjo
Kuglmayer (1788 do 1818) pa l JfLi 7 T^" gimnaziJa' °P*t 1865 je samostan gore Iv* IL^nZ'l ^^^<> znanosti, knjižnico, ki šteje 120 000 JS? ' / i ° VeSlh naJvečJ° vrednost, nam je dr. KraSe nr^feL n ^ dl'Ugim mn°g0 ^unabul. Ko
je n en a d om a vp^'el t e-le b esed e • »Lepo n ro m " ^ ^	™
reči, da nas je prijetno pr^enetii- t^r P ' /°Spod^e!« Ne m^em srečali s kakii. ^^ po frn^u	** "
peccatorum« tam, kjer so -a iskali	>>refušlum
Toda zdajci se ie izkazal o H« J t	\ IT' eSeS0vcl m gestaP°vci.
dert Worte sTJe« 1 J ^ dr°btma iz nenaP^nega »Hun-n i «ti r-n' siovemsch«, nato smo s svojimi »wibram« podplati in v alpinistični monduri bežno pregledali oddelke največje knjižničarje Lblne
"S! SVeŽ°St bHZU 200 St3dh ^^omontejevih fresk in Stamm-
> säts ersr i95°'137 ^
(Nadaljevanje v prihodnjem letniku.)
SPftï
m
Mojstrovka. Cumulus Favonius, tipični oblak ob fenskih vetrovih.
*	lPn+A Trv/P
Foto Jože Pinter
adam in eva
Pripovedka izpod Triglava - Prisluhnil Steska
Vitez Adam z Dovjega je bil ošaben in drzen graščak. S pohodi, ki se jih je nepričakovano domislil, je daleč naokoli ljudi strahova!. Kmetje v dolini in pastirji na planinah so se ga zavoljo njegove krutosti bali in tudi po sosednih gradovih ni imel prijateljev, a z debelim zidovjem zavarovani in od globokih jarkov obdani grad je vsakomur grozil, kdor se mu je sovražno bližal. Ne ljudje ne živina doma, na polju in na pasi, ne divjačina ne zverjad po goščavah in skalovju niso bili varni pred vitezom. Vsa srenja je vztrepetala, kadar se je bližal s svojimi nič manj neusmiljenimi oprodami in hlapci. Kdo bi se jim mogel upirati, ko pa so bili dobro oboroženi in izurjeni kot voj-ščaki in lovci. Tudi divjemu nerescu se je le redko kdaj posrečilo, izogniti se ostri sulici; s svojimi loki so zanesljivo ustrelili divjad in perjad po hribih in dolinah.
Neko vroče poletje se je grajska gospa spomnila, da bi ji mogle triglavske rože mladost vrniti; toda te roze rastejo le iz krvi Zlatoroga samega. Celo vitez se je zamislil in se obotavljal, da bi šel v kraljestvo Zlato-rogovo. Oprode so mu odsvetovali.^ a grajska gospa se jim je rogala in očitala bojazljivost, graščakovi sinovi pa so polni neugnane mladostne oholosti potegnili z materjo. Končno se je vitez le vdal, a nihče izmed hlapcev se ni upal pokazati pot skozi goščavo v Zlatorogovo kraljestvo. Vedeli so, da se Zlatorog pase onstran Bohinjskih vratc, a čuli tudi od starih očakov in od svojih babic, da so gamsi iz Zlatorogove črede doslej še vsakogar speljali na nevarne steze, da so čateži še vsakogar do smrti ©kamenjali, planinske vile pa ga s svojim meglenastim plaščem vodile do prepadov in ga pahnile v brezdno.
Našel se je pa izdajalec, ki je izdal skrivnost triglavskega pogorja. Vodil je viteza, grajsko gospo, graščakove sinove in 'krdelo lovcev skozi goščave gozdnate Krme proti Bohinjskim vratoem. Lovci so morali sekati pot po rusju in grmovju, gospa in njeni sinovi pa niso mogli krotiti svoje lovske strasti in so brez usmiljenja z lokom in strelom pobijali srne in jelene. Veselilo jih je, ko je smrtno ranjena žival klecnila k tlom in z vprašujočimi očmi zrla na morilce in izkrvavela.
v Bližali so se strminam Rjavine in ze se je cul pisk gamsov, ki so stra-z;u ¿latorogovo kraljestvo. Planinske vile so se jadrno bližale, zasledovale ohole kršilce miru ter s svojimi sivkastimi plašči iz prožne, ne-prozorne megle obkrožile viteza in njegove. Lovci niso vedeli ne kod ne kam m so zašli med pečine. Grozno so zakričali, ko se je odtrgala skala, ki so jo cuječi čateži bili izpodkopali. Le vitez Adam in grajska gospa sta se rešila vsi drugi so zdrknili v prepad. Na pol živa sta p0 grušču in melišču dospela do Bohinjskih vratc in se spustila navzdol na Velo polje. Izmučena sta se sesedla, hrana jima je posla a Triglav se je v svojem' srdu odel v črne oblake; deževalo je, no-cilo se je, od mraza in strahu na n:-sta mogla zaspati. Tavala sta med
skalovjem in proti jutru, ko se je začelo svetlikati, sta zagledala na večerni strani prelaz. Daleč naokoli grozna tišina, nebo in vrhovi Da zastrti z oblaki. Ko sta plezala navzgor ju je zajela še nevihta. Blisk je sledil blisku, treskanja ni bilo 'konec, Zastonj sta s prelaza klicala in klicala, nihče ju v viharju ni mogel slišati, od nikjer ni bilo odziva. Gro?a ju je prešinila, onemela in otrpnila sta, pa — okamenela. „ Ko so drug; dan pastirji in pian-sarice s Krstenice gnali krave na paso k Jezercu,, so začudeno zazrli gori na prelazu okamenelega viteza in njegovo gospo. Tudi najpogumnejši se dolgo n:so upali na prelaz. Oka-menelima pa še današnji dan no tolikih stoletjih ljudska govorica" pravi Adam in Eva, a od gradu na Dovjem ni nobenega sledu več. In tam se mirno pase govedo.
Skali sta na sedlu med vrhovoma 20rom m 2040m ter drži med njima steza z Mišeljske planine (1683 m) zraven Velega polja k planini Jezerce, kjer se pase živina velike planine Krstenica (Jezerce 1727 m Kr-stenica 1673 m). Obe skali sta z Velega polja in Vodnikove koče prav dobro vidni in izraziti točki, le da so pogledi planincev halj usmerjeni proti Triglavu m Šmarjetni glavi
ivem svetu
Österreichische Alpenzeitung izhaja letos oseminšestdeseto leto nod uredništvom znanega dr. Pavla Kalteneg-gerja. Letos je objavil v štirih zvezkih nekaj zanimivih spisov o turah, ki so jih v zadnjem času onravili avstrijski plezalci. S problematiko avstrijskega alpinizma nas seznanja članek E. Koch a »Gorništvo ali tehnizi-ranje«, ki pravi v uvodu, da je smučarski šport že docela tehniziran in priklenjen na drdranje žične železnice. Svet gorske lepote in svobode je za smučarja zaprt, ker je pripet na proge, na dirkališče. V podobni nevarnosti je tudi plezanje — alpinizem, saj je plezalna tehnika dosegla
: se nam zdi — višek, popolnost, ki je m mogoče več prekositi. Razvoj v to smer je bil nujen, vendar je razburjal duševnost mnogih gornikov. Najprej so se prepirali, ali naj se klmi uporabljajo, nato na, ali naj se izbijajo ali ne. Mlade generacije se za te Pomisleke niso brigale, marveč so s klini zmagovale stene in izbijale kline, češ. naj se izkažejo še drugi. Naveza, ki je izbila vse kline iz znane smeri v Gesause, je bila kot alpinistični zločinec pritirana pred sodišče, ker je naslednjo navezo zadela nesreča. Tudi organizacija je to početje obsodila, kakor da je prezrla besedo E. G. Lammerja, ki je klical-
»Izbrišite markacije, vrzite varovalne naprave v prepad, ohranite goram njihovo prvobitnost!« Toda naziranje, da se pravo gorništvo pričenja šele tam, kjer se uporabljajo tehnični pripomočki, je prav tako nemogoče ka-kot trditev, da se tam neha. Koch piše dalje o prvenstvu, o rekorderstvu, o položaju v alpinizmu, odkar so v Alpah rešeni glavni plezalni problemi. »Kdor hoče danes v Alpah trgati toli opevano modro cvetko romantike, ta ne najema vodnika in ne jemlje zemljevida s seboj.« Toda vsi ne morejo biti taki. Zamotana je tudi zadeva z ocenjevanjem. Ni vseeno, koliko klinov ostane v steni kasnejšim plezalcem, koliko jih zabijejo ti. Zato se uvaja pri oceni smeri opomba, koliko klinov je prvopristopnik pustil v smeri. Toda to je samo ena okoliščina izmed mnogih. Kaj je psihološki vzrok ocenjevanja? Ali res samo ta, da kasnejšim plezalcem poveš, kakšne težave jih čakajo? Alii pa ljuba samovšečnost, ki bi rada potisnila v težavnostne stopnje ne toliko gore in smeri, pač pa plezalce same? Cim več je stopenj (zdaj jih je pravzaprav 18. odkar so Francozi in Italijani uvedli delitev vsake od šestih na spodnjo, srednjo in zgornjo; Koch je mnenja, da to odgovarja njihovemu narodnemu značaju), tem bolj zviška pogledajo boljši na slabše, višji na nižje. Iz tega duha izvira vprašanje: »Kdo pa je pravzaprav gornik, alpinist?« Koch odgovarja: »Odgovor more dati le čas, kajti gornik je samo tišti, ki ostane goram zvest; ki so mu gore bistvena vsebina življenja; ki mu niso samo mladostna epizoda. Gornik se bliža gori s poštenim in čistim srcem. Ta je pohleven popotnik, drugi pa se z vrvjo in jeklom bori za vrhove. Odločilen je duh, ki alpinizem preveva, ne pa sredstva, katerih se poslužuje.«
Julius Ziegler v isti številki iste revije še jasneje poudarja etično vsebino in etične cilje alpinizma. Vsak alpinist je dolžan ohraniti etično pojmovanje alpinizma iz klasičnih časov in ga dalje razvijati, t. j. zmagovati skrajne napore v zvestem tovarištvu, spoznavati čuda narave, se vzgajati in učiti ob njih, in se ob skrivnostih gora ogrevati za človečanske ideale. V
gorniškem športu pa se trgajo danes puhli sadovi slepega, brezumnega lova za rekordi; telo je zatriumfiralo nad duhom, senzacija nad resnično vrednostjo. Če bo duševno delo v gorah opravljeno s tem, da bodo novi rodovi kos tehničnemu orodju, raje nehajmo. »Z rokodelci ne bomo tekmovali. Našim ailpinistom ne sme biti za napačno slavo. Nravstven odnos do gora in resnično tovarištvo je prvi pogoj za člane naših alpinističnih skupin. Nekoč je bil kriterij za sprejem zelo strog. Tudi danes nam ne sme biti do modnih alpinistov, ki so opravili nekaj reklamnih tur. Ti ogrožajo naš sloves in življenje tovarišev.«
Sev. stena Eigerja. E. Reiss poroča OAK št. 1—2 o svojem vzponu preko te proslule stene. L. 1948 so tri naveze zmagale direktno smer, štiri pa smer dr. Lauperja. Po prvem vzponu Heckmairja, Vorga, Harrerja in Ka-spareka leta 1938 ni bilo nobene žrtve in zato tudi gledalcev ni bilo. Senzacija je pošla, nastopil je mir. Miren, suh je tudi Reissov opis. Nič ni nabrekel in načičkan, kakor na primer štirje spisi prvih plezalcev, ki jim je Hitler za zmago nad Eigerjem poklonil svojo fotografijo.
Nova pota v Wilder Kaiser popisuje v OAZ št. 3—4 Fritz Stadler. V uvodu ugotavlja, da so nove smeri vse že na meji možnosti in celo preko nje (kolikokrat so že tako izjavili alpinisti v zadnjih 70 letih?) Preko meje možnosti so po njegovem vse tiste smeri, v katerih so plezalci posegli po svedru, izbijaču in leseni zagozdi. Od modernega plezalca pa današnji razvoj ne terja samo obvladovanje orodja, marveč mora biti tudi mojster prostega plezanja. In tega je v Wilder Kaiser (predvsem v Fleisch-banku in Bauernpredigtstuhlu) na pretek.
Sedmi vzpon preko severne stene Matterhorna sta naredila Švicarja Hurrlimann in Roch.
V Andah se mudi nemška ekspe-dicija pod vodstvom znanega Hansa Ertla. Ekspedicija ima alpinistične in znanstvene (zoološke in meteorološke) naloge.
»Pet let po vojni in še vedno ne leto miru!« Tako se pričenja poročilo avstrijskega Alpenkluba. Z bilanco
vzponov so zadovoljni, pravijo pa, da so njihove ture po vojni zaradi pomanjkanja denarja in drugih potrebščin, ki ga še vedno čutijo, zato še vec vredne. Med znanimi avstrijskimi alpinisti so ponovno izvoljeni v od-
Karl Prusik kot podpredsednik, Alfred Horeschowsky kot blagajnik, dr. Pavel Kaltenegger kot pravni svetovalec in urednik planinske revije.
OAZ St. 3-4 1950 prinaša toplo osmrtnico naši plezalki Miri Marko Pibernik-Debelakovi, ki je umrla 27. 9.1948. Bila je sotrudnica OAZ, in članica OAK. Njena predavanja v OAK o JuLijskih Alpah, posebno »Poletje in zima v Julijcih«, sD vzbudila veliko pozornost. Posebej omenja osmrtnica njeno razgledanost, znanje jezikov in umetniško nadarjenost

Kan Domenigg, Ein Bergsteigerleben, Verlag ÖAZ, Dunaj. . Knjiga bo mikavna posebno za nase bralce, saj je pisatelj začel z Julijskimi Alpami, ki jim je bil v mladosti najbližji. Njegova hoja v gore sega v dobo klasičnega alpinizma. Seznam njegovih tur obsega čez 5000 vrhov, 152 prvenstvenih vzponov, 50 od teh prvih vzponov na vrh.
V Domeniggovem gorniškem življenju igra Triglav s svojim Zlatorogo-vim kraljestvom posebno vlogo. Po rodu je Trentar; njegov stari oče je živel v Ljubljani. Leta 1877 je bil pr-!lse kot otrok na Malem Triglavu, 1906 pa je v družbi z Reinlom in ar. Konigom preplezal severno steno. Ta vzpon je bil narejen v znamenju nemškega vdiranja v naše gore, saj je tedaj dr. Reinl vzkliknil: »Triglav stoji na slovenskih tleh, toda nemška sila ga je premagala.«
Andre Roch, Im Fels und Eis^ Verlag Amstutz und Herdegg, Zürich 1946
_ Berge der Welt, 3. zv. 1948, izdaja Švicarski zavod za raziskovanje gora (SSAF). Najvidnejši sodelavec je ing.
Marcel Kurz, sam eden najbolj vnetih članov švicarskih inozemskih eks-pedicij. V tem zvezku gre za delo švicarskih .alpinistov v tujini in to v Grenlandiji, Kavkazu, Himalaji, Pa-mirju, Tian-Šanu, Centralni Aziji, Kitajski, Indoneziji, Novti Gvineji. Polineziji, Japonski, Novi Zelandiji, Rocky Mountains v Andah, Cordillerah in v Afriki. Skratka ves planet. V predgovoru je dr. Hug mnenja, da je »kvalitetno« delovanje v gorah prišlo do vrhunca in da se je treba preusmeriti v kvantitetno raziskovalno delo, ki služi napredku vsega človeštva. Ali naj Švicarjem zavidamo? Zvezek obsega 526 strani, 96 prilog in stane 39 fränklijev.
Berge der Welt, 4. zv. 1949, prinaša med drugim na 240 straneh opise Hansa Gyra o švicarski ekspediciji v Karakorum leta 1947 in ekspediciji v Tibesti 1948. Članek »Za rusko zaveso« govori o sovjetskem alpinizmu od 1943 do 1947, predvsem o uspehih v Pamirju, Tian-Šanu in Kavkazu. Najboljši ruski alpinist E. Abalakov je med pripravami za ekspedicijo v Tian-Šan (Gora Zmage 7439 m) umrl.
društvene novice
Nova koča na Raduhi
Celje je 1 novembra 1950 odprlo Kočo na Loki, planini v območiu
2S5M	5s?sgsS3S3
i? ? pretko Smrekovca 5 m pol ure. Od Rogovilca v Solčavi pa drži lahka plezalna pot na vrh Raduhe (3 in pol ure). Kočo oskrbuje tov.S Žobnik.

odkritje spominske plošče pop jalovcem
Člani alpinističnega odseka Planinskega društva ljubljanske univerze so v nedeljo dne 15. oktobra odkrili pri vstopu v Hornovo smer v Jalovcu spominsko ploščo svojim ponesrečenim članom in tovarišem: Tomincu Slavku, Vavpotiču Francetu in Kova-čiču Igorju. Tominec, Vavpotič lin Kovačič s0 izgubili svoja življenja v silnem viharju, ki je divjal v ostenjih Jalovca 29. maja 1950. Vsi trije so bili
zelo delavni člani in agilni funkcionarji Planinskega društva Univerze.
Spominska plošča je visoka 80 cm ter kombinirana iz belega marmorja in iz brona. Plošča je izdelana zelo okusno ter je prvi tak kombiniran spomenik v naših gorah. Osnutek zanjo je izdelal tov. Renko Lucijan, gojenec Šole za umetno obrt v Ljub-
slavku tomincu v spomin
Še ves živ in nasmejan, tak, kakršen si bil pred meseci, si pred nami. Bil si poln načrtov in ves si bil vdan goram. Debatirali smo o planinskih člankih in literaturi, izmenjavali smo svoje sodbe o predavanjih, pisarili smo sami, hlastno smo stikali po antikvariatih za alpinistično literaturo, govorili smo o oddelku za alpinistično literaturo, katerega bi bilo treba ustanoviti na univerzi, stikali smo za rokopisi dr. Juga in se udeleževali planinskih sej in sestankov. Vsa prihodnost je bila pred Tabo. Še dober teden in absolviral bi bil študij slavi-stike, v nekaj mesecih bi bil imel diplomo v žepu. Tvojih sposobnosti nismo natančno spoznali, toda vedeli smo, da so izredne, da so večje kot naše, da so nadpovprečne. Čudno nas je presunilo, ko je profesor na univerzi pred predavanjem posvetil četrt ure Tvojemu spominu in je pripovedoval o Tebi, ki Te je poznal od mladih nog in je od Tebe še mnogo pričakoval.
Pa tudi kot človek si bil daleč nad nami. V gorah pravi tovariš v vseh ozirih, pa tudi v dolini človek s pristno človeško toplino. De mortuis nii nisi bene, pravijo, toda ne glede na ta pregovor lahko trdimo, da ob Tvojem grobu pač ni bilo nikogar,-kateremu bi bil kdaj rekel žal besedico, za večje in manjše usluge pa Ti je moralo biti hvaležnih vsaj vseh dve sto slavistov ljubljanske univerze. Bil si idealist v življenju, dober in nesebičen, tako da smo se včasih spraševali, ali morejo taka bitja sploh obstati v svetu, ki se trudi samo za užitke, ob Tebi smo se vedno čutili nekako majhne.
Temna žalost grize v nas in se noče poleči. Slavko, dokler bomo živeli mi, bo živel tudi Tvoj spomin in ne bo prešel niti takrat, ko bomo prešli mi. Mlade generacije alpinistov bodo vedno znova hodile v gore in med njimi boš v izročilu živel dalje; in znali bomo spoštovati Tvojo žrtev.

Opomba uredništva: Na članek Ceneta Malovrha, univ. prof. v Ljubljani, ie uredništvo prejelo nekaj pisem in en članek kot odgovor. V eni izmed pri-hodSih številk bomo objavili ta članek, obenem pa skušali pojasniti zakaj smo objavili Malovrhov članek.
Zimski motiv s Pohorja.
Foto Jože Kovačič, Maribor
zavaruje
imetje
Poslopja in premičnine proti Škodi zaradi po-žara. eksplozije, potresa, viharja, povodnji, useda zemlje, vlomake tatvine, »teklo proti razbitju, posevke in pridelke proti škodi za-radi toče, poplave in vihala, živino za primer pogina in prisilnega zakola, blago med prevozom in prometna aredstva. zakonito dolžnost Jamstva
osebe
za primer doživetja in smrti proti posledicam telesnih nezgod
Državni zavarovalni zavod ščiti ljudsko imetje in l tem sodeluje pri socialistični preo^bl nSeM
SS^SS^ ~^ViSa «vljeSE in ¿i2£2£ raven delovnega človeka. - Pomaga pri izpotaj*
vanju nalog našega petletnega plana
DRŽAVNO GOSPODARSKO PODJETJE

LJUBLJANA TYRSEVA CESTA 8
S SVOJIMI PODRUŽNICAMI:
MARIBOR, Gosposka 19
CELJE, Stanetova 9
JESENICE, Cankarjev trg 3
NOVO MESTO, Gl. trg 34
SOLKAN, Ulica IX. Korpusa 158
vcitn
nucLl
fizkulturne potrebščine za vse panoge športa